St. 41.
V Gorici, dne 7. oktobra 1892.
Tečaj IV.
© V A
r Wr.-i.
r
"'S*
„Nova Soea“
izhaja vsak petek o poldne in veljil s prilogo „Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4'40,
Pol leta................2-20,
Četrt leta ....	„	1*10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglasč pri upraVniitvu.
»Gospodarski List'1 izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Redarje v petek praznik, izideta lista že v č#trtek.
UreilniStvo in upraruiitvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
r
l
• 'j jf
Oznanila --
in „poslaniceu plačajo se za štiristopno petit-vrsto:
8 kr., če se tiskajo lkrat,
7	9
1	n	n	n	n	*	n
^	»	n	n	n	^	n
Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo a« v pro-dajalnici G.. Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa npravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
J
(Izdaja za Gorico.)
Delegaciji
Ta beseda se vsako leto pogosto imenuje po časopisih. Vemo, da vsi naši čita-telji ne razumejo dobro njenega pomena, zat6 naj sledi tu najpoprej majhno pojasnilo, predno bomo poročali o zborovanju letošnjih delegacij.
Od 1. 1867. je naša država razdeljena v dve polovici, v Cislitavijo (Avstrijo) in Translitavijo (Ogersko), katerih vsaka je na znotraj nekaka država sama za se; le skupna vojska in skupui vladar nekoliko ožje vežeta obe polovici v evropsko velevlast. —
V	obeh polovicah imamo ustavo, t. j. tak način vladanja, po katerem vladar deli postavo dajal n o oblast s svojimi podložniki, izvrševal n o oblast pa ima on sam s svojimi ministri v rokah. To postavo d a j a 1 n o oblast izvršujejo narodi po svojih poslancih v državnem zboru ; tamkaj se sklepajo postave, katere, ako jih vladar potrdi, veljajo za vse podložnike ene ali druge državne polovice. Taka državna zbora imamo dva: na Dunaju za Cislitavijo, v Budapešti pa za Translitavijo. Vsak teh dveh državnih zborov pa se peč& le z zadevami v svoji polovici; čez svoje meje ne segata.
Toda obe državni polovici sta vendarle združeni v neko večjo celoto in imata potemtakem tudi marsikaj skupnega, kar treba od obeh stranij urejati iu oskrbovati. Take skupne zadeve so n. pr. vojska, stališče celokupne države nasproti našim sosedom, itd.
Take zadeve spadajo pod postavoda-jalno oblast — delegacij. Kaj je to ? Avstrijski in ogerski državni zbor volita vsak po 60 zastopnikov (delegatov) v t&ko postavodajno oblast za skupne zadeve ; od-poslaniki našega državnega zbora (oziroma poslanske zbornice) so avstrijska delegacija, ostali so ogerska delegacija; v avstrijski se govori nemški, v ogerski pa madjarski. Eno leto zborujeta na Dunaju, drugo pa v Budapešti; lani ste zborovale na Dunaju, letos od 1. t. m. pa v Budapešti; prihodnjič se snidete zopet na Dunaju. — Vsaka dežela voli najmanj po enega delegata; volijo pa poslanci med
PODLISTEK
Družba sv. Mohorja
Z opravičenim ponosom imenujemo Slovenci to svojo družbo, ki si je pridobila slavno im6 tudi že pred tujim svetom, kajti niti veliki narodi se ne morejo ponašati s t&ko ustanovo. Vsi Slovani nam častitajo za to družbo, nasprotniki pa zavistno škripajo z zobmi. No, nas to ne moti, marveč še vspodbuja nas, da se še tesneje oklenemo naše slavne Družbe sv. Mohorja.
Z letom 1891. doživela je družba 40. leto svojega obstanka; letos je doživela že 41. lelo, kajti prav te dni smo dobili na pogled že letošnje knjige. Te prekrasne knjige dale so nam povod, da spregovorimo nekoliko besedij o 40-letnem plodovitem delovanju naše slavne družbe. Obširno poročilo dobe naši čitatelji v letošnjih „Ve Černič ah“.
Oče našej družbi je nepozabni vladika Anton Martin Slomšek, ki je že 1. 1845. podal prošnjo pri višji c. kr. vladi v Ljubljani, da bi smel ustanoviti književno društvo za Slovence, a vlada je ustanovitev prepovedala. Toda 1. 1851. je škof Anton Martin Slomšek zopet začel delovati za ustanovitev Družbe sv. Mohorja, ki je bila ko-nečuo 23. avgusta 1853. tudi res potrjena od vlade.
Družba se je prva leta 1« polagoma razvijala. Prvo leto je imela komaj 785 udov; 1. 1860. jih je imela le 1116; deset let pozneje 16.175; zopet deset let pozneje, namreč leta 1880., jih je imela 25.430, 1. 1882. pa je število padlo na 24.474. Od tega leta naprej pa je družba začela napredovati z velikanskimi koraki. L. 1883. jih je imela že 28.390, 1. 1886 je prekoračila tridesettisočico, namreč 31.687, 1. 1888. jih je štela že 41.552, lani jih je bilo 51.827,
sabo, a pri enakoglasju odločuje žreb. Tako je letos prišel za Istro kot delegat gosp. prof. Spinčič le po žrebu; za Goriško je bil izvoljen dr. A. Gregorčič.
Dasi razpravljate delegaciji jako važna uprašanja, n. pr. o zunanji državni politiki, ter nalagate narodom jako težka bremena, namreč davke za vojsko, vendar že dolgo časa ni bilo posebnih zanimivostij v delegacijah; izvoljeni so bili po navadi le taki de-legatje, ki vladi niso delali preglavice s sitnimi uprašanji in kritikami. Toda letos je v tem oziru nekoliko spremembe, ker v avstrijsko delegacijo so prišli tudi štirje odločni in razumni Mladočehi, ki kot očitni nasprotuiki sedanje vlade ne drže jezika za zobmi, ampak hote vedeti, kako politiko uganja naša vlada proti sosednjim državam iu kako se rabijo trdo prisluženi novci avstrijskih narodov.	v
O zborovanju samem poročajo časopisi naslednje zanimivosti:
Delegacijama predloženi vkupni proračun za leto 1893. izkazuje kosmatili potrebščin 143,821.887 gld., v primeri z lanskim proračunom za 4,679.001 gld. več; redne potrebščine znašajo 125,359.122 gld., izredne pa 18,462,765 gld.; dohodki so uračunjeni v znesku 2,677.493 gld., vkupna potrebščina znaša torej 141,144.394 gld., v primeri z lanskim proračunom 4,675.016 gld. več. Od potrebščin je rednih 122 milijonov 81.629 gld., izrednih 18,462.765 goldinarjev. Redne potrebščine postale so v primeri z lanskim letom večje za 3,046.432 gld. izredne za 1,628.584 gld. Za 1. 1892 zahteva se naknadni kredit v znesku 1,759.220 gld., od katere svote spada na zapadno državno polovico 1,724.035 gld. Od vkupue potrebščine v znesku 141,144.394 gld. spada na mini-sterstvo vnanjih rečij 3,533.500 gld.; na vojno ministerstvo, in sicer za vojsko 123,501.828 gld., za mornarico 11,977.680 gld. V vojne namene zahteva se letos za redne potrebščine. 2,736.840 gld., za izredne potrebščine 1,499.722 gld., vkupe torej 4,236.552 gld. več nego lani; za mornarico zahteva se za redne potrebščine 303.666 gl., za izredne potrebščine 146.300 gld., vkupe za 449.966 gld. več nego lani. Za vojsko v okupovanili deželah tirja se 3,612.000 gld., za 723.000 gld. manj nego lani. Carinski prebitki znašali so lani 44,865.470 gld., torej 4,373.720 gld. več nego je bilo proračunjeno.
letos pa že 57.703. V 41 letih imela je 751.564 udov, ki so prejeli 4,450.492 knjig. Kaj bi bilo danes z našim narodom, da ni bilo te družbe ? Gotovo bi stal na mnogo nižji stopnji omike nego stoji danes, ko med slovanskimi narodi zavzema takoj prvo mesto za visokokulturnim narodom češkim. Narod, ki čita toliko knjig, kolikor slovenski, ni med zadnjimi na svetu!
Že prvo leto odlikovala se je dežela Goriška pri tej naši slavni družbi, kajti dve knjigi spisala sta naša moža. Prva se glasi: Kratka p o v e s t n i c a g o r i š k e na d-š k ofi j e. Spisal Franc Blažič (pravo ime je: Štefan Kocijančič, pokojni slavni naš učenjak.) Drugo knjigo je spisal ročinj-s k i kapelan Fil. Jak. Kaffol, pod naslovom : #Domači ogovori po nedeljskih e v a n g e 1 j i h". Pri tretji knji-(vseli bilo je pet): „S 1 o v e n k i G o f fl n eM je tudi sodeloval Kocijančič.
Tudi drugo družbino leto sta dve knjigi (vseh bilo je štiri) prišle z Goriškega. Prva se imenuje: »Stari U r b a n, ali zimski večeri dobrih kmetov*. Poslovenili so jo iz italijanščine goriški bogoslovci. Druga knjiga pa je bila Kaffo-lo v drugi del „D orna čili ogovorov1*
Tretje leto 1854. je pokojni Kocijančič sodeloval pri dveh knjigah, namreč pri „D j a-liju Svetnikov11 in »Slovenskem Gof-fine “.
Do leta 1868. ne naletimo več na nobeno knjigo z Goriškega. Še le onega leta se je oglasil Štefan Kocijančič s svojim znamenitim delom: »Kristusovo življenje iu smrt", ki je izhajalo do 1. 1877.
L. 1875. začela je družba izdajati knjigo „U mn i kmetovale c“, katero je spisal vodja slovenske kmetijske šole v Gorici g. Fran P o v š e; izšla je v 3 snopičih. — L. 1878. je izdala družba koristno knjigo „Umni sadjerejec“, katero je spisal g. Franc Kuralt, profesor na istej šoli v
*
*	*
V	ponedeljek je, kakor po navadi, sprejel cesar obe delegaciji. Točno o poldne je bila sprejeta avstrijska delegacija. Cesarja je ogovoril predsednik baron C h 1 u-m e c k y; izražal je neomaliljivo udanost in ljubezen do Njegovega Veličanstva, požrto-valnost narodov za skupnost države ter hrepenenje po ohranitvi miru.
Na ta ogovor predsednikov odgovoril je cesar: Čustva zveste udanosti, kakor so Mi bila izražena, navdajajo Me z istinitim zadoščenjem in vam izrekam za to toplo Svojo zahvalo. Zunanji položaj se od zadnjega zasedanja delegacij ni dosti premenil. Razmerje k drugim državam je ostalo prijateljsko in zveza s skušenimi zavezniki kaže tudi ugodni svoj upliv za ohranitev miru. Želja po miru in skrb za gmotni blagor narodov delujeta ugodno na mejnarodne odno-šaje. Moja vlada skrbela je v minolem letu sosebno za rešitev gospodarskih uprašanj, zlasti je delovala, da se trgovinske razmere z drugimi državami postavijo na trdno podlogo za več let s tem, da se sklepajo trgovinske pogodbe. Razen že veljavnih pogodb z Nemčijo, Italijo, Švico, Belgijo vršila so se tudi pogajanja s Srbijo ter se srečno dognala, tako da je upati obilega liaska^ za oba pogodnika. Moja vlada je vestno uvažuje flnancijelne odnošaje in oziraje se na to, kar je neobhodno potrebno, nekoliko zvišala svoje terjatve v vojne namene, katere se lani iz financijelnih ozirov niso stavile, a so za napredovanje in tehnično zboljšanje vojske neobhodno potrebne. Dohodki Bosne in Hercegovine zadostovali bodo tudi letos za pokritje upravnih troškov v teli deželah. Konstatovati je splošno napredovanje v vseh strokah gospodarskega življenja. Zaupajoč uvidnosti in patrijotizmu, s katerim se lotite svojega dela in želeč Vam najboljega uspeha, Vas presrčno pozdravljam!
Po tem prestolnem govoru vršil se je takozvani „cerkle“, pri katerem se cesar pogovrja z delegati; z nekaterimi se razgo-varja o političnih odnošajili (to le jako redko), z drugimi o delovanju deželnih zborov, o letini, o kakih nesrečah, ki so se kje prigodile itd. Navadno ogovori vsakega delegata. Našega delegata g. dr. Antona Gregorčiča uprašal je po goriškem bogoslov-skem semenišču iu po duliovskih razmerah
Gorici.
L. 1880. začela je izdajati znamenito knjigo „Naše škodljive živali", katero je spisal pokojni Erjavec.
Letošnje knjige so naslednje:
1. Jeruzalemski romar. Opisovanje svete dežele in svetili krajev. Spisal dr. Fr. Lampe. I. zvezek. — Knjiga obsega 176 stranij na lepem papirju; zunanja oblika kaže lep napredek. Knjiga je okrašena z mnogimi lepimi slikami. Pripovedovanje je prav zanimivo in lahko umljivo; jezik lep in domač. — Sama ta knjiga vredna je 1 gld.
2 Šmarnice naše ljube Gospe presvetega Srca. Druga knjiga. Spisal Janez Volčič. — Jako pripraven molitvenik za pobožno slovensko ljudstvo, zlasti pa za Marijine častilce. Obsega 348 stranij; papir lep, jezik čist in pravilen, kar ni v navadi pri slovenskih molitvenikih.
3. Domači zdravnik po naukih in izkušnjah župnika Kneippa sestavil Valentin P o d g o r c. V levem zgornjem voglu na prvi strani vidi se slika slovečega župnika Kneippa ter njegova fara Wdrishofen na Bavarskem. Slovenci, prebirajte pridno to knjigo, katere glavni namen je ta: utrjevati človeško zdravje. Posebno pa priporočamo dodatek „N a u k z a s t a r i š e“, kajti nepremišljena in napačna vzgoja je prepogosto kriva mnogoterim boleznim in tudi prezgodnji smrti. — Slovenci smemo biti ponosni na to, da ta knjiga pojde skoro v 60.000 iztisih med slovenski narod. Naj se pa še drugi narodi pohvalijo s takim številom!
4. Naše škodljive rastline v podobi in besedi. Opisal Martin Cilenšek, profesor v Ptuju. — Ta knjiga je nekako nadaljevanje Erjavčevih „Naše škodljive živali”. Erjavec je sam nameraval opisati tudi škodljive rastline, a prehitela ga je neizprosna smrt ter uničila njegove načrte in naše nade, katere smo v bogati meri stavljali v učenega po-
na Primorskem, posebno glede na število in poprejšnje pomanjkanje. — Nekateri so pričakovali, da bo kaj očital Mladočehom; to se ni zgodilo, pač pa je bil ž njimi jako prijazen, le političnih uprašanj se je ogibal.
—	Edino delegatu Spinčiču prihranil je neušečno opombo. Najpoprej ga je uprašal, kakor več drugih: „Vi ste tudi prvič v delegaciji ?“ Spinčič odgovori: „Da, Vah Veličastvo, jaz sem prvi istrski Slovan v delegaciji“. Na to cesar molči in reče za nekaj trenotkov:	„ Sie haben Uns in der
letzten Zeit viel Kummer bereitet  (Vi
ste Nam napravili v zadnjem času veliko žalosti )“ in obrnil se je dalje li kranjskemu delegatu g. Kušarju, kateri je baje slišal iz cesarjevih ust še besede:...:. »durch Ihre Haltung" (»svojim vedenjem11). Spinčid
ni mogel več odgovoriti..........
Silno ostro se je izjavil cesar proti dolnjeavstrijskim delegatom Ri c litru in Suessu. Dejal je: »Kaj pa se godi v deželnem zboru?! To je sramota! škandal! Niti ne vem, kaj imam reči k temu!“ — Rusin-kenui delegatu, ki je cesarju potožil o narodnih krivicah, ki se gode Rusinom, dejal je cesar: »Potrpite, potrpite! Počasi bo vse bolje! “
*
*	*
V	nedeljo imela je avstrijska delegacija sejo o proračunu ministerstva za zunanje posle (kateremu na čelu je grof K a 1 n o k y). Doslej se je ta proračun navadno dovoljeval brez velikih in za visoke kroge nevšečnih razprav. Letos pa se je oglasil Mladočeh E im, ki najpoprej govori proti navadi, da se glavne reči rešujejo v skoro tajnih sejali odsekov, kar je na škodo parlamentu, ker temu preostajajo le ostanki. Ta način je nevaren zlasti v dobi, ko tudi glede zunanje politike ni moči reči, da imajo narodi odločilno besedo kakor jo imajo drugod, kjer je prišla do veljave prava ustava. Govornik naznanja na to, da se ves češki narod, ne gledž na stranko in ne iz predsodkov proti Nemčiji in Italiji, z največjim, nepremagljivim nezaupanjem upira trojni zvezi in da gleda orijentno politiko z veliko skrbjo, kjer je vsled nje nasprotstvo mej Avstrijo in Rusijo vedno večje. V tem oziru so vsi Čehi jedini, vsi so nasprotniki trojni zvezi z Nemčijo; potem bi želeli, da se zmanjša nje pritisk s tem, da se skuša doseči dobro razmerje z Rusijo. Ta racijo-
kojnika. Letos je izšel prvi zvezek te knjige; prihodnje leto izide drugi zvezek. Naj bi jo naše ljudstvo pridno prebiralo!
5. Slovenske večernice za pouk in kratek čas 46. svezek. Obsega na 146. straneh mnogo poučnega in zabavnega berila.
6. Koledar za navadno leto 1893. Poleg imenika obsega še na 96 velikih straneh mnogo lepega in koristnega berila, pa tudi več slik z Dunaja, iz pražke in zagrebške razstave.
Zašli bi predaleč, ko bi hoteli omenjati o vsaki knjigi le najvažnejše točke. No, kmalu jih udje dobe v roke, ki naj z veseljem in pridom posegajo po njih.
Predno končamo, izrazili bi radi še neko željo, ki se pogosto sliši in ponavlja. Prva leta svojega obstanka, ko je družba štela še malo udov, izdala je nekatere knjige, ki so se narodu nenavadno prikupile. To so knjige: Fabijola, Utopljenci, Mati božja dobrega sveta, Perpetua, Izdajavec, itd. Ali bi ne kazalo prirediti polagoma druge izdaje teh knjig ? Nam se zdi, da bi to bilo jako koristno za ude in za družbo.
Goriška nadškofija šteje letos 6160 udov, 312 več od lani. Na Beneškem je 168, v Ameriki pa 286 udov. Največ jih imš, ljubljanska škofija, namreč 23.077. za njo pride lavantinska (na Štajerskem) z 19.244 udi. Družba sv. Mohorja zida v Celovcu posebno hišo, kamor se preseli v jeseni 1893. leta. V no vej hiši bo dobro poskrbljena za vse potrebe, kar v sedanji hiši ni, ker so prostori jako tesni. Pozneje bo tudi tiskarna večja. — Hiša bo stala mnogo tisočakov. Iver pa družba sama še nima dosti imetja, vzeti bo morala kakih 30.000 gld. ua posodo. čim več pa pristopi novih dosmrtnih članov, toliko manj denarja bo treba vzeti na posodo. Kdor more, upiše naj se torej kot dosmrtni ud te naše slavne družbe, ki naj živi, cvete in raste v blagor in slavo slovenskega naroda!
nelni nazor naroda češkega moči je pobijati, premeniti ga pa :prezirati že cel6 ne. Ta nezaupnost češkega in tudi neslovanskih narodov rase vsled vedno večjih bremen v vojaške svrhe in ker je razdelitev teh stroškov na obe državni polovici skrajno nepravična. Navzlic velikim našim žrtvam so vojne sile francosko-ruske dosti večje in narodi v naši monarhiji se ne morejo znebiti strahu, da je Avstrija v orijentu orodje Nemčije. Žal, da se ni moči poučiti o delovanju ministerstva zunanjih rečij. Ker nima Avstrija z orijentom nikakih naravnih zvez, išče jih, kjer jih more dobiti. Ker je izgubila upliv na Srbijo, skuša ga dobiti v Bolgariji. Takšne zveze so nezanesljive in hitro premenljive. Minister se zato oficijeluo tudi ne ogreva za Koburžana, ki je knez za danes in jutri, za pojutranji dan pa morda že ne več. Koburžanov prednik in Milan sta padla vsled tistih uplivov, kateri so nasprotni tudi princu Ferdinandu. Bosna in Her-cegoviua nista ojačile strategične, diploma-tične in politične veljave monarhije. Zveza z Nemčijo pač ni vsa določena v tistih točkah, katere so bile razglašene, kajti ne-verojetno je, da bi bila Avstiija pristopila zvezi, naperjeni zoper Rusijo, ne da bi bila varovala svoje koristi za slučaj napada od strani Rusije. Sta li tudi Bosna in Hercegovina v varstvu zveze ? Aii se smatrajo meje Bosne in Hercegovine kot jeduakopomembne, kakor meje države? Če bi bila avstrijska politika radi balkauskih svojih koristij primorana ofenzivno nastopiti, ali jej mora Nemčija z vsemi silami pomagati? Uprašanje je torej, kdaj je smatrati Avstrijo kot napa deno od Rusije? Ta nedostatek v pogodbi imenoval je angleški politik »bolgarsko luknjo". Nemčija pokazala je že večkrat, da nima namere, resno podpirati avstrijskih teženj v orijentu. Govornik želi, da se ta stvar pojasni, naj se torej popolnoma razglasč zvezne pogodbe. Koliko je pogodb z Italijo in katere obljube je Avstrija storila Italiji? Važno je tudi vedeti, kako sodi vlada politično krizo v Srbiji in kaj je s trgovinsko pogodbo.
Delegat vitez Javorški zavrača očitanje, da se politične razmere ne pojasnjujejo delegatom ter izjavlja, da je v dija-metralneui uasprotstvu z Kirnovimi nazori in da njegova stranka ne pozabi naglašati to v plenarni seji.
Delegat dr. P 1 e n er izjavlja jednako, da so Nemci in mnogi nenemški narodi njegovih mislij, da je zveza z Nemčijo in Italijo jedina prava podlaga srednjeevropski politiki in jamstvo miru. Ta zveza je velika zasluga vlade in če tudi prijateljstvo mej Avstrijo in Italijo ni takč srčno kakor mej Nemčijo in Italijo, vendar so razmere dosti bolje, kakor so bile nekdaj. Trojna zveza nam nalaga muogo bremen, a če bi bila Avstrija osamljena, morala bi za vojsko še več žrtvovati kakor sedaj. Pogodba je jasna in naj poči prvi strel v Gališki ali ob Dunayu, združile se bodo zvezne sile takoj.
Ministra grofa K a 1 u o k y-ja je v delegacijah dosedaj nečuvena odločuost uda-dočeškega delegata vidno razburila, kajti odgovarjal mu je nenavadno ostro. Pred vsem povdarja minister, da je bil dosihdob parlamentaren običaj, zaupno naznaniti prizadetemu resortnemu predstojniku uprašanja večjega pomeua. Obžaluje, da se delegat Kirn tega običaja ni držal, navzlic temu pa da mu odgovori brez odloga. Ustanova delegacij se je v 25 letih svojega obstanka izvrstno obnesla. Izvestne tajne državne zadeve pa je smeti razjasniti le strogo zaupno in niti v odsekih, kakor želi g. delegat Eim, ki sodi našo zunanjo politiko le s strogo češkega stališča. To pa je obžalovati, kajti kam pridemo, ako bo vsak narod avstrijski hotel v soglasje spraviti državno zunanjo politiko s svojim narodnim stališčem. Minister dvomi, da	je bil	delegat Eim	pooblaščen,
govoriti v	imenu	celega	naroda	češkega; na
Moravi Čehi niso tako skrajni, kakor to govornik ve iz lastne izkušnje. Zunanja politika naša delala je vedno na to, da se ohrani mir in zategadelj mora imenovati postopanje delegata Kima, ki bi utegnilo širiti le vznemirjenje in nezaupnost, škodljivo koristim monarhije. Na stavljena mu uprašanja hoče minister odgovarjati le splošno. Pogodba z Nemčijo je odkrita in poštena defenzivna zveza brez vsake tajne klavzule. Tudi pogodba z Italijo ima izključno defenziven značaj, objaviti je	pa ni	smeti,	ker se	je dogovorila tajnost.	Sum delegata	Kima,	da zboljša-
nje trgovinskih razmer mej Nemčijo in Rusijo utegne tudi v političnem oziru neugodno uplivati na trojno zvezo, odklanja minister z vso odločnostjo. Trgovsko pogodbo s Srbijo morala bo sprejeti tudi nova srbska vlada, ker je ta pogodba baš za Srbijo vitalnega pomena. Splošni politični položaj evropski se od zadnjega zasedanja delegacij bistveno ni spremenil. Oboroženje se povsod nadaljuje a narodi jeli so se privajati na to sedaj že kronično zlo(?!), zlasti ker vlade pri tem ne puščajo v ne-mar potrebnih narodno - gospodarskih del. Politične zveze sezidane so na temelju globokih političnih uzrokov in koristij in zategadelj jih tudi po nekaterih državah vršivše se spremembe sistema ne morejo motiti. To pokazalo se je pri Ru m n n i j i, sedaj tudi pri Srbiji.
Tudi v It a liji goji novo ministerstvo iste prijateljsko in kordijalne oduošaje z
Avstrijo, kakor prejšnje. V Angliji pa je zunanja politika itak tako konsolidovana, da sprememba vodilnih oseb na njo ne more uplivati. Tudi v orijentu se razmere boljšajo. Sicer je pa naša želja in težnja le, da se balkanske države samostalno in na temelju pogodb konsolidujejo. Privilegovane pozicije mi v orijentu ne zahtevamo. Konečno povdarja Kalnoky, da je političen položaj evropski vedno bolj miroljuben in da se v bližnji bodočnosti ni bati posebnih zmešnjav, ker vse velevlasti zagotavljajo, da nimajo agresivnih namenov.
Delegat Dumba pravi, da so ga izjave ministrove povsem zadovoljile in obsoja skrajnost Eimovo. Na to se sprejme pri glasovanju zaupnica ministru vnanjih zadev. Proti glasuje le Eim.
Pri točki „dispozicijski fond" oglasi se zopet Eim, pritožeč se, da minister iz tajnega fonda podpira inozemske, Slovanom sovražne liste. Tudi obžaluje govornik, da se na orijentalski akademiji ne goji češčina in da je naša diplomacija še vedno izključno v rokah aristokracije. Gledč na vse to on dispozicijskega fonda vsaj v visokosti 600.0(i0 gld. ne more dovoliti.
Minister grof Kalnoky izjavlja, da ne podpira nobenega lista in da so dotične trditve Eimove zlagane.
Eim obžaluje, da se je minister v njemu nerazumni razburjenosti poslužil neparlamentarnega izraza „zlagano“ ter zahteva, da prekliče ta izraz. Javno on do-tičnih podpiranih listov neče imenovati, pripravljen pa jih je ministru predložiti.
Minister	grot	Kalnoky izjavi,	da
iziaza „zlagruo“ nikakor ni hotel spraviti v kako zvezo z osebo delegata Eima; hotel je s tem naglašati le, da je bil g. delegat slabo poučen.
Na to sprejmo	se tudi	dispozicijski
fond in ostale točke proračuna.
Prihodnja	seja	bo 12.	oktobra.	Na
dnevnem redu bo v prvi vrsti okupacijski kredit.
(Ker je v Budapešti nastala kolera, ki že precej	hudo	razsaja,	zapustili	so
skoro vsi delegati to mesto. Dvomimo, da bota delegaciji tamkaj nadaljevale svoje delo).
Deželni zbor goriški
III. seja dne 30 septemb. ob 4[j2 popolil.
Predsednik naznani, da sta zadržana poslanca Benardelli in Del Torre, dalje pove, da je podeljena cesarska potrdba v zadnjem zasedanju sklenjeni postavi zastran spremembe dež. postave, po kteri je plačevati šolsko davščino od zapuščin. — Celo vrsto peticij, večinoma za podelitev podpor, izroči zbor dotienim odsekom v razpravo.
Dnevni red obsega nič manj nego 30 točk, ki se pa tako naglo rešijo, kakor bi jih imel predsednik na vretenu. Vse je (lo-govorjeuo in dognano, poslanci obsedevajo na predsednikov poziv, pa je sprejeto. V vseh drugih zborih imajo vsaj obligatno proračunsko razpravo; pri nas pa, kakor vse kaže, so deželne tiuance tako uzorno urejene iu je politično obnebje tako mirno in vedro, da deželni zastopniki lahko odobru-jejo deželne davke iu davščine brez besedice ugovora. Ne vemo, je li res tako, ali pa se je lotila strašna apatija našega zbora. Ver-jetniše, a ob enem zelč obžalovanja vredno je zadnje. — Toda prestopimo na dnevni red.
Po predlogu dež. odbora podeli se Cve-treškim pogorelcem na Banjšicah svetega Duha 500 gld. podpore.
Načrt postave, ki ga je predložil vsled vladnega poziva deželni odbor, o začasnih bolnicah za kužne bolezni, kojim naj bi se o času takih boleznij priznale enake pravice, kakoršne imajo javne bolnice, izroči se posebnemu odseku 5 udov v razpravo in poročilo. V ta odsek so izvoljeni poslanci. Dr. Maurovich (predsednik), Verzegnassi, Locatelli, Lisjak, Mahorčič,
Računi za 1. 1891. iu proračuni za 1. 1893 vseh zalogov, kolikor jih je v deželni upravi, potrdijo se brez ugovora. Na podlagi proračunov deželnega in zemljiščno-od-veznega zaloga naloženi davki so enak' onim za tekoče leto.
Po predlogu deželnega odbora dovoli zbor računijskemu praktikantu Josipu Mat-teuzu za leto 1882. izredne podpore 100 gld. in pa povikšanje adjuta od letnih 500 na 700 gld. od 1. januarja 1893. naprej.
Boj za slovensko šolo v Trstu.
Goriški in tržaški Slovenci bojujemo se vsi ob enem za narodno ljudsko šolo v Gorici in Trstu. Zatč je naravno, da se vsi enako zanimamo drug za drugega ter za razvitek tega uprašanja bodisi v enem ali drugem kraju. Pred 14 dnevi smo poročali o viharni seji mestnega zastopa tržaškega, v kateri se je odbila prva slovenska prošnja. Med tem časom je bila podana še druga prošnja 40 starišev v zdolnjem delu mesta. Ta prošnja prišla je na dnevni red dnč 29. septembra. O tej seji čitamo v „S1. N." naslednje poročilo:
Dne 29. septembra imeli smo zopet viharno sejo v našem mestuem zboru, v
kateri smo se osvedočili z nova, kako malo je tržaškim Slovencem pričakovati od pra-vicoljubnosti italijanskih liberalcev, ki o slovenskem življu in njega opravičenih zahtevah nočejo vedeti ničesar. Uprav nesramno je govoril znani Rascovich, katerega je dobro zavrnil naš Nabergoj. Galerija kašljala je, razgrajala, upila in žvižgala, da je moral cel6 župan sam ostro zavrniti te olikane zastopnike „latinske kulture." Na dnevnem redu je bilo poročilo šolskega odseka o novi prošnji za ustanovitev slovenske šole v mestu. To prošnjo predložilo je namestništvu 40 slovenskih roditeljev, ki žele, da se osnuje slovenska šola v obližji „Piazze Lipsia". Namestništvo pozvalo je mestni zastop, da pošlje dva zastopnika v komisijo za potrebne poizvedbe, šolski odsek pa stavi po svojem poročevalcu Slocovichu predlog, da se ne odpošlje nobenega zastopnika.
Prvi oglasil se je obč. svet. Nabergoj, rekoč, da ne more pritrditi temu predlogu, ki skuša le zavleči rešitev uprašanja, ki se bode moralo vender le rešiti. Če mestni zastop ne bo hotel poslati svojih zastopnikov, imenovalo bo namestništvo samo dva ma-gistratna odposlanca in ta druga prošnja se vzprejme, ker v resnici dokazuje potrebo slovenske šole v mestu. (Na galeriji kličejo: Bnin! bum! in razgrajajo.) Pri sv. Jakobu je zasobna slovenska šola. v katero hodi okolu 300 otrok. Mestni zastop bi dokazal, da je res liberalen, ako dovoli slovensko šolo v mestu. Konča rekoč, da bode glasoval proti pmllogu šolskega odseka.
Obč. svet. Consolo skušal je opravičevati predlog, rekoč, da je na podlagi temeljitih (?) študij mestni zastop že zadnjič dokazal, da nima dolžnosti ustanoviti take šole v mestu, za katero ne govori niti o-portuniteta. Če se magistrat udeleži razprave o tej stvari, stori to le, da je pokoren nalogu namestništva. Na uprašanje mest. svet. Luzzata, je li les, da se namesto odposlancev, katera mestni zastop ni hotel imenovati, udeležujeta magistralna odposlanca preiskav v komisiji, odgovoril je poročevalec, da to ni res, da pa namestništvo veleva magistratu, kot okr. šol. oblastvu, da vrši potrebne poizvedbe s pomočjo šolskega nadzornika. Luzzatto prizna, da je magistrat kot okrajna šolska oblast prve istanee podložen namestništvu in da utegne torej nastati konflikt mej obema.
Jako strastno in uprav žaljivo govoril je Rascovich, rekoč, da vsa ta agitacija, „prouziočena od štirih vnanjih slovenskih prvakov", je izzivanje. Zanikuje potrebo slovenske šole v mestu. Mnogi pravijo, da Slovani imajo veliko bodočnost; mogoče, a do tega je še dolgo in ne mej nami, za zdaj se pač slovanska kultura ne more meriti z našo staro in slavno latinsko omiko. Potem zasmehoval je Slovence rekoč: Kaj nam oni uiogo prinesti? Nič drugega nego kraško skalovje. Zahteve Slovencev glede šole imenuje absurdne, Nabergoj in njegovi tovariši naj bi svoje agitacije prenesli kam drugam. (Klici: V Ljubljano.) Uprav nesramni pa so bili nastopni stavki: »Slovenska predstraža je pogumna in podvzetna, to je res, ona si upa mnogo, ker čuti, da jo podpira osrednja vlada, ki se daje zaslepiti po hinavstvu pa-trijotizma, izrečenega v besedah. A vlada goji kačo na nedrih in britko bi se jej bilo kesati, če bi slovanska stranka kakega dne ! prišla do popolne zmage. Slovani prekucnili bi ves sedanji red." Tako nesramno upal si je govoriti v javni seji poslanec italijanske stranke, ki dan za dnevom s petardami m veleizdajskimi čini dokazuje svoj patrijo-tizem! Res žalosten dokaz naših čudnili
razmer!	.	.	,	,	,
Mest. svet. Nabergoj pravi, da, kdor hoče doseči pohvalo galerije, mora govoriti proti Slovanom, proti tem ubogim Slovanom, katerih je tako malo in ki nimajo nobene kulture, katerih pa vas je vendar strah. (Galerija razsaja.) V Trstu je slovenska šola potrebna, ker jo v mestu mnogo pre- | bivalcev, ki govoi e slovenski, (galerija hoče ugovarjati) okolu in okolu nas pa so slovanske dežele. Zavrača žaljive besede Ra-scovicha rekoč, da Slovani so bili in bodo vedno zvesti, da oni ne agitnjejo in izzivajo nikogar, pač pa zahtevajo svoje pravice. Le če se jim te dovolijo, zavlada mir. Kar je Rascovich rekel, da prosilci večinoma ne pripadajo v mestno občino, o tem ne more soditi, ker mu prosilci niso znani. Pa če bi to tudi deloma res bilo, to ni nikakoršen razlog, da se odbije njih prošnja, saj mestna občina vzdržuje tudi šole za 16.000 podanikov italijanskega kraljestva, prebivajočih v Trstu. Opravičene, resnične in mirne besede Na-bergojeve razburile so galerijsko druhal tako, da je začela kašljati, razgrajati in žvižgati, prav po receptu »stare latinske kulture." Župan dr. P it t eri ni mogel drugače, nego da je ostro zavrnil galerijo, žugajo, da jo d& sprazniti. Rekel je: »Mislil sem, da imam opraviti z izobraženimi ljudmi, pa vidim, da ni tako. Spoštujte slobodo besede". Za ta poklon se la-houska druhal lahko zahvali županu, ker gotovo je, da ga je zaslužila in da je resničen. Čelo Rascovichev pristaš Luzzatto priznal je, da je bil govor njegov preoster. Gotovo pa je, da je to agitacija, da se je predložila nova prošnja, ko še prva ni rešena pri namestništvu, in morda se pripravlja že tretja. Je li res tolikfa sila? Sklicuje se na Dunaj, kjer 68.000 (Jehov nima nobene javne šole. (Kakor da bi jedna krivica —
opravičevala drugo — a razmerje Slovencev v Trstu je poleg tega vse drugo, nego pa Čehov na Dunaju). Napadel je potem osobno Nabergoja, proti čemur je ta protestoval prav energično. Konečno oglasil se je še vladni zastopnik rekoč, da je udeležba mestnih komisarjev pri poizvedbah za nove šole načelna stvar, o kateri se ne gre raz-govarjati. Če je gosp. Nabergoj govoril, da bode druga istanca prijazna prošnji, ne vč katero drugo instanco ima v mislili g. Nabergoj. Niti ministerstvo niti namestništvo, posebno drugo, ne more se obdolževati, da bi podpiralo kako stranko. (Slovence ka-li ?!) Pri glasovanju sprejel se je predlog šolskega odseka, to je: Da se ne pošlje noben odposlanec v komisijo za poizvedbe za slovensko šolo. Proti predlogu glasovali so slovenski poslanci gg. Nabergoj, Nad-lišek, Martelanc in Sancin, za predlog pa vsi italijanski poslanci. — In sedaj mi zopet in zopet prašamo: Quousque tandem, vlada avstrijska, ali bodeš še gledala, da lahonska nestrpnost z nogami tepta zakone avstrijske in zahteve človekoljubnosti? Toda odstavimo pero, brezkončni gnjev jemlje nam sapo. . . . Židovska svojat, gospodujoča v mnnicipalni palači tržaški, pa naj se spominja besed pesnikovih.- Hirtenknabe, Hirtenknabe, einnial lauten sie a u c h d i r.
TUKAJ!
Pod tem naslovom objavila je zadnja celjska „D o m o v i n a" članček, ki je času jako primeren tudi za nas Slovence na Goriškem ; zato se nam zdi vredno, da ga kar doslovno ponatisnemo tudi za svoje čitate-lje. Članek se glasi:
»Celjsko nemškutarstvo, zastopano po lističu, ki ima po svojem čelu biti »straža nemštva" (»Deutsche Wacht“) zopet enkrat blede. Toplo jesensko solnce jim je glave zmešalo. In zdaj bljujejo v št. 78. tega »svetovnega" lista žveplo in ogenj na nas. Kaj se je zgodilo?
V ponedeljek pričele so se v Celju porotne obravnave. Ko je čital predsednik imenik porotnikov, odgovorila sta dva porotnika namesto „hier“ po slovensko „tu-
In o groza, drugi dan odgovorilo je celo šest porotnikov v svojem maternem jeziku. Ali ni to samo ob sebi umevno? Ali nas bojo res že politiški paglavci hoteli strahovati, če se poslužujemo svojega jezika? Človek res več ne ve, ali bi se bolj smejal otročji neumnosti ali drznosti takih ljudij.
»Tako daleč smo tedaj prišli, da resnost porotnega sodišča in svetost pravice nima več svoje moči"; tako piše ta časnikarski pobalin. Mi odgovorimo, da se res čudimo, da so stvari tako daleč prišle, da c. kr. državno pravdništvu v političnem listu pusti zasmehovati takč odlične može, kakor so naši porotniki, zatč, ker sc odgovarjali v svojem jeziku. Ali naj res ta politiška sodrga slovenske možč napada celč tam, kjer izvršujejo uzvišeni posel sodnikov in kamor bi ne smel segati noben zunanji upliv ? Zares ubogi narod slovenski, če ne najdeš nikjer
pravice!	.	v
Kaj je temu krivo? Kriva je naša ze tako ukoreninjena popustljivost. Iz popustljivosti in narodne mlačnosti dajo slovenski narodnjaki odgajati svojo deco v tujem duhu, iz popustljivosti in iz komoditetg govori nemški v sodni dvorani, če sodi ali če je sojen, v davčnem uradu, ko svoje davke plačuje, na železnični postaji, če si kupuje vozni listek itd. Ta narodna nemarnost je kriva, da neizmerno raste nasprotnikov naših predrznost, da niti ne pripoznajo, da smo še tu. Zatč pustimo staro neumestno obzirnost proti neobzirnim našim nasprotnikom in povejmo jim ob vsaki priliki syoj: t u k a j!
Te dni bila je v Pragi velika porotna obravnava proti uradnikom grofa Waldsteina. Ko se je prečitala nemška obtožnica porotnikom, izjavili so nekateri, da ne razumejo dovolj nemščine, naj se jim obtožnica predloži v č e š k e m jeziku. In sodišče je takoj sklenilo, dati preložiti obtožnico v češčino in glasilo se je devet porotnikov za to preloženo obtožnico. To je nmžko, t o je češko. To se ne pravi politiko tirati v sodno dvorano, to so marveč naše prayi-1 ce, ki jih sploh imamo kot ljudjč.
Žatč smo prepričani, da se naši porotniki ne brigajo za neslane napade celjskih nemškutarčkov in da bojo v bodoče sploh vsikdar in posodi povedali svoj: tukaj!"
Takč »Domovina.11 Z majhno spremembo v el ji ta članek tudi za naše razmere na Goriškem, kjer dvotretjinska večina v tem oziru popolnomn hlapčuje manjšini. To so žalostni odnošaji, katerih korenite spremembe si želč vsi pravi sinovi te dežele, naj bodo že ene ali druge mlrodnosti. Težavno in mučno je tudi za laške porotnike, ko morajo poslušati dolge in zamotane slovenske razprave, od katerih ne razumejo niti besedice, pač pa morajo vse kar se godi iu govori, poizvedeti še le^ iz ust tretje osebe, iz ust — tolmača. Koliko pa vsa obravnavana zadeva izgubi na pristnosti pri takih ovinkih, po karerih prihaja na vednost porotnikov, to je znano in tudi lahko umljivo. Da lahko pri tem trpi tudi stvar sama, je povsem verjetno in naravno. SJi-
(Dalje v pril««D
Priloga k štev. 41 „Nove Soče“
(Izdaja za Gorico)
šali smo, da so tudi laški porotniki že pogosto izražali željo, da bi se slovenski za-toženci postavili le pred slovenske porotnike, laški pa pred laške. To bi bilo jako koristno v vsakem pogledu. Potem bi nehale tudi take hujskanje, proti eni ali drugi narodnosti, o kakoršnih govori gornji članek celjske „D orno vin e“, kajti neobhoduo potrebno je, da se vsaj sodišča za vselej obvarujejo pred narodnostnimi hujskarijami in boji.
IL Prvačine 3. oktoba 1892, — Pričakoval šeni, da dobim v zadnjem listu ee-nenje „N. 8.“ popis veselice „ Pr vaškega Sokola", katera se je vršila 25. pr. m. in katera je res zaslužila, dajo omenjeno društvo zapiše z zlatimi črkami v svojo kroniko. Ob 3. uri popoldne zbrali so se „So-koli“, Čitalničarji in občinski odborniki in odšli z godbo in zastavo na čelu do mosta, da dostojno pozdravijo pričakovane goste. Ob 4. uri naznani strel topičev, da se bližajo naznanjeni gosti in godba zaigra „Na-prej“. Ko stopijo gospodje tamburaši raz vozov, pozdravi jih starosta g. Mozetič v imenu društva ter želi, naj bi denašnji glasovi milih hrvaških tamburic dali povod, da bi se sčasoma tudi po Vipavski dolini ustanovili tamburaški zbori, kakor se je v kratkem času zgodilo na obalih jadranskega morja, ter zakliče: živili, dobro došli! Na to se zahvali gospod Slavik, pravnik s Proseka, za nepričakovani vsprejem.
G. podžupan Vinko Gregorič pozdravi došlece v imenu starešinstva, g. učitelj Orel, kot predsednik, v imenu Čitalnice. Godba zaigra „Zrinjski stopaj “ in korakali smo v spremstvu mnogega ljudstva proti vasi,
Ob 6Y»uri vzdigne se v sobani zagrinjalo, lia oder stopi društveni starosta, za-hvaljevaje se slavnemu občinstvu za nepričakovano udeležbo, posebno povdarja društveno hvaležnost slavnemu mešanemu zboru s Proseka za njegovo požrtovalnost in trud, češ, da se niso vstrašili dolgega pota ter so radovoljno prevzeli sodelovanje. Zahvaljuje se tudi bratskemu društvu iz Gorice za izlet k nam ter zakliče slehernemu veseli: „Nazdar!“. Petje pod vodstvom g. Faganela (pravnika) bilo je prav dobro v vsakem oziru.
Govor bil je tudi z veliko navdušenostjo vsprejat; gospod govornik zadel je ob pravo' struno, primerno sedanjemu kritičnemu času. Poslušalci niso odnehali, dokler se ni gospod govornik na odru zopet pokazal.
Deklamacija „Soči“ bila je tako natanko izvršena, da so bili poslušalci kar o-čarani; znaki zadovoljnosti izvabi^ so go-spico drugič na oder i^i sam navzoči g. pesnik reče: „Nisem mislil,' da pojde tako gladko". Kaj pa naj govorim o tamburaših? Po mojem linienjne morem drugega reči, nego (la so te gospice m gospodje iju$styo kar elektrizavali.
Ploskanja in odobravanja ni bilo ni konca ni kraja; vsak komad je bilo treba ponavljati in tiutt to ni zadostovalo unetim poslušalcem, kajti zmirkj so hiteli kaj slišati in tamburaši morali so igrati, tako da je bil društveni odbor že v skrbeh, da gospice in gospodje ne bodo preveč utrujeni od samega igranja; mesto da bi bili igrali pet točk, koje so bile na programu, igrali sp jih kakih 12. To je bil pač srečen nastop mešanega tamburaškegk zbora s Proseka. Po dovršenem vsporedu bila je skupna večerja za g. tamburaše in tudi tukaj se nanj je dala lepa prilika, slišati, kaj da more društvo ,.Hajdrih“ a svojimi donečimi glasovi. Vršile so se razne napitnice in seveda, kakor običajno, nismo tudi ob tej priliki pozabili „liberalne“ „Sloge“ in nabrali 20 gld, zanjene učne zavode. Po veseiici pričel je živahen ples, pri katerem se je mladina še dolgo časa pošteno zabavala.
Iz Solkana, 4. oktobra. — Pri nas v Solkanu še marsikdaj nekaj obljubuje in namernje, kar se potem spreminja v prazno ničlo. Naj omenim par takih slučajev.
Že 1. 1884. ali 1885. oznanil je preč. g. župnik z lece, da Solkanci bomo slovesno praznovali s e d e m s t o 1 e t n i c o svoje župnije. Veliko in pomenljivo slavnost je naznanil dosti zgodaj, ker vršiti bi se imela še le j. 1892., ker v Solkanu je bila ustanovljena župnija pred 700 leti, namreč 1. 1192. Toda toliko pričakovano leto 1892. je prišlo, nagiblje se tudi že svojemu koncu, toda o slavnosti ni še duha ne sluha. In vendar je škoda, da se na dostojen način ne spominjamo take 700-letnice!
Naša „Č i t a 1 n i c a“ je bila ustanovljena 1. 1867. ; letos je doživela torej že 25-letnico svojega obstanka. Seveda je za našo ,Čitalnico“ prešla „zlata doba“, koje živel še pokojni D olj a k in ko so stali pod čitalnično zastavo mnogoteri znameniti naši možje, vendar bi trebalo praznovati 25-letnico tega našega narodnega 4i:uštva. Tam po leti se je nekaj nameravalo, a pozneje je vse zopet zaspalo. Ali naj res na tihem mine važno leto za nas Solkance in sploh za vse Slovence na Goriškem? Saj naša Čitalnica in>& za sabo znamenito zgodovino v narodnem življenju Slovencev na Goriškem 1 /ati') bi bito pač želeti, da bi se praznovala 25-l«tnW naše',.Čitalnice."
Sv. Lueija, 4. oktobra. — Vkljub temu, da ste si stali nasproti dve močni in veliki stranki ob času volitev v starašinstvo, vendar se zdaj o tem skoraj ničesar več ne ve. V tukajšnji občini je lep mir; glavne osebe obeh strank si druga drugej podajajo roke, druga drugo prijazno pozdravljajo. Navskrižnosti pri zadnjih volitvah niso imele posebnega upliva na medsebojno občevanje. Tu pa tam pade še kaka besedica, ako se dva ali trije slučajno kod snidejo, ali to se godi bolj v razvedrilo. Zato naj bo tukajšnja županija drugim v izgled, kako stvarni nasprotniki ne smejo postajati tudi osebni nasprotniki. — Najbolj žalostno je seveda, ako nasprotje pri volitvah postane osebno nasprotje. Kaj bi bilo po samostanih, kjer tudi pri volitvah predstojnikov ste si nasproti dve stranki, ne vselej sicer ali vendar večkrat?
(Tem besedicam moramo iz srca pritrditi. Veseli nas to poročilo od Sv. Lucije. Živela sloga, prijaznost in ljubezen/ Ur.)
Iz Kobarida, 5. oktobra. — Spoštovani gospod urednik, prosimo, blagovolite sprejeti v Svoj cenjeni list par vrstic na ljubo mladih Vam rojakinj, dasi ne umejemo tako, kakor drugi, spretno pisati, pa zato nočemo biti od drugih manj srčne. Šola je zopet piičela; zbrale smo se v lepo krdelo ter nauduseno in pobožno se priporočile sv. Duhu na slovesni imendan Njegovega Veličanstva prav po izreku pesnikovem: „Z Bogom začni mako delo, pa bo dober tek imelo. “ Vse je v redu, na šolske skrbi in težave smo pripravljene, vselej smo dobro napredovale, in tako hočemo tudi tekom nastopnega šolskega leta, da ne zaostanemo za drugimi.
Pogrešamo edino le priljubljeno nam učiteljico gospodično Josipino Dominko-vo, ki je teden pred začetkom šole postala gospa Komac-eva, ter vsled tega dogodka nas os ta vila. To ljubko, neumorno delavno v našo korist, ter za vse lepo in dobro uneto učiteljico ne pozabimo nikdar. Vse, ki smo se pri njej šolale, smo na to ponosne in njej ohranimo hvaležen spomin, nje učilo in pre-koristne njene nauke uporabljale bomo v teku življenja, s prepričanjem, da to bode preblagi sedanji gospej Komac-evi najbolj ljuba zahvala. Poleg tega nam je sveta dolžnost, prositi Vsemogočnega, naj jej podeli ne le srečo in blagor v bodočem življenju, timveč naj ga jej podaljša do najpozneje starosti.
V imenu vsili njenih učenk in z dovoljenjem naših starišev se podpišemo hvaležne učenke:
(Slede podpisi.)
V (iorici. 4. oktobra. (Koncert zenske podružnice sv. Cirila in Metoda.) — Napad, ki se je vršil v nedavnem času na družbo sv. Cirila in Metoda, zabolel je pač vsakega poštenega Slovenca na Primorskem v dno krpa. Naravno je, da je ta neopravičen in potreben naskok pretresel tudi one plemenite gospe, kj se trudijo dan za dnevom, da bi rešile našo deco verskega narodnega pogina. Kdor ima daq na dan priliko, da se ‘prepriča o istinito krščanski ih Užvišeni nalogi, katero izvršujejo naši slovenski učiii zavodi v Gorici s pomočjo »Sloge1* in družbe sy. Cirila in Metoda, kakor jo iu\ajo naše požrtovalne ih plemenite gospe od navedene podružnice, bil bi pač iz čudne snovi, če bi se ne čutil vznemirjenega in žaljenega po onem nečuvenem rovarstvu proti takej družbi.
Naravno je pa tudi, da si išče ta bol plemenitili src oduška. Zato se skrbi, posvetuje, pripravlja hi deluje z nenavadno živahnostjo in svetim naudušeujem za letošnji jesenski koncert te podružnice, ki se bo vršil začetkom novembra. Že prejšnjih let bili so ti koncert: jako priljubljeni in dobro obiskovani, kar je umevno, saj sveta stvar dpbi povsod plemenitili ljudij, ki jo radostno podpirajo. A letos — nverjeni smo — privi-6 rodoljubi iz cele dežele, da položijo svoj dar na narodni žrtvenik ter tako mirno in dostojno protestujejo proti Herostratu, ki nam hoče zažgati naš sveti tempelj.
Politični razgled
Vitez Waser. — V kratkem izpolni, se vroča želja vsega naroda, da namreč odstopi predsednik višjemu deželnemu sodišču graškemu, vitez V a ser. Če je kdo naših nasprotnikov zaslužil, da se primerno oceni zoper nas naperjeno njegovo delovanje, tako je to gotovo vitez Vaser. Danes konstatujemo le globoko žalost v levičarskem taboru, da odstopi tako odličen somišljenik in pa bojazen, da bi utegnil priti na Waserjevo mesto—1 nep ristransle mož. Ta bojazen zapeljala je cel6 „ N. Fr. Pr da je izpovedala veliko tajnost, da je namreč odstopajoči Waser kot višjesodni predsednik nemški levici storil neprecenljive usluge. Talešna hvala sodniku je gotovo preznaČilnu! Kar se dostaje bodočega predsednika višjega deželnega sodišču graškega, bodi omenjeno, da slavi običajni terna-predlog najvišje sodišče, pravosodni minister pa ni vezan nanj, ampak more cesarju tudi koga dtugega priporočiti, toda terna-predlog mu mora na vsak način predložiti. Kandidatje za to velevažno mesto so: podpreds°dnik Sch m e id el, sekcijski načelnik baron Spens, tninisterski svetnik Pichs, dvorni svetnik L e i trna ge r in grof O l e i-
spach. Levičarji kandidujejo nekega parlamentarca, a ni upanja, da bi zmagali, k večjemu bi se jim moglo posrečiti, da spravijo na Waserjevo mesto moža, kateremu bi nedo-stojalo prve lastnosti, potrebne višjesodnemu predsedniku graškemu — neutralnosti.
K položaju. — Konservativni, posl. dr. Ebenhoch govoril je na volilskem shodu v Gramasfettenu jako značilno o političnem položaju. Vladi je priporočal, naj si v gospodarskih rečeh ohrani proste roke, v političnem o-ziru pa naj ostavi sedanje ozkosrčno svoje stališče. Dr. Ebenhoch želi, da ostanejo nemški konservativci v prijateljskih odnošajih s Poljaki, od katerih se je najprej nadejati izdatne podpore, a tudi s protisemiti, stoječimi na krščanski podlagi, je zvezo toplo priporočati. Konfesijo-helnih želja sedaj ni moči uresničiti. Konservativni. nemški poslanci ugibali so — povedal je dr. Ebenhoch — že večkrat, ali bi ne kazalo izstopiti iz Hohenivartovega kluba in enkrat je bilo to že sklenjena stvar, uzročena po omahljivosti nekaterih članov kluba. Z ozirom na veliki upliv grofa Hohenivarla pa je stranka svojo misel zopet opustila. — Drž. posl. Czag-koivski, član poljskega kluba, izrekel se je na volilskem shodu v Grzginaloivu o sedanjem političnem položaju tako-[e: Givilizatorna in kulturna važnost nemške levice nam je znana, a navzlic temu se Poljaki ne bodo izneverili načelom, za katere delujejo, odkar se je začela ustavna doba. Nobena stranka ne sme dobiti nadvlade. Ce se trdi: politika ravnopravnosti vseh narodov je politika boja, potem je centralizacija in germanizacija b >j brez politike, a srdit in nevaren, bolj nego sedaj. Avtonomija kronovin je prva- točka v političnem programu Poljakov. - V Železnem Brodu na Češkem poročal je mladočeški posl. dr. Kramar o svojih tovarišev političnem delovanju. Očital je plemstvu, da ima premah) srca za narod in se za narodne koristi ne unema tako, kakor poljsko ali ‘»ladjarsko, kar je toliko bolj ne-umeono, ker se plemstvu ni bati Taaffrja; morda se je Taaffeju boli bati plemstva. Mladočeška adresa je bil poskus zjediniti vse čtšlce stranke, a veleposestniki in Staročehi so adreso odklonili grofu Taaffeju na ljubav in s tein pokazali znova, da se drži punktacij, čeprav so narodu očitno na škodo.
Drž. posl. dr. Wielowieyski poročal je v soboto v Kolomeji o svojem in poljskega kluba državnozborskem delovanju in se izrekel o položaju tako-le: Dokler se bo nemška levica izdajala za jedino državno stranko in se držala svojih centralističnih in germaniznjočih nakan, drugim strankam in narodom pa odrekala sposobnost za vladanje, dotlej ni moči govoriti o kaki zvezi mej njo in poljskim klubom. V državnem interesu se potezajo Poljaki za razširjanje avtonomije kraljestev in narodov. Levica kot. pravična stranka bo Poljakom od slučaja do slučaja dobrodošla zaveznica, a naj-bolja je zveza vseh treh strank, kakor je sedaj podloga ministersjci politiki.
Hrvaško. — Pristaši „s t r a n k e prava“ pridno zbirajo doneske za zgradbo „Starčev ičevega domau, kateri poklonijo v dar svojemu v borbi za narod osivelemu vodji; ob enem bo ta dom središče in zbirališče stranke prava. Strankin dnevnik „Hrvatska“ objavlja dan na dan doneske v ta namen; mnogi doneski so prav odlični, kajti med njimi nahajajo se mnogi stotaki in cel6 tisočaki.
Ko je padlo radikalno ministerstvo v Srbiji, našle so se baje pobotnice gospoda Paje J o -v a n o v i da, urednika „Srbobranau v Zagrebu, s katerimi potrjuje, da je prejel za svoj list 31.000 dinarjev (frankov) podpore od srbskega ministerstvo,. Tako so pisali in očitali nekateri hrvaški listi, a Jovanovič je to novico odločno zanikal ter pozival srbsko vlado, da bi se i ona izjavila v enakem zmislu, česar pci tu do danes še ni storila. Nam se zdi, da tega prepira med brati ni bilo prav nič potreba.
nlirvatskau začela je obdelovati wml o združenju obeh opozicijskih strank, seveda na programu sira nke prava. Pražka „Pol i-t i ku objavila je iz nHr v at s k eu članek do-slovno, a brez svojih dodatkov. Dalmatinska „ C r v e n a lir v atsk a“ pa pravi, da članek „llrv atskeu je »vrlo liep,u
Ogerska in I 'atikan. — Ogerski protestanti napadajo vedno bolj in bolj primasa Vaszargja; na čelu vsemu boju stojita brata Ti-sza, Kalman in Lajoš. A tudi mej vlado in primasom ter Vatikanom se veča razpor. Glede imenovanja zagrebškega nadškofa, ki se tudi ni izvršilo prav radi tega razpora, čitamo v „ Munch. Allg. Ztg.l‘, da je papež doslej odklonil vse kandidate ogerske vlade, zah k vajoČ, da b od i n a dš kof r oj e n H r v a t. Papež je izjavil, da se čuti moralno vezanega in ne mara imenovati nehrvatskega nadškofa. On sodi, da po svojem dostojanstvu ne more zmak-niti se od tega stališča in ne more Hrvatom poslati dušnega pastirja, ki bi bil le orožje v rokah madjarske vlade.
Srbske razmere. -- Pri nekem pretepu mej radikalci in liberalci zaprl je mestni prefekt celo vrsto radikalnih napado-valcev, a mestno sodišče je vse oprostilo. Ker jih je dal prefekt zapreti, ne da bi imel za to sodnega ukaza, nameravajo dotlčniki tožiti prefekta na podlagi zakona o varstvu osebne svobode. Prefekt je nečak regenta Belimarkoviča.
—	„ Odjek* se upira vladni nameri, ne sklicati skupščine pred novim letom, jako odločno, češ, da je proti ustavi iti dokazuje le to, da, liberalna stranka nima večine naroda za seboj. — Naprednjaški „ Videlo“ javlja, da so hajduki zopet prepluli vso deželo in sicer na hujskani od radikalcev. Hajduki napadajo in
plenijo samo znane naprednjake in liberalce, radikalni kmetje pa ne marajo podpirati o-rožnikov in vojakov pri težavnem zasledovanju teh junakov.
Peterburška vNoi:oe Vremjau trdila je zadnje dni, da je avstrijski poslanik v Belem-gradu, Thommel, odkar je umrl regent Protič, deloval, da podkoplje radikalni vladi tla in zlasti uplival na regentstvo. — Oficijozno glasilo Rističevo, „Zastavau, zavrača to trditev, češ, da se Thommel ni nikdar umešnval v notranje srbske zadeve, da paje povsem neopravičeno trdili kaj takega, ko je vender avstrijsko’ogerska vlada se pogajala z radikalno vlado o trgovinski pogodbi. Sicer pa Ihommel bajt že od 27. septembra, ko je umrl Protič, ni obiskal nobenega regenta, niti sploh s katerim govoril. — Resnica bode najbrže v sredi.
Domače in razne novice
Imeudan Njegovega Veličastva praznoval se je v torek 4. t. m. po vsej Avstriji z navadnimi cerkvenimi in drugimi sloves-nostimi. Tako tudi v Gorici, kjer so se udeležili svečane sv. maše v stolni cerkvi vsi vojaški in civilni dostojanstveniki našega mesta.
Tudi današnja številka ima prilogo, ker
smo bili z gradivom preveč založeni. — Kakor se pa mi prizadevamo, ustrezati kolikor mogoče vsem zahtevam, ki se stavlja-jo v slovenski tednik, tako prosimo tudi mi svoje p. n. gg. naročnike, da bi nam redno pošiljali vsaj ono, kar nam tiče. Nastopili smo že zadnje četrtletje, a muogi gospodje še vedno čakajo z naročnino za 1. 1892., nekateri pa dolžujejo celo za preteklo leto. Take nerednosti nam nemalo obtožujejo časnikarsko delovanje. Mi moramo biti točni v vsakem pogledu, v izdajanju in plačevanju lista. Da bi se priučili nekoliko take točnosti tudi naši gg. naročniki!
Politično društvo „Sloga“ se zadnji čas prav lepo razvija in množi. V zadnjih treh sejah je bilo sprejetih 50 novih udov, kar za naše odnošaje, ko dan na dan hujskajo proti „Slogi“ , ni majhna reč. Vsak društvenik naj dela na to, da pridobi vsaj po enega novega uda; zlasti pa gg. poverjenikom polagamo tako delovanje na srce. Zakaj? — to je bilo povedano v odborovem poročilu.
Zdaj vzdržuje „Sloga“ štiri razrede in dva otroška vrta. Učiteljice so naslednje gospodične: Marija Jug, voditeljica, poučuje v 3 razredu; Ana Dovgan poučuje v 2. razredu, Pavla Leban poučuje v 1. razredu, Matilda B o ž i č pa v mešanem razredu v ulici Barzellini. Vrtnarici sta: v ulici sv. Klare g.čna Ida Božič (ki ima ob enem tudi učiteljski izpit) v ulici Barzel-lini pa g.čna Karolina L a š i č, — Otrok je danes že več nego smo jih zadnjič izkazali. Ako bi bili ustanovili še dva otroška vrta in še dva razreda, vsi bi bili polni: toliko Slovencev živi v Gorici! In vsem tem ne marajo še dati potrebnih ljudskih šol v maternem slovenskem jeziku! Vendar upamo, da se to uprašanje v najkrajšem času ugodno reši!
»Goriški Sokol“ napovedal je za nedeljo 2. t. m. izredni občili zbor. Ker je pa došlo premalo udov, ni se moglo zborovati. Vsled tega se sklicuje na 16. dan t. m. noy občni zbor z naznanjenim dnevnim redom in srečkanjem 5 dobitkov. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor.
Učiteljsko društvo za goriški okraj imelo je učeraj izredni občni zbor. Med drugim se je tudj sklenilo, da društvo pristopi kot pokrovitelj k družbi sv. C. in M. ter plača določeni donesek 100 gld. Ta sklep smatrati je kot tih odgovor na znane nakane proti našej šolski družbi.
GoriškJ »Corriere" od 17. m. m. pripoveduje svojim vernim, da so v Podgori trije fantiči metali cestni prali v zrak. Slučajno pripelje se mimo nejci gospod iz Furlapije, ki je smatral to kot demostracijo zoper Italijane ; zato je dečke tako trdo prijel, da so se spustili v beg. — Corrierova urednica je slišala z ulice igrati neke slovanske pesmi in takoj se je razkačeno oglasila v svojem listu proti takim „predrznostim14. V isti številki pa prigovarja magistratni gospodi, naj precej ponovi in popravi stari vodovod kromberški ter naj priredi nov vodovod iz Oseka in Črnič, kjer je dovolj pitne vode za naše mesto. A ne ve li „Corriere“, da sta Osek in Čruiče na slovenski zemlji ? In kako se sprijazni z mislijo ona gospoda, katera sovraži slovansko godbo in slovansko petje, da bi pila slovensko vodo?
Radodarni doneski. — Račun novega društvenega leta naše „Sloge“ zač sl je že 15. septembra, ker stari račmu morajo po pravilih biti sklenjeni že 14 dnvj pred občnim zborom. V novem letu narasli so pa tudi novi stroški, katere zmagati naj nam pomaga znana slovenska požrtovalnost.
V	prihodnjem letu bomo potrebovali skovo 4000 gld. Glejmo da zložimo to svoto!
Kakor je bilo razvidno iz zadiye številke, začeli so darovi tudi v novem društvenem letu prav lepo dohajati. V zadnji osmili dueh pa je došlo:
Dragotin Štefan Kumar, vikar« v Avčah, poslal je o priliki 25-let^ice yiašni-štya 25 gld. Presečna zahvala možu, k^ si je s tak6 lepim darom postavil trajen spominek o pomebnem dogodku v svojem žir-
ljenju! — Fran Pečenko v Bolcu nabral je v gostilni „pri Rejtlerju“ ob odhodnici novega trentarskega vikarija č. g. Valentina Kraglja 5 gld. 30 kr. — Anton Hvalica, dekan v Št. Petru, 2 gld. — Josip F o n, gostilničar v Bolcu, 1 gld. — Dr. Aleksij Rojic v G. 10 gld. — I. I.
5 gld. — Drašček Anton, Rožanc Simon, Koren Anton, c. kr. notar Kavčič Josip (vsi v Gorici) vsak po 1 gld. Bolko Leopold 2 gld. — Profesor San tel Anton v G. 2 gld. — Profesor Josip Ivančič v G. 5 gld. — Iz Ajdovščine smo prejeli nakaznico na 6 gli. s tem le dopisom na odrezku: „Pri 25. redni seji »krokarskega zbora v Ajdovščini" na dan sv. Venceslava in predvečer sv. Mihela se je sklenilo, da se krokarski zbor zadruži ter da vse njegovo imetje, vredno 6 gld., pripade »Sloginim" zavodom. Žalostno, da se je morala razpustiti tako važna inštitucija in to zaradi premajhnega zanimanja članov." (Še nam bo žal za to „važno inštitucijo", ki je mnogo storila za naše zavode Ne zabite nas! Ur.) — Ajdovski župnik Ivan D u g u 1 i n poslal nam je 8 gld. 80 kr., katere so zložili duhovniki črniškega dekanata pri konferenci 5. t. m. v Vrtoviuu.
Za otrošk' vit v Pevmi: v pušici pri Likarju 1 gld. 92 kr., pri Urbančiču 25 kr.
Pri teh poročilih navadno izpuščamo častne naslove in navajamo le imena in stan naših dobrotnikov, ker si s tem prihranju-jemo čas in prostor.
Rodoljubnim dobrotnikom očitna in presrčna zahvala v imenu naše mladine v Gorici. Ako ohranimo mladino, zagotovimo si prihodnost. Mladina zgubljena — vse zgubljeno! Uvažujmo to resnico!
0 zlati maši č. g. Karola P en cina in o zborovanju cecilijanskega društva v Tolminu prejeli smo prepozno za to številko dve obširni poročili. Zadnjih par ur pred izdajo lista, zlasti ko je ob takem času gradivo že stavljeno, ni več mogoče izvršiti takih del. Dopisa objavimo prihodnjič.
Kar se tiče zlate maše, reči moramo pa že danes, da kaj takega Tolmin najbrže še ni videl. Tolminci so pokazali, kako znajo častiti svoje v službi osivele rojake. — Na predvečer bila je bakljada, ve^ trg bil je sijajno razsvetljen. Drugi dan je dež nekoliko pokvaril to lepo slavnost.
»Slovenec" od srede sprayil se je jako oblastno na dr. Antona Gregorčiča in našega urednika. Mi se ne bomo prepirali z ljubljansko gospodo, ker imamo polne roke drugega, mnogo koristnejšega dela v borbi za naš obstanek tu med složni m tujim življem. Rečemo pa le toliko, da dr. A. G. ne potrebuje ljubljanskih naukov ni o praktični ni o načelni politiki, kajti kdor se drzne trditi, da praktična politika našega voditelja se ne ujema s katoliškimi načeli, ta je moral res telebniti »na čel o", da so se mu potemnili in zmešali pojmi, da vsled tega ne zna več ločiti: kaj je p o š t e n o in kaj nepošteno. — Kar se tiča nas pa izjavljamo, da ne bomo hodili v Ljubljano učit se katekizma, še manj pa nam je treba ljubljanskega komentarja. Naš katekizem ima jako star in neprekosljiv ter neoporečen komentar, ki nam povsem zadošča.
Ako se naša djanja ne ujemajo s ka tekizmom, dolžnost je naših neposrednih predstojnikov, da se oglase in nas pouče, kakor treba, da spoznamo svojo zmoto. »Slovenčeva" ali tudi kaka druga gospoda pa ni v to poklicana, niti pooblaščena. Sicer pa zabavljajte in zavijajte kolikor vam drago, mi pojdemo dosledno in če treba s skrajno odločnostjo po svoji poti dalje!
Ljubljanska dnevnika objavila sta obširneje poročilo o zadnjem „Sloginem“ občnem zboru. Prvi je to storil »Slovenec" s posebnim člankom na prvem mestu. A ni se bavil toliko z glavnimi deli občnega zbora, marveč edino le z uprašanjem o jugoslovanskem klubu. To poročilo je sicer precej obširno, vendar — če se je že jelo razpravljati — želeli bi še natančneje, ker nekatere prav važne izjave so opuščene. — »Slov. Narod" je pa v torek na kratko omenjal vse glavne točke zborovanja.
Učiteljske vesti. -- Gosp. Josip V i t-tori prišel je iz Opatjegasela v Vedrijan; gospodična Marija Cej iz Sv. Križa v Bilje. Od izprašanih učiteljskih kandidatov o-ziroma kandidatinj nameščeni so bili v go-riškem okraju : Anton Macarol kot potovalni učitelj za Srednje-Kambrežko; Jo-sip R a v b a r, podučitelj v Opatjemselu ; Fran Kotnig, namestili učitelj v Solkanu; Angela S e t n i č a r, začasna učiteljica v Smarijah ; Elizabeta M a n z o n i, podučite-ljica v Kanalu; Marija Komac v Kamnjah in Justina Vuga v Sv. Križu.
Narodne slike. - Narodni založnik g. Simon Kočo n da v Zagrebu prišel je čez Predel po Soški dolini v Gorici in pojde dalje po deželi. Prodaja sliko Valentina Vodnika in tudi druge narodne slike, prodaja tudi na obroke. Mož& smo priporočali že pred dvema letoma, priporočamo ga prav toplo tudi danes. Kdor potrebuje slik za svoje sobe, kupuje naj le t&ke, ki so za nas tudi n&roduega pomena, kupujmo le to, kar je naše, kar nas spominja na našo preteklost ali — prihodnost.
Prazen strah. — Danes teden šla je po Gorici od ust do ust govorica, da na Grahovem nad Tolminom imajo kolero; go-
vorilo se je o štirih slučajih, eden s mrtnirn koncem. To govorico, ki je s strahom nau-dajala vse, ki so jo slišali, uzročilo je brzojavno naznanilo okrajnega glavarstva tolminskega, ki je zahtevalo nemudoma skuše-nega zdravnika, da bolezen preišče. Res je še istega večera prišel iz Trsta bakterijo-log dr. L i e b m a n n ter napotil se takoj s posebnim vozom na Tolminsko. Ž veliko napetostjo smo pričakovali poročil. V soboto pa nam je došla tolažilna vest, da o kaki koleri ni niti sledu; oboleli mladeniči so imeli le navadno, dasi hudo grižo vsled nezdrave jedi. S tem je bil strah pri kraju.— Časopisi so že vsi od kraja imeli v soboto novice o koleri na Tolminskem; poročali so celč o koleri v Breginju v kobariškem Kotu. Toda tudi ta vest se je povsem zanikala ; iz Breginja se ni poročevalo ničesa niti o kaki drugi bolezni, katero bi bilo potem mogoče raznesti po svetu kot kolero.
— Oni štirje slučaji griže pa niso bili na Grahovem, ampak na Modreji. — V prvem hipu se je nekako verjetna zdela ona novica, kajti ljudje v onih krajih hodijo navadno v Galicijo, kjer si kot drvarji služijo lepe novce. Govorilo se je, da so možje, ko so slišali o koleri v Galiciji, more biti pobegnili domov ter tako zanesli bolezen v te kraje. — Hvala Bogu, vse take črne slutnje in govorice so zdaj pri kraju. Kuge, lakote, vojske — reši nas o Gospod !
»Prvnšh* Sokol" šteje si v prijetno dolžnost, zahvaliti se tem potom slavnemu občinstvu, koje je blagovolilo sodelovati pri veselici dne 25. t. m. in koja se je v čast društvu najsijajnejše obnesla. V prvi vrsti gre zahvala slavnemu mešanemu tambura-škemu zboru s Proseka, koji je bil na prvi migljaj pripravljen sodelovati in koji je res svojo nalogo tako precizno izvršil, da je bilo ljudstvo kar očarano.
V drugi vrsti pa gre zahvala gospici K. R. iz Gorice, katera je tudi rada prevzela svojo j težko nalogo kot deklamovalka ter jo izvršila v splošno zadovoljnost.
Dalje gosp. Josipu Faganelu, pravniku, kot neutrudljivemu pevovodju in g. govorniku Franu T u š a r j u, abiturijentu. Dal Bog, da bi njegove besede padle na rodovitna tla. In slednjič gg. Faganelu, F u r 1 a n i j u, T u š a r j u in Z o r n u kot vrloznanemu čveterospevu na Goriškem.
Na zdar!
Za odbor telovadnega društva »Prvaški Sokol" dne 29. septembra 1892. Starosta: Josip Mozetič. Tajnik: Anton Leban.
Svctčev banket bo v nedeljo 9. t. m., kakor je bilo objavljeno. Sprva je bil banket namenjen za 3. t. m. in razni posamičniki so bili povabljeni povsem na tihem, brez vsakoršnega šuma in hrupa. Ker je pa cela reč prišla v javnost potom »Slovenca", ki se je jako srdito postavil po robu tej misli, odložil se je banket za prihodnjo nedeljo in začelo se je javno vabiti po naših listih.
— Čujemo, da se je oglasilo iz yse Slovenije nepričakovano veliko število udeležencev, ki ponesejo v Ljubljano pozdrave tudi svojih ožjih rojakov. Tudi z Goriškega pojde nekaj mož v Ljubljano.
Tržaška Irredenta. — Tržaški patrijotje vrgli so pretekli teden na gradu za restavracijo Berger zopet petardo. Preiskava na licu mesta je dognala, da je bila petarda napolnjena s smodnikom in dinamitom in da se ni zgodila velika nesreča, temu je le krivo, da je bila petarda zanikerno narejena. Vrh tega našla je policija v obližju tistega mesta še devet kapselnov, katerih vsak bi bil mogel uzročiti grozno nesrečo, da se je razpočil. Policija prijela je čvete-ro nadobudnih patrijotov Rascovicheve vrste in preiskava v sfanovanjih teli mož je pokazala, da je bil sum opravičen. Našli so namreč mnogo priprav za izdelovanje petard, obilo smodnika in nekaj dinamita, torej same seči, s katerimi se v Trstu navadno dokazuje lojalnost. Zaprti irreden-tovci so : Amadej Heslitzka, stud. med. v Pizi; Roman Mauro, stud. matli. v Turinu; J. Menesini, stud. med. v Padovi in hišni .posestnik ter domobranec v 72 bataljonu Guidon Walopp. Policija prijela je tudi dve ženski, a je zopet izpustila, ker sta dokazale svojo nedolžnost glede vrženih petard.
Češko narodno gledišče pridobilo si je svetovno imč na dunajski glasbeni razstavi; o tem smo obširneje poročali svojim čitate-ljem. — Te dni smo prejeli iz Prage krasno knjigo, v kateri ravnatelj Subert opisuje umetniško bivanje češkega narodnega gledišča na Dunaju; knjiga v veliki obliki obsega 224 stranij. Med drugim podaja tudi odlomke iz opisov in ocen raznih čeških, nemških, ruskih, poljskih in drugih listov o čeških predstavah; vse ocene so neizmerno laskave in častne za vrli narod češki. Od jugoslovanskih listov navaja edino le odlomek iz „Nove Soče". Knjiga stane l gld. 50 kr. in se dobiva pri Fr. A. Urbanek-u v Pragi. Kdor si hoče pridobiti pojem o češkej glasbeni in gledališki umetnosti, omisli naj si to knjigo, ki je izšla tudi v nemškem jeziku.
Goriška zastavljalnica in ž njo združena hranilnica (Monte di PietA) izdala je te dni svoj »sklep računa" za 1. 1891. O tem imovitem denarnem zavodu bomo nekoliko obširneje poročali v jedni prihodnjih številk. Za danes naj omonimo le toliko, da v 1. 1891. je imel 33.390 ghl. 92 kr. čistega
dobička; od tega dobe ubožci na Goriškem 13.712 gld. 74 kr. Čisto imetje zavoda znaša 170.053 gld. 47 kr. — Ravnatelj je Konrad pl. F a b r i s, slovenski žnpan v Št. Ferjanu, a laški mestni starašina go-riški, ki je sicer vseskozi poštenjak in pravičen mož.
Lmlvvig Kossufh pisal je grofu Gezu Esterhazy, čegar ime je vsled njegove tovarne konjaka široko znano, naslednje pismo: »Spoštovani gospod grof! Vaša pošiljatev mi je došla. Po mojem spoznanju je Vaš izdelek izboren; zaradi tega Vas ne morem dosti vspodbuditi, da bi se marljivo pečali z izdelovanjem te pijače. Zemeljske pridelke porabljati za obrtne izdelke, to je naloga, po kateri hrepeni vsaka civilizovana družba. Tako težnje je pa še dvojnata zasluga za one, kateri kakor Vi, velecenjeni gospod grof. prihajajo iz višjih družbinskih vrst ter pobijajo predsodke, kakoršni postavljajo ne-prestopne zidove med zahteve rojstva in
obrt, povsod, posebno pa med nami. Ako si torej kak ogerski magnat ustanovi kako obrt. stori veliko uslugo svoji domovini ter gre naprej z dobrim izgledom, kar ni mogoče dosti prehvaliti. Za me je Vaše podjetje toliko pomembnejše, ker ste prve steklenice meni poslali v dar; iz prvo napolnjene steklenice izpijam prvi kozarček na Vaše zdravje z željo, da bi A n g i a 1 f b 1 d s k a tovarna za konjak in šampanjec rodoljubnega ogerskega grofa cvetla in služila kot izgled, da koristno delo krasi vse človeške vrste. Sprejmite gospod grof izraz mojega posebnega spoštovanja. L u d w i g K o s s u t h, s. r.
Ganz scidene Foulards von 85 kr. bis h.
4.65 p. Met. (ca. 450 verscli. Dessins, gestreift, karrirt, bedrnekt etc. — vers. roben- rnnl stiick-\veise porto- und zollfrei in’s Hans die Seiden-Fabrik G. Henneberg (K. u. K. Iloflief.), Zii-rich. Muster mngebend. Briefe kosten 10 kr. Porto I ‘-D
Potrtega srca javlja podpisana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat
FORTITNAT GRUDEN,
bivši uradnik v zdravsUnski svilarnici,
v 29. letu svoje dobe, dne 2. t. m. po kratki pa mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Mrtvi ostanki milega nam pokojnika bili so izročeni materi zemlji na zdrav,ščiuskem pokopališču dne 4. t. m.
S to priložnostjo izražajo tem potem svojo presrčno zahvalo vsem onim, kateri so jim na kateri koli način izkazali svoje sočutje o priliki smrti in pogreba preljubega pokojnika; posebno pa zahvaljujemo gg. Schlomer-ja in Forcelini-ja, katera sta izkazovala posebno skrb in sočutje, kakor prej ob bolezni, tako ob smrti preljubega pokojnika, katera sta priskrbela godbo in se sploh vsestransko zelo trudila, da se je pogreb tako slovesno izvršil, kar je dalo vsaj nekoliko tolažila našim potrtim srcam; dalje zahvaljujemo vse kolege, mojstre in podmojstre dragega pokojnika, vse darovatelje mnogobrojmh vencev, čč. duhoysčino in sploh vse one, kateri so se vdeležili pogreba. Bog plati.
Pet ovije, dne 5. oktobra 1892.
m
Urban in Lucija
oče in mati.
Gregor — Feliks — Angelj — Fedele „— Josip Emilija omožena Maraž in Štefanija
bratje in sestre.
Albert,
Najnovejša poročila brezdvomno dokazujejo, da^ se kolera širi tudi v zahodni Evropi. Nevarnost, da se ta strašna morilka človeštva še dalje razširi, je torej velika
Po mnenju zdravnikov
na bol še varovalno sredstvo proii koleri ic Ion ak
(Ju	u	u
Seveda le tak konjak je uspešno sredstvo, kateri se dela iz čistega vina. V tem oziru moremo priporočati pravi iz čistega naravnega vina brez vsakoršnega primesila, po francoskem načinu prirejeni
konjak grofa Geza Estcrlui/y.
O dobroti tega izdelka priča to, da je Ersterliazy-konjak dobil pri zdravilski razstavi v Parizu zlato svetinjo in častno diplomo, pri vseh udeleženih razstavah pa je_ bil odlikovan s
prvim darilom.
PH. MAYFARTH & COMP.
1
Tovarne Poljedelskih strojev
Dunaj II., Taborstrasse N. 76.
Odlikovane s prvimi cenami na vseh večjih razstavah.
Izdelujejo najboljše:
orala
1=, 2=, 3= in 4 krilna.
Brave in valjarje za njive in travnike.
Stiskalnice za vse namene, za vino in sadje.
Sušilnice za sadje in zelenjavo in druge namene.
Samostojno delujoče paten-
tovane	,	.	,	..
škropilkc za trte in rastline.	Obrhu pralni s > oji.
Katalogi brezplačno. — Zastopniki se iščejo.
Slamoreznice,
mlatilnice na roke, na gepel in na par, gepel, sadne mline, rezalnice za repo, stiskalnice za pičo
patent, čistilnice za žito, robkalnice,
b«
XI
Si) 1
m &
NUNSKA ULICA št. 9. in 10. v GOBICI imata veliko zalogo:
raznovrstnih vencev, trakov, črk, tančic, mrtvaških oblek, čevjev, voščenih sveč
param en to v, itd. itd.
?*£ s
BAZNOTEBOSTI
Roparski umor na Dunaju. — Zopet,
se je na Dunaju pripetil roparski umo'. Na ScliSn-brnnski cesti napadel je v urarski prodajalnici mej 1. in '/,2. uro popoldne neznan človek urarskega pomagača Lam m e la, ki je bil sam v prodajalnici. Udaril ga je večkrat s sekiro po glavi in potem o-ropal 45 zlatili verižic v vrednostih kakih 2000 gld. Lammela so našli brez zavesti v krvi. O zločincu ima policija sled in ga marljivo išče.
Kača ujedla je posestnika Ivana Stefana iz Kastva v Istri, ko je v bližnjem gozdiču nabiral suhljad. Kača ujedla je moža y desno roko in sicer tako močno, da ni skoro nič upanja, da se mu reši življenje.
Roparski umor. — Pred par tedni umoril in oropal je neznan zločinec pri Gradcu ondi službujočega ključavničarja Franca Papeža, starega 44 let, rodom iz Žužemberka. Mrtvo truplo položil je zlikovec na železniški tir, da bi se mislilo, da seje Papež ponesrečil. Sodišče preiskuje stvar jako skrbno, a doslej še ni prišlo morilcu na sled.
Čuden slučaj. — Te dni umrl je na Češkem veleposestnik knez Kamilo Roban. L. 1847. začel je zidati poleg svojega gradu velik stolp, a ker mu je neka ciganka prerokovala, da umre tisti dan, ko bo stolp dogotovljen ustavil je delo in ga še-le pred nekaj leti zopet začel. Prav tisti dan, ko so je okrajno glavarstvo pregledovalo ta stolp in je bil torej zgotovljen — umrl je knez Roban. Ta čudni slučaj razhudil je vse prerokovalke in taksa za prerokovanja se je kar čez noč izdatno povečala.
Italijanski banditje se oglašajo zlasti zadnji čas tako pogostoma, kakor že dolgo ne. Zadnje dni napadli so banditje hišo kanonika Zedde v Eskla-lianu vrgli starčka iz postelje, vlačili ga po sobah in ker m hotel povedati, kjer ima denar spravljen, trpinčili so ga strahovito. Obesili so ga za roke in tta Ščipali z razbeljenimi kleščami. Postavno gospodinjo kanonikovo trpinčili so razbojniki nečuveno in jo naposled ustrelili, a isto tako tudi prebivalce sosedne hiše. Ker ni bilo dobiti mkakih zakladov, užgali so razbojniki hišo in utekli. - Ta grozna vest je rasburila vso Italijo, a tudi inozemstvo gleda jako čudno na to deželo, kjer vlada mina toliko moči, da bi onemogočila taka zlodejstva.
Železnica iz Dalmacije v Bosno. Glavno nadzorstvo državnih železnic odredi se to jesen, da se prično pripravljalna dela za proucenje sveta, po katerem bi se izpeljala dalmatinska proga
Yisoko provizijo
pri dobri uporabi tudi Ntaluo plačo plačamo Hgeutom za razprodajo zakonito dovoljenih sročk na obroke. Ponudbe na : llaupt-
stadtische Wechselstuben-Gesell-chaft Adler & Cornp., Budapest.
Trgovskega učenca
sprejme A. Casa-grande v Ajdovščini za svojo prodajalni-co z mešanim blagom.
cml MA
II1111II111111■ II11I I1111IIIII111 IMIin1111111111l l.lIIIlili111lil1111111 MII111111111lliltl Ilil IIII lltl.llIIIII11 n
Naznanivši, da sem preložil svojo
prodajalnico usnja	in	vrvij
iz hiše št. 4. v št. 3. v Raštelju usojam si priporočati svojo bogato zalogo kožnategn blaga (poplatov) domačega in tujega prve vrste, kravje (vacchet-te) in juničje (soranella) kože domače in deške, danajske, italijanske, telečje kože domače in ljubljanske, bele črne granirane, gladke in črtane.
Vrhu tega imam kože od srn in divjih koz, pol svetle, teletne lakirane, satinirane; šagrine barvane, ševro, in druge vrste kož za čevljarje in bukvoveze. — Lastike, potezala, bruneli, francoska (dreta), forme, leseni (cvekič) žeblji, klej itd. itd. — Velika izbira stepanih škorenj in čevljev vsake vrste za možke, ženske in otroke. — Poleg tega imam tudi vrvic vsake vrste, vrvi za uprego, špago belo in barvano.
V svoji prodajalnici imam tudi blago za sedlarje in tapecirarje, kakor koze cesarske, Mamini (Blankleder), Dantejeve, marokini raznih barv.
Imam tudi amerikanskega platna, povoščeno z raznimi risarijami za podoblačitev kočij, medenino, kolomaz in mašče, vsakovrstne svetiljke za kočije. — Cene zmerne za prodajo na drobno ali na debelo.
Poverjeno mi je tudi zastopništvo nepremočljivih streh za vozove neke izborne tovarne; sprejemam vsakoršna naročila za tovarniško ceno.
Zagotavljaje p. n. občinstvo točne postrežbe bilježim se z najodlič-nišim spoštovanjem
Josip Bisiak, v ltaštelju št. 3.
1
H!
|
|
H!
jfl
Hj
ilju št. 3. L^J
VINSKI STROJI ZA KMETIJSTVO
vinarstvo in moštarstvo
mlatilnice,
čistilne mline za žito, izbiralnice, rezalnice za krmo, mline za sadje 11 a o i 1 n i c e za sadje, tlačiluice za grodje in vino,
kakor tudi vsakovrstne druge rnašine in razni stroji za kmetijstvo, vinarstvo "in sadjarstvo itd. itd. nove izvrstne konstrukcije razpošilja najceneje
n
2/2 PBATEUSTltASSE 78.
Ilustrovani katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku se pošiljajo na željo zastonj in frankovano.
Stroji se dado na peskušnjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni.
 Cene so se znova znižale 1!!_________________________________ _
Telila polom!
NOVI Y01tK IN LONDON nista prizanesla Evropi; tuje prisilo neko veliko tovarno srebrnin, da za malenkostno odškodnino razda svoj« zaloge. — Jaz sem pooblaščen, izvršiti to nalogo.
JAZ PR01> A J AM
0 finih namiznih nožev s pravim angležkim rezilom,
G amerik. pat. srebrn, vilic iz enoga kosa,
G	,,	,,	navadnih	žlic,
12	”	„ m kavinlh žlic,
1	"	,,	,,	zajemalka,
1	I!	„	..	j)	*» “loko,
0	,,	Viktorija	podkladalk,
2 krasna svečnika,
1 fcajevo sitce,
1 priprava za cuker
42 kosov skupaj.
Vsoli 44 kosov skupaj stalo jo poprej nad 40 gld., zdaj pa se prodajajo za ni-čarijo gld. 0.110. Amorikansko patent - srebro jo liola kovina, ki ohranjuje srelmo lielino 2o let, kar se zagotavlja. V dokaz, da ta oglas ni morebiti
lutk šviiidel,
priobčim nekatore od tisočerih zahval in zopetnih naročil, katero som dobil po mnogih lotih uporabo; ob onem se zavezujem javno, da vsakomur povrnem plačilo, ako z blagom no bo zadovoljon.
Pravo blat/o ima prilujoio varstvena znamko.
Drugih tvrdk blagi je le ponarejeno.
Razpošilja so lo proti povzetju ali naprej poslanem denarju.
Posebej se priporoča neki prah za čiščenje, ki stane s poukom vreti lo kr. škatljica.
Kdor lioče imeti dobro l)lag6, porabi naj to priliko, da si omisli to krasno garnituro. Baz-
___________ k pošilja edino le
Perlber g, Hauptdepot u. Agentur združene ameri-kanske patent-srebrninske tovarne.
Fl e i s c h m arkt, lll
\
i
/41.
D u n aj)
Izpisek iz zahval:
Z garnituro 42 kosov povsem zadovoljni; prosimo Se naslednjo roSi....
Novi Banovci, 12. jul. 1892.	.
Rim. kat. župn. urad.
S poslano garnituro som povsem zadovoljen. Novo naroMlo sledi.
Passek, 10. julija 1892.
Eduard Kroupa, nadučitelj.
OGLAS
Ker me je več od njih uprašalo, ali sem jaz oni fotograf Jerkič, koji je letos obhodil: Kanalsko, Cerkljansko, Tominsko, Kobariško, Bolško, dalje Šempas, Črniče, Prvačiao, Dornberg, Rihenberg, Komen i. t. d. usojam si slavnemu občinstvu naznanjati:	.	.
1.) da jaz se imenujem Anton med tem ko potujoči je Josip, s kojim že skoraj leto časa nisem v nikaki zvezi.
2.) da jaz letos nisem potoval, ampak izdeloval slike stalno v svojem zavodu v ulici sv. Klare št. 5.
Ker sem bil radi več uzrokov k tej izjavi prisiljen, predrznem se slavno občinstvo na to opozoriti ter uljudno vabim, naj se posluži prilike v Gorici in me obišče v zgoraj omenjenem zavodu
spoštovanjem se priporoča ANTON JERKIČ
fotograf.
Spltšno priznana in svetovno priljubljena PLZENSKA
Pivina Grenčica
od trdke Hinko & ADOLF FINGER v PLZNU (Pilsner-Bier-Bitter)
zanesljivo, zdravniško preiskano in priznano sredstvo proti želodčnim boleznim, kakor :
krču v želodci, zgagi, bledici, bljuvanji, kroničnemu želodčnemu kataru, težkemu prebavljanju vsled preobloženega želodca itd.
Dobiva se pri Josipu Hiiuigu, trgovcu v Kanalu. Pošilja se po pošti v steklenicah po 1 liter.
Velika 50 novčna loterija
Glavni dobitek
75.000
SREČKE PO 50 kr. priporočajo: A. V. Jona -
Predzadnji
eden
o 1 d i n a rje v
S. V. Pincherle in A.. Michelstadter & Comp. v Gorici.
Hveta, po kat< Špljet-Janjiči.
EATBBEINEB’
Neprekošen primesek navadni kavi.
KNEIPFOVA SLAMA
Jt£~~ Dobi se povsodi.	K A, V M,m
Pristna samo s to varstveno znamko. Svari se pred ponarejanjem.
nrauN *-WIEN4
STEFAN KOFOL
.doslej gostilničar na Tržaški cesti pri
„Cavaliiiu*
preselil se je v svojo hišo v Nunski ulici ^ it. 7, kjer je odprl gostilnico z imenom
„pri petelini- liliriki"
Toči dobra domača vina: k raški teran, domače belo dornberško in črno furlansko; skrbi za dobro kuhinjo in ima sobe za prenočišča.
Kvvizdov
Cvet za lase
proti prhljem in izpadanju las.
1 steki. 50 kr.
Čebulno mazilo,
pospešuje rast las.
1 ponvica 80 Obliži za kurja očesa 1 škatljica 35 in 70 kr. Tinktura za kurja očesa in bradavice. 1 steklenica 35 kr.
Konjak z železom, za zboljšanje krvi 1 steki. 1 gld. 40 kr.
Ribje olje, 1 steklenica 70 kr. in 1.20 gld.
Francovo žganje, 1 steki. 85 kr.
Trpotčev sok,
proti kašlju in liri-pavosti otrok,
1 steki. 35 kr.
I
Razpošilja vsak dan po pošti glavna zaloga
Kreisapotheke in Korneuburg b. Wien
mimk
„11 SOLE"
{pr Solucn)
V Gorici, zn mesnicami (ulica Morelli) št. 15
to(i izborno pivo
bratov Reininghaus
iz Gradca
po 24 kr. liter
Priporoča se za obilen obisk.
U drogeriji (mirodilnici)
Antonija Mazzoli-ja
v Gosposki ulici in v podružnici v Vrtni ulici nasproti pošte nahaja se o priliki bližajoče se trgatve velika zaloga vinskega kamna, ž v e p 1 o k i s 1 e g a apna, e str akta, snovij za barvanje vina in drugih tvarin, ki se rabijo pri prirejanju vina. — Še posebno pa opozarjam vse gospode vinogradnike in posestnike na moj angl ož ki prah, ki je edino in nepreko-sljivo sredstvo za popolno očiščenje kateregakoli vina. Prali seje preskušal pri goriški c. kr. kmetijski družbi, ki je našla, da je brez vsakoršne škodljive tvarine,
Dalje imam veliko zalogo barv že, ribanih z oljem in še v prahu, kolomaza, čopičev, itd.
Priporočam dalje svojo zalogo znamenitega cementa Portland iz tvornic Egger & Liithi v Kufstein-u.
Tiskarna Ani M. 0Smi~ja
naznanja svojim p. n. odjemnikom, da tudi letos jim bo darovala skladni koledar in da torej ni jim treba kupovati ga. Koledar bode jako lep in pripraven — ter v vsaki zadevi boljši kot lanski. Oni p. n. odjemniki, ki želijo imeti na istem toplomer, naj bla-govole se oglasiti, kajti za takšen koledar treba bode doplačati 25 kr.
mul
Kupčevalci (ne zastopniki)
ki se pečajo ali hotč pečati s prodajo
poljedelskih strojev
so naprošeni, da bi naznanili svoje naslove tvrdki
Ign. Heller in Wien II. Praterstrasse 78.
Jožef Culot
trgovec na debelo in na drobno
v Raštelji,
naznanja slavnemu občinstvu, da ima v svoji štacuni veliko zalogo vsakovrstnih igrač, novosti) in različnih punčik z obleko in brez nje, razne vrste volnenega blaga, rokavice, črne ovratne rute za duhovnike, zapestke raznih vrst, škornje, volnene čevlje za zimo s podplati in brez njih vsake velikosti, in prav mnogo drugih rečij: najfineje podobice iz Pariza, svetinje, razpela vsake vrste tudi iz nikla in bele kosti s stojalom, kipe, rožne vence najrazličnejših vrst in tudi iz bisernih matic, najfinejina verižici se srebra ild.
Cene tako nizke, da se ni bati tekmovanja.
oooooooooooo
SVARILO!
Usojamo si p. n. občinstvo uljudno na to opozarjati, da se naša
Katarjm Ktitm Mn ta
m-
ne prodaja, temveč v belih originalnih zavitkih z modrim ti6kom po
200 in 100 gramov z našim podpisom in varstveno znamko, ki je tukaj zraven
7s ky.
♦
Setom F
■inua «.WIEN«
. . **azi naj se posebno na našo varstveno znamko, kajti občinstvo SE SKUŠA SLEPITI z vsemi mogočimi ponaredbami. Papir, tisek in besedilo se popolnoma ponaredi, samo podoba častitega gospoda župnika in naš podpis nimajo ponaredbe. Nikdo naj ne sodi o kakovosti Kathreiner-jeve Kneipp-ove sladne kave. če ni dobil pristne v zavitku z varstveno znamko, ki je tu zraven natisnjena.
Kathreiner-jeve
tovarne za sladno kavo.
Derolin — Dunaj — Moimkovo.
KLET
A 1 o.j as 1 j a JI a <1 e v - j a
v seinculški ulici v Gorici.
Domače črno namizno vino lastnega pridelka, b u r g u n d e c, i z a b e 1 a — ne izpod 56 litrov.
Tropinovec v steklenicah 1% litra, burgundec (Pinot noir) star, rizling (bel) in prav star pikolit v steklenicah.
Te vrste priporočajo razni gospodje goriški zdravniki bolnikom in rekonvalescentom
Pristnost vin s« ssgotavlja.
Anion Horlololli
kamnosek
t> nliri Treh Kraljev {Tre Re) št. 8 iinft, vedno v zalogi n a g r o b n e s p o m i n k e in druge izdelke iz kamna in marmorja. Cene zmerne.
Ivan Culol
kamnoseški mojster Riva Corno št. 15 v Gorici
ima veliko zalogo križev in nagrobnih spomenikov vseh vrst raznih cen.
m
Itnzslva v PARIZU
Zlata svetinja
Uspeh zagotovljen
Poskusite, da se prepričate
Tord-Tripe
mori miši podgane in krte
brez nikake nevarnosti za domače živali. Ta izdelek nima v sebi ne arsenika, ne strihnina, ne fosfora.
Uporaba lahka	Uspeh	gotov.
Cena : SO. kr. zavitek.
Zaloga za celo deželo •A	l	Goriško - Gradiščansko
v drogerijah pri Ant. ijjgjk Mazzoli-ju v Gospo-ski in Vrtni ulit i.
Železne križe
za nagrobne spominke vseh vrst po jako zmernih cenah prodaja
Sganghei* Ciuseppe
kovač v Kapucinski ulici št. 5 v GORICI.
J
i
l
t
%
%
I—*
♦
i
Čudovite kapice
sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prav* dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da ge dokaže njihova čndovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dui olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratnišj le-lodcne. bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih liadležnostih, zoper beli tok, bo-zjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeuo kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako bolezuijo.
Prodajejo se v vseli glavnih lekarnicah na svetu; zn naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoletti » Gorici, v Trstu v lekarni C. Zanetti in G. H- Rovih, v Ljubljani v lekarni IJ. pl. 'lVnkiczg G. Piccoli, m Ljud. Grečelna „pri Mariji pomagaj" ; v Postojni v lekarni Baccarcich, * AjtloviHni v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, v Beljaku dr. Kumpf.
iMT I steklenica velja 30 kr.
NB. Varovati se je treba marsilcakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
Dobra kava
le 8 KATHREINER-jevo Kneipp-ovo SLADNO KAVO
za prime8o.
DOBIVA SE POVSODI.
Pred ponaredbami se svari.
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.