(ju i' u v.i 2 tbt feKafa tod oktobra 1947 kot tednik - Od i januar-ja 1958 kot poltednik — Od J« januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — •GLASIL KRANJ — SOBOTA, DNE 9. MAJA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 36 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL MAKUC O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Razgovor s predsednikom občinskega odbora SZDL Radovljica Krajevna samouprava se utrjuje PREDSEDNIKA občinskega odbora SZDL Radovljica Ljuba Meglica srno zaprosili, da za naš list odgovori na nekaj vprašanj, ki smo mu Jin postavili v zvezi z nastajanjem in oblikovanjem krajevnih skupnosti. V radovljiški občini se je o krajevnih skupnostih vodila živahna razprava, v teh dneh pa je tudi že večina skupnosti sprejela svoje Kakšne težnje so do sedaj zagovarjali občani radovljiške občine v razpravah o krajevnih skupnostih? Občani radovljiške občine so v razpravah o krajevnih skupnostih zagovarjali predvsem težnje, da se volivcem prepusti v samostojno odločanje o teritorialnem obsegu Krajevnih skupnosti. Pri teh razpravah pa se niso omejevali samo na to vprašanje, temveč so iskali tudivsebino dela krajevnih skupnosti. To pa se tudi odraža v pr-v'h osnutkih xstatutov krajevnih Skupnosti. Znano je, da je bila razprava v Bohinju najbolj živahna. Tam so se nekateri ljudje ogrevali za eno krajevno skupnost, drugI pa so zagovarjali dve krajevni skupnosti. Kaj sodite, .kakšna rešitev bi bila najbolj pametna? *k* je, da je bila v Bohiniu £e'o živahna razprava o številu *rajevnih skupnosti — ena ali °-Ve- Teh razprav ne moremo smatrati za »politično škodo«, *°t bi radi prikazali nekateri prenapeti zagovorniki teze, da bi se krajevne skupnosti že v naprej določile s statutom občine. Nasprotno, mišljenja sem, da so občani pravilno dojeli pojem krajevne samouprave in da jim ni vseeno, kako bo njihova krajevna skunnost izgledala. Prav tako so Zavzeto razpravljali, da bi krajevne skupnosti odigrale svoio vlogo pri skrbi za zadovoljevanje njihovih skupnih potreb. Na vprašanje, kaj sodim, kakšna rešitev bi bilaNnajbolj pametna, bi s& oprl na sklepe zborov volivcev: za sedaj dve krajevni LJUBO MEGLIC skupnosti, če morda ne celo tri. Krajevna skupnost naj obsega tista naselja oziroma povezuje tiste občane, ki imajo največ skupnih problemov. ' Končna odločitev pa je v rokah samih prizadetih občanov. Ali so problemi bohinjskega kota res tako pereči In specifični? Ali jih Je mogoče rešiti v okviru krajevne skupnosti? Katere glavne naloge čakajo občane tega predela. Kaj namerava občina v prihodnjih letih pospeševati? Vsako območje ima svoje specifične probleme, tako tudi Bohinj. Za našo občino je še posebno značilno, da je v gospodarstvu zelo heterogena: prepletajo se kmetijski, industrijski in turistični predeli. Za Bohinj je značilno, da se prepleta turizem z višinskim kmetiislvom in gozdarstvom. Razumljivo je, da vseh problemov občani v okviru svoje krajevne skupnosti sami ne bodo mogli rešiti, temveč j i H bo morala reševati tudi občinska skupščina na primer z davčno politiko, kmetijska zadruga z ustreznimi kooperacijskimi/ pogodbami itd. Precej problemov pa bodo občani lahko rešili tudi v okviru svoje krajevne skupnosti. Tu mislim predvsem na rešitev raznih lokalnih komunalnih problemov, na izboljšanje preskrbe občanov in na večjo skrb za zdravstveno varstvo. Glede na turistične možnosti v Bohinju je razumljivo, da bo občina v prihodnjih letih predvsem pospeševala razvoj turizma, s tem pa' se prebivalstvu omogočajo tudi dodatni viri dohodkov z oddajo sob in s prodajo kmetijskih in živinorejskih proizvodov. Tudi na tem področju občani lahko v okviru svoje krajevne skupnosti mnogo prispevajo k hitrejšemu razvoju. Težke naloge bil poslušen, vendar je na njegovo pritožbo občinska disciplinska komisija odločbo razveljavila in je ostal v podjetju.Obe pritožbi je podprla tudi osnovna organizacija ZK Sava. — V kratkem bo občinski komite tako podrobno obravnaval tudi občinske družbene in gospodarske zadeve, kot se je lotil vprašanja dela nekaterih Poglobljeno predkongresno delo Zveze komunistov v jeseniški občini Občinski komite ZK na Jesenicah je pole« svojih komisij formiral 'udl posebne skupine, ki bodo v času predkongresne aktivnosti prečesale vse aktualne družbene, politične In gospodarske dogodke v občini. Razen tega pa bo komite s posebnim vprašalnikom, ki ga °°do izpolnile nekatere osnovne organizacije, skušal ugotoviti uspehe ^e'a komunistov, zlasti v delovnih organizacijah. Kot prva je na vprašalnik odgovorila osnovna organizacija ZK gradbenega podjetja osnovnih organizacij. — J **ava, ki je takole razčlenila svojo dejavnost . V glavnem so komunisti v ,>od-jetju spremljali vsa družbena in e*onomska vprašanja. Zlasti so Se v zadnjem času seznanili s postavkami statuta in s spremembami pravilnika o delitvi dohodka. Vendar pa so člani ZK predalo nastopali kot individualni družbeni delavci zunaj organizaci-je- Ce pa se je že primerilo, so največkrat prej odnehali kot pa Premagali težavo, če so naleteli nanjo. Čeprav je osnovna organizacija dinamiko podjetja, ni Pa bila tako močna, da bi ures-n,čila svoje težnje. V zvezi s tem Sekretariat meni, da moraio komunisti še nanrej razpravljati o vsem. kar se tiče podjetja in svo- Radovljica, 8. maj — Opoldne je bila pred novim poštnim poslopjem v Radovljici slovesnost ob priliki povečanja, preureditve in modernizacije telegrafsko telefonskih objektov Gorenjske. V pogon so spustili novo avtomatsko vozelno telefonsko centralo, podzemski telefonski kabel Ljubljana—Kranj—Jesenice in druge telefonske naprave o katerih smo že pisali. Slovesnosti so se med številnimi gosti udeležili tudi sekretar za promet in PTT zveze ALOJZ 20-KALJ, ki je tudi prerezal vrvico na stavbi nove ATC, v Radovljici, direktor PTT skupnosti Slovenije Jože Grbec, predsednik UO PTT skupnosti Slovenije Zvone Hribar, predsedniki občinskih skupščin Iz Kranja, Radovljice, škofje Loke in Tržiča ter predstavniki Občinske skupščine Jesenice, predstavniki dobavitelja opreme za novo ATC, tovarne Iskra iz Kranja in drugi. — M. Ž. — (Foto: F. Perdan) je sklepe uresničevati preko samoupravnih organov. Med drugim morajo sikrbeti tudi za boljše delovne in življenjske pogoje delavcev, kar pa je glede na značaj dela in veliko fluktuacijo zaposlenih precej težko. Sicer so lani v Savi investirali v družbeni standard 60 milijonov dinarjev, čeprav je tiste, ki so sezonsko zaposleni, težko prepričati, da bi v družbeni standard prispevali svoj delež. Svojo besedo je imela osnovna organizacija tudi pri pritožbah, ki so bile največkrat ustne. Naj-resnejša je bila proti D. Miloše-viču zaradi nevestnega vodenja na gradbišču. Za to je bil denarno kaznovan. V enem primeru je Izdatki za zdravstvo ustaljeni Kranj, 8. maja — Danes teden bo v Kranju zasedanje skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja občin Kranj, Tržič in Skofja Loka. Najvažnejše zadeve, o katerih bodo člani skupščine razpravljali so lansko poslovno poročilo, program dela za letošnje leto ln informacije o finančnem stanju skupnosti ter sklepanju po-godb z zdravstvenimi zavodi. Poviševanje izdatkov za zdravstvo je bilo v lanskem letu v primeri s prejšnjimi leti skladno s povečanjem dohodkov, kar pomeni, da so se stroški za zdravstvo dokaj ustalili. Zasluga za to gre delovnim kolektivom, ki so posvečali več pozornosti zdravstve- bil izrečen odpust delavcu, ki ni stanju svojih članov in tud pažljive je spremljali bolezenske izostanke. Obenem jo' je treba pripisati tudi razumevanju zdravstvene službe in pa prizadevanjem organov socialnega zavarovanja. Lanski presežek v skladu zdravstvenega zavarovanja, ki je dosegel 79 milijonov dinarjev, so odstopili medobčinski komunalni banki, da ga posreduje za investicije v zdravstvene objekte. 7,a del teh sredstev je zaprosil ZD Kranj, ki bo kupil nov rentgenski aparat, ker je stari izstro-šen, obnovili pa bodo centralno kurjavo. Nekaj sredstev bo verjetno uporabljeno za porodnišnico. Če za ta denar ne bo dovolj interesentov v zdravstvu, ga bo mogoče uporabiti tudi za objekte preventivnega pomena, na primer za telovadnice in podobno. Glede na dosedanjo ugodno poslovanje sk'ada za zdravstveno zavarovanje obstoja mo/nost, da ob polletju ponovno znižajo dodatni prispevek, ki ga plačujejo gospodarske organizacije za nadnov-nrečne izdatke za zdravstvo. Lani je bil navišji možni predpisani odstotek 4, za drugo polletje so ga znižali na 3,5, ob začetku leta pa na 3. Če prizadevanja za normalizacijo izdatkov za zdravstvo ne bodo popustila, obšla i a jo možnosti za popo'no ukinitev tega prisnevka. Samo lani so gospodarske organizacije na območju skmonosti kot dodatno plačale 400 milijonov d:-narjev, kar se seveda nujno n;i-raža na njihovem dohodku. — S. V počastitev dneva mladosti Glasbene revije Glasbena komisija sveta Svobod in prosvetnih društev občine Kranj bo v počastitev dneva mladosti organizirala tri glasbene revije. Na revijah bodo sodelovali otroški in mladinski pevski zbori in nekateri drugi glasbeni ansambli, ki delujejo na območju občine. Prva revija bo jutri, 10. maja, v Cerkljah. Tudi letos namreč revije ne bodo v Kranju, ampak v drugih krajih, tako da jim bo lahko prisostvovalo tudi okoliško prebivalstvo.-V Cerkljah bodo nastopili: orkester glasbenega oddelka šole v Cerkljah, otroški zbor osnovne šole Velesovo, mladinski zbori osnovne šole Šenčur, osnovne šole Cerklje, osnovne šole Stane Žagar in osnovne šole France Prešeren, moški zbor s $en turške gore, oktet iz Šenčurja in pihalni orkester iz Kranja. 15. maja bo revija v Stra-ž.išču. Sodelovali bodo otroški, pionirski in mladinski zbor osnovne šole Lucijan Seljak, otroški zbor osnovtr.e šole Stane Žagar, moški zbor KUD Stražišče, mešani zbor gimnazije Kranj in orkester glasbene šole Kranj. Zadnja revija bo prihodnjo nedeljo, 17. maja popoldne, v Preddvoru. Predvideno je sodelovanje otroškega in mladinskega zbora osnovne šoie Simon Jeniko, mladinskih zborov osnovnih šol Preddvor in Predoslje, otroškega zbora osnovne šole France Prešeren, mladinskega zbora osnovne šole Luciian Seljak, moških zborov iz Britofa, Kokrice in Dupelj, mešanega zbora iz Preddvora in simfoničnega orkestra iz Kranja. Vse tri revije bodo zelo množične glasbene manifestacije, saj bo na prvi sodelovalo okoli 450, na drugi 600 in na tretji 660 izvajalcev. S. Aktiv kranjskih komunistov o premikih v gospodarstvu KRANJ, 8. maja — Dopoldne J« občinski komite ZK priredil se stanek z direktorji gospodarskll organizacij, sekretarji TK oziro ma osnovnih organizacij ZK tel kolektivov in predsedniki skladov občinske skupščine. To krat so na sestanku govorili 4 aktualnih gospodarskih vpraša njih; še prav posebno pa o ftnva sttcljski n osebni potrošnji v komuni. Misli udeležencev posve ta bodo koristen prispevek 1 splošni aktivnosti pred kongre* som ZKJ. Ko so govorili o regulaciji investicijskih vlaganj, so predvsem poudarili, naj bodo vse nadaljnje tovrstne naložbe temeljito premišljene in odraz materialnih možnosti gospodarskih organizacij in komune. Doslej se je namreč zaradi naglice pri najemanju kreditov dogajalo, da so podjetja premalo proučila program investicij. Svoje je k temu prispevala tudi podražitev gradbenih uslug, tako da se je zaradi vsega tega investicijska potrošnja znatno povečala. Poudarili so tudi, naj nova delitev narodnega dohodka, do katere bo slej ko prej prišlo, ne izzveni kot poziv na pasivnost samoupravnih organov do delitve osebnih dohodkov in investicijske politike, pač pa kot aktivnost za na jekonomičnejše izkoriščanje svojih novih možnosti. J. 2. rf'a pri gradnji žičnice na Crnl vrh dobro napredujejo. Gradbenemu podjetju so ta teden prišli na pomoč dijaki jeseniške gimnazije, ■»-■o .noložili električni k»H«i 1 DANES IZ MOJSTRANE V sredo zvečer Je bil v Naklem pri Kranju posvet koordinacijskega odbora mladinskih odsekov pri PD Gorenjske, na katerem so se pogovarjali in sklepali o izvedbi letošnje mladinske pla-( ninske štafete po Gorenjski. Mladinska planinska štafeta bo krenila danes 9. maja iz Mojstrane na Triglav in 10. maja s Triglava mimo Kredarice v Vrata, kjer bo prenočila. Naslednji dan, 11. maja, bo štafeta v Vratih. Dne 12. maja pa bo šla Iz Vrat v Mojstrano — Hrušico — Jesenice, Crni vrh na Pristavo, .kjer bo zopet prenočila. 13. maja bo nadaljevala pot iz Pristave mimo Vaiva-zorja, Muljave lovske koče na Zelenico ln Ljubelj. Zadnji dan, 14. maja, pa bodo mladi planinci ponesli skozi Tržič, Križe v Kranj. Pri Kranju se bo pridružila zvezni štafeti. te oni PO SUBTU COtJOT^ n mil, 10<1 Misija dobre volje v Afriki Misija dobre volje pod vodstvom člana zveznega izvršnega sveta Avda Huma bo maja in junija obiskala nekaj držav zahodne in centralne Afrike. S tem bo. i1 ša delegacija vrnila obisk nek.' ■ terim delegacijam, ki so že obi^ skale našo državo, z nekaterimi pa bo šele navezala prijateljske stike. , Delegacija Zvezne skupščine na Češkem Naša delegacija, ki je na obisku na Čehoslovaškem, je obiskala veliki strojni kombinat Vladimir U-jič Lenin — nekdanjo škodo. Vodja delegacije, Edvard Kardelj, se je zanimal za številna vprašanja proizvodnje, organizacije in znan-, stverto raziskovalnega dela in druga vprašanja. Višje plače za profesorje V Argentini stavka 200.000 profesorjev in učiteljev, ki zahtevajo višje plače. Življenjski standard se znižuje, ker so cene vsak dan višje. Hruščov v ZAR Danes bo prispel na uradni : obisk v ZAR sovjetski premier Ni-kita Hruščov. Njegovemu obisku pripisuje vsa arabska javnost velik pomen, ker bo to prvi neposredni stik SZ s tem delom sveta. Volitve v občinske svete V Veliki Britaniji so se končale volitve v občinske svele. Skoraj povsod so zmagali ktburisti. Če bo britanska javnost lako razpoložena tudi jeseni, bodo laburisti dobili v Spodnjem domu sto poslancev. En dan miru na otoku Cipru -še ne pomeni bistvenega preobrata na boljše, kakor tudi ena sama lastovica ne oznanja pomladi. Mirne dni na otoku tudi zadnji čas lahko preštejemo na prste. Sicer pa se ;udi v najbolj mirnih dneh lahko z:*odi, da se vzdolž »zelene črte«, ki deli glavno mesto Nikozijo na grško in turško polovico vojaki obstreljujejo z rovov. Grške rove in vojake v njih je pred dnevi obiskal tudi nadškof Makarios, ki se trenutno mudi na ciprskem podeželju, kjer obiskuje mesta in vasi. Ločeno od vojaškega razporeda v/dolž »zelene črte« so pnra-eil;i včasih takšna, da si lahko % 'mo sliko o ciprskih malih bitkah, pri katerih resda ne sodelujejo ceie divizije, ampak skupine, ki vojaško niso dovolj izurjene, toda kri kljub temu teče tudi v teh malih bitkah. Celotna prizadevanja, da bi na Cipru čim prej pokadili pipo miru, se trenutno oblikujejo v tri- kotniku. V posredniška dogajanja se je vključil posredovalec svetovne organizacije Tuomloja, ki je po vrsti obiskal Ankaro, Atene in London. Na grški fronti je v Atenah v napadu ameriški senator Fulbrlght, ki ima namen po obi- Na svoji poti po ciprskih vaseh in mestih se je nadškof sestal tudi s predstavniki turške manjšine ln 2 njimi razpravljali o sličnih točkah, ki bi naj bile uvod v boljše razumevanje med dvema nacionalnima skupinama. Ta poskus lih obračunih skoraj brez moči. Okrog 7300 vojakov z »modrim! čeladami«, ki so prišli iz Švedske, Kanade, Irske in Velike Britanije, se po ukazu svetovne organizacije mora vzdrževati sleherne uporabe orožja in morajo oborožene spo- Nadškof v rovih sku v Grčiji obiskati še Turčijo. Senator poskuša rešitev ciprskega problema vzeti iz rok svetovne organizacije in ga dati v roke članic Atlantske zveze. Na splošno sodijo, da bi ameriški senator lahko vplival na nepopustljivo stališče Ankare ln tako zbližal stališča skrajnežev. To kar poskušajo tuji posredovalci doseči v ciprski soseščini, namerava nadškof M »k ari os urediti sam doma. vzpostavitve stika s turško manjšino, zlasti s krilom, ki se je zavzemalo za grško-turško sodelovanje, lahko označimo za prelomnico v zaostrenih odnosih na otoku. Malih bitk, ki jih precej pogosto uprizarjajo na ciprskih bojiščih ni mogoče preprečiti, dokler za Ciper ne bodo našli politične rešitve, ki bi Jo sprejele obe strani. »Modre čelade« so v teh ma- pade domačinov preprečevati z mirnimi sredstvi. »Modre čelade« namreč ne smejo storiti nobenega dejanja, ki ne bi bilo v duhu s »prejeto resolucijo Varnostnega sveta. V dvomljivih primerih se morajo »modre čelade« najprej posvetovati s sedežem svetovne organizacije v New Yorku. ćete Združenih narodov lahko uporabijo orožje samo v primeru, da bi bile neposredno napadene. Tu- di če bi hiii napadeni, ne smejo prekoračiti moči nasprotne strani. Seveda je posredovanje »modrih čelad« na otoku zelo oteži«o-čeno. V neposrednih spopadih med grškimi in turškimi skupi tami *o mednarodne čete praktično brez moči. Toda vprašanje />, če domačini upoštevajo njihove predloga in zahteve. Ob neki bilki med turškimi in grškimi siianil so z helikopterjev'razobesili belo zastavo, da bi tako nagovorili domačine, da odložijo orožje. Ta sredstva vedno niso dovolj, da bi premagala politične strasti grške in turške narodnostne skupine Ciprskega problema ne bo mogoče rešiti samo z navzočnostjo mednarodnih sil. To opažajo tudi že grški in turški voditelji na Cipru, ki vedno bolj pogosto predlagajo, da bi morali na kak pameten način odstraniti globoko medsebojno nezaupanje. Morda bodo tudi tuja posredovanja to čim prej omogočila. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dorrodki • Ljudje in dogodki • X »•Vi 'k ur e m e VREMENSKA NAPOVED ZA DANES IN IZGLEDI ZA PRIHODNJE DNI Ponoči poslabšanje vremena, popoldne razjasnitve. V nedeljo bo lepo in toplo vreme, ki se bo nadaljevalo vsaj 2—3 dni. VREMENSKA SLIKA Frontalne motnje so dosegle Alpe in bodo ponoči vplivale na vreme v Sloveniji. Za njimi se proti zahodni Evropi gradi ponovno področje visokega zračnega pritiska, *ki se bo razširilo tudi nad naše kraje; zato se bo lepo vreme ustalilo. VREME V PETEK OB 13. URI Brniki — delno oblačno, 20 stopinj; Planica — zmerno oblačno, 22 stopinj; Jezersko — zmerno oblačno, 18 stopinj; Kredarica — zmerno oblačno, 5 stopinj. Skrb za družino Priprave novega zakona o skrbstvu in skrbstvenih organih Kranj, 7. maja — Včeraj jc bilo v Kranju področno posvetovanje o tezah zakona o skrbništvu in skrbstvenih organih za Gorenjsko. Posvetovanja, ki so.ga pripravili pristojni okrajni organi, so se udeležili predstavniki občinskih zvez DPM, občinskih skrbstvenih organov in institucij sodišč in drugi, ki se ukvarjajo s problematiko skrbstva. Teze novega zakona je pripravil zve/ni sekretariat za zdravstvo in socialno politiko, ki pričakuje najširšo pomoč in številne predloge tistih, ki se s temi problemi neposredno ukvarjajo. V novem zakonu naj bi našla pravo mesto številna -načela reševanja nalog s področja družinske zakonodaje. Dejstvo ie namreč, da so sedaj veljavni predpisi, izšli so takoj po vojni, močno zastareli, neprilagojeni novim posojena in zahtevam. Urejajo predvsem skrbstvo nad mladoletniki, skrbstvo nad osebami, ki jim je odvzeta pravilna sposobnost in skrbstvo v posameznih primerih. Problematika družbene skrbi za družino pa je mnogo širša. Množijo se problemi varstva otrok zaradi socioloških sprememb družine, otrok iz nepopolnih družin, varstva otrok sezonskih delavcev, alkoholikov, problemi mladoletnih prestopnikov, habilitacija otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvofu in podobno . Udeleženci razprave v Kranju so navajali številne dokaze o za- starelosti sedanjih predpisov in predlagali oblikovanje novih. Velike težave šo naprimer z alkoholiki. Te je mogoče poslati na prisilno zdravljenje le, če so zagrešili kaznivo dejanje. Znano pa je, koliko je družin, v katerih jc alkohol glavni krivec slabih gmotnih razmer in vzgojne zanemarjenosti otrok. Pogosto družine alkoholikov živijo v nevzdržnih razmerah in v stalni nevarnosti, kljub temu pa je treba počakati najhujše posledice. Po kurirskih poteh Gorenjske Petčlanskemu senatu, ki sodi skupini mesarjev z Jesenic, predseduje sodnik okrožnega sodišča KAREL MISJAK (v sredini). — Foto F. Perdan Zadeva: jeseniški mesarji, preložena Spremembe v obtožbi Pionirji naših šol po Gorenjskem te dni z velikim veseljem hodijo po nekdanjih poteh partizanskih kurirjev. Gre za akcijo »Kurirčkovo pošto« s pozdravi tovarišu Titu, ki je bila lani prvič organizirana. V letošnjem pohodu so mladi kurirji začeli svojo pot v radovljiškem koncu. Po nekdanjih partizanskih poteh so prebrodili jeseniški, bohinjski kot, Jelovico in Pokljuko in se spustih v dolini škofjeloške občine. V ponedeljek, 11. maja, bo Kurirčkova pošta« že prišla v Kranj. Poleg množične udeležbe pionirjev sodelujejo v tej akciji zlasti organizacije ZZB, ki s pripovedovanjem o nekdanjih dogodkih prenašajo tradicije nedavne revolucije na mladi rod. Na začetku poti je pionirje obiskal tudi narodni heroj Anton Dežman-Tonček. Pripovedoval jim je o bojih Cankarjevega bataljona, o herojstvu in o zvijačah partizanov ob raznih borbah na Pokljuki, v Dražgošah, na Jelovici itd. Pionirji, ki so se morali prebijati skozi razne »zasede«, so bili zelo lepo sprejeti v Begunjah, v Lescah, Gorjah, Ribnem, Boh. Beli, v Gorjušah, Bohinjski Bistrici in drugod. Pionirji škofjeloške občine so prevzeli pošto včeraj na Rovtari-ci. Qd tam so jo nesli skozi Draž-goše, Železnike, Selca,' Bukovicu, Praprotnega in naprej proti Škof-ji Loki. Osrednji dogodek bo v ponedeljek na komemoraciji padlih škof jeločanov za Kamni tni-kom. Preko Trate, Crngroba (kjer je padel narodni heroj Stane Žagar) in Virmaš, jo bodo prenesli do meje kranjske občine in jo z vsemi pismi predsedniku Titu izročili kranjskim pionirjem. Za vodje pionirjev DRAZGOšE, 9. maja — Danes in jutri bo v Dražgošah seminar •za družbene delavce z območja kranjske občine, ki po raznih društvih, organizacijah in šolah delajo s pionirji. Program seminarja izpolnjujejo predavanja in razprave o vlogi in mestu krajevne skupnosti pri varstvu otrok, o pionirski samoupravi, o organizaciji prostega časa, o pionirskih starešinskih svetih in ciljih pionirske organizacije. Pred kratkim je bil tak seminar, prav tako v Dražgošah, tudi za omenjene družbene delavce iz tržiške, Škofjeloške in radovljiške občine, na Jesenicah pa so ga že izvedli. Kranj, 8. maja. — V nadaljevanju razprave proti obtoženemu bivšemu direktorju Mesarskega podjetja na Jesenicah Ivanu Ber-nlku, računovodji istega podjetja eLopoldu Mavcu in Šefu poslovalnice št. 3 Francu Strahu, so sodniki poslušali razen drugih številnih prič, tudi sodnega izvedenca. Ta je med drugim povedal, da sta direktor Bernik in računovodja Mavec skrajno neodgovorno poslovala v podjetju, saj sta na primer kot odgovorna uslužbenca dopustila obtoženemu Strahu, da je delal kar je hotel, predvsem je precej ogoljufal potrošnike v svojo in prav tako v korist Mesarskega podjetja Jesenice. Pokazalo se je, da je obtoženi Strah posloval tako, da o tem sploh ni mogoče ustvariti nikakršne evidence. Ne ve se točno, kaj je prodajal jeseniški železarni in kaj ostalim potrošnikom. Dobavnice si je običajno prikrojil tako, kakor mu je najbolj ustrezalo. Precejšen del krivde za ske bo potekala izključno po asfaltni cesti. — S. Industrijski kraj brez kina Na Trati pri Škofji Loki ni ve«' kinopredstav od lanske jeseni Uprava kina »Sora« je takrat spo ročila, da zaradi slabega obiska preneha s kmopredstavami. Sporočilo je seveda enostavno in najlepše opravičilo. Navedel bi pa vzroke, zakaj se je zmanjšal obisk v kino »PrcJi lec«. V zima 1962/63 so bile predstave v nezakurjeni dvorani, ka* je bil velik vzrok, da so ljudje nehali hoditi. Zgodilo se je, da so filme, ki so jih predvajali že v Loki, predvajali potem' še na Trati. Zelo pomanjkljiva je bi la reklama in slaba izbira programa. Priznam pa, da ima uprava težave z nabavo filmov in da je težko ustreči vsem, je razumljivo. Potrebno Pa bi bilo malo več dobre volje. Dvorana na Trati sodi med najlepše v škofjeloški občini. Zgrajena Js h$a s prostovoljnim delom, da bo ljudem v kulturno razvedrilo-Vprašanje je, ali gremo s časom nazaj in kaj mislijo družbene organizacije kraja. Samo v eni dvorani sedaj predvajajo filme Skofjo Loko in okolico. Zato okoliški obiskovalci večkrat ne d«" bijo vstopnic. Menim, da se ni treba bati, da ne bi bilo obiska, saj je tu vedno več prebivalcev. K temu naj b pripomogle družbene organizacija Zaradi težav, ki jih mogoče inO' uprava kina »Sora« in si ne UPS prevzeti kina »Predilec«, naj t' ponudi komu drugemu npr. upravi kina »Center« v Kranju. Filme ki bi jih predvajali v Kranju, b brez" bojazni lahko predvajali n: Trati. Žalostno je, da je Trata kot i'1' dustrijski kraj brez kuUurnu predstav in da je tako lep.-? dv*>' rana prazna. — Ivan Bogataj • iz Eiaših komun vzgoja pomembna tudi med Šol- vodi preko območij 19 planinskih gram P« torej do konca leta. Ci sko mladino. Pri številnih šolah društev, imela pa bo tudi 50 koti- je gradnja realno planirana, bc so namreč že ustanovljene noseb- trolnih ži«w 'to»«**wo u*«.t ia kupuje trgovsko podjetje Dom Ljubljana. Kasneje nameravajo navezati tesnejše stike s posamez- Likovna razstava na Bledu Učiteljski pevski zbor v Poljanski dolini Dve leti izkušenj s prirejanjem sezonskih likovnih razstav na Bledu jc prireditelje — ljkovno komisijo pri svetu Svobod — prepričalo, da je z delom vredno nadaljevati tudi v prihodnje. Za letos so za razstavni prostor pred festivalno dvorano pripravili nekaj opreme, tako da bo' moč pripraviti tudi večje razstave na lepih panojih. Čedalje bolj se med likovniki in prireditelji uveljavlja težnja, da bi.od vsakoletnih razstav odkupili nekaj del in tako postopoma uredili nekakšno stalno zbirko. Hkrati bi si zagotovili kulturni kapital, ki bi lahko pomenil pregled celotne likovne dejavnosti in prerez celokupnih likovnih prizadevanj. To misel bi uresničevali postopoma v okviru potreb in z. razpoložljivimi sredstvi.v Medobčinski učiteljski pevski zbor Stane Žagar iz Kranja bo jutri popoldne ob 13. uri priredil koncert narodnih in partizanskih pesmi v Gorenji vasi, ob 18. uri pa še v Poljanah nad škofjo Loko. Pred koncertom v Poljanah se bo zbor ob spomeniku poklonil padlim borcem tamkajšnjega okoliša. Učiteljski pevski zbor se je odločil tudi za več nastopov za šole. V okviru proslav v počastitev dneva mladosti je že imel koncert za učehce centra za blagovni promet v Kranju, v četrtek pa ho fastopil za učence osnovne šole rimskovo. V Poljansko dolino bo z učiteljskim pevskim zborom potoval tudi mladinski simfonični orkester glasbene šole Kranj. Oba ansambla vodi Peter Lipar. Vcuamneirtfa Vprašaj nad Dolinarjevo galerijo V Kranju se že dlje časa načrtuje novo galerijsko poslopje, o katerem piše v družbenem planu irt proračunu občine Kranj za leto 1%4: »V Kranju ie treba zgraditi primerno razstavno poslopje, v katerem naj se stalno razstavljalo umetniška dela akademskega kiparja Dolinarja in v katerem nai bodo tud; razstavni prostori za umetniško razstavo drugih likovnih izvajalcev fer prostori za izvrševanje likovnih dejavnosti.« Da potreba po novi galeriji je, no dvomim^ postavljam pa vprašaj nad vključevanje Dolinarjevega opusa v temeljni koncept galerije. V Kranju imamo 5 plastik omenjenega avtorja (spomeniški kompleks na Trgu revolucije, spomenik ob stadionu), ki v veliki meri lahko zagotove ali ovrže j o potrebnost razširili to likovno danost s stalno razstavo avtorjevih del. Ker taka sodba sledi oceni teh del, kar je stvar daljše likovne studije, sem omejen v prostoru, prisiljen zapisati samo nekaj polemičnih stališč o likovnem, zgodovinskem in socialnem razvoju teh spomenikov. Predhodnike teh spomenikov zaslediš v Dolinarjcvih predvojnih plastikah v centru Ljubljane (na Delavski zbornici, nebotičniku, študijski knjižnici, v Moderni galeriji), ki vsa oznanjajo tankovsko nadmoč rahitične svetovne buržoazije. Torej idealna prilagojenost tedanji modi, okusu vladajočega razreda, socialna korupcija Z likovnimi sredstvi. Spomeniki, ki jih gledamo v Kranju, niso v tem smislu nič bistveno novega, prej z ekspresionističnim voluntarizmom oblikovan koncept, se je zdaj v svoji ogra- jenosti prilagodil realnosti, točneje: likovnim željam in zahtevam svetovne birokracije (nasilje z likovnimi sredstvi v imenu absolutne resničnosti — socialistični realizem). Ničesar nimam proti resničnemu realizmu. Na tak način so bila ustvarjena pretresljiva dela, podobe razčlovečenih, izmučenih posameznikov kot sledov divjanja smrti in simbol posameznikovega odpora zoper smrt; toda v našem primeru imamo opravka, s podobami biološko popolnih, razvitih, sitih, lepih, nadutih (nad)ljudi. Skoraj identična anatomska izgradnja teles in presenetljivo ponavljajoče se značilnosti obraza pri vseh 20 figurah, celo grozeče spominjajo na rasni kult. Ali vse to ne daje slutiti, da ti spomeniki .posvečeni naši revoluciji, ponižujejo njene socialne dimenzije v biološko-nacionalistične sfere, da zgodovinski boj resničnih ljudi (ki čutijo do ubijanja eksistenčni odpor, pa iz zgodovinsko nujnosti vendarle ubijajo), odtujujejo v dogmo junaštva (sovraštva)? Postavljeni v našo (in bodočo) sodobnost, izzvenijo ti spomeniki še bolj ana-hronistično. Precizno (nasilno prečiščeno) oblikovanje figur, ki spominja na zakone oblikovanja avtomobilskih karoserij, vzame človeškim figuram vsako sled človečnosti in jih naredi za predmete, k[ delujejo na gledalca kot predmet široke potrošnje, ne pa kot družbeno resnična bitja. Na tak način oblikovana telesa v nadnaravni velikosti, s prisiljenimi (nenaravnimi) gestami absolutne anatomije, postavljena druga ob drugo brez medsebojnih likovnih odnosov, prepevajo apoteozo nečlovečnosti, temelječi na svetu predmetov (opredmetenih posameznikov), ki jih takšno nasilje oklepa. Vsako kiparsko delo pušča s svojimi formami v gledalcu sledi, ki s sporočenim vplivajo na bivanje in tudj na ravnanje tega bitja. Po vsem povedanem dosega đvom v družbeno pomembnost stalne razstave življenjskega opusa omenjenega kiparja v Kranju neizmerne dimenzije. Da bi se stvari uredile v skladu s potrebami našega prostora in časa, predlagam naslednjo obliko razreševanja problema: L Dela, ki bi prišla v poštev za stalno razstavo v novi galeriji, naj se v več ciklusih razstavijo v Prešernovi galeriji v Kranju, da bi si vsak lahko Ustvaril sodbo o njih, ker spomeniki, izdelani v visoki starosti, morda izkrivljajo podobo stalnega kiparjevega dela. 2. Vzporedno z razstavo naj se organizira simpozij o delu Lojzeta Dolinarja. Povabljeni likovni umetniki, strokovnjaki, kritiki in publicisti vseg generacij, bi v referatih ali tezah podali ocene pomena kiparjevega dela in predloge za celovit koncept galerije. V razpravi, ki bi sledila, bi vs? zainteresirani, predvsem občani Kranja, lahko povedali svoja stališča. Upoštevajoč oba predlagana foruma iavnosti, bi lahko izvoljena komisija na najbolj demokratičen način izoblikovala bodočo galerijo. Tako odpade strah, da bo nova galerija mrtev hlod v očeh likovnega občinstva. * MARKO POGAČNIK Še enkrat o filmski kritiki Ker je bil moj namen Is opozoriti na problem filmske kritike (konkretno v Glasu) in na njene nepravilnosti, ne pa v potankosti analizirati, bi v odgovorih nanjo napisal le nekaj ugotovitev. Prvo na članek K. N. z naslovom »K članku o filmski kritiki«. Avtor mi svetuje, naj si razjasnim pojme okrog filmske kritike in ocene. Zdi sc mi pravilno, da je na to opozoril, saj priznam, da teh stvari nisem posebno poudaril, vendar pa s tem "se ni rečeno, da odstopam od stališč, ki jih imam do ocen v Glasa. Avtor lepo naniza naloge »nove obli' ke filmskih ocen« vendar p'A sc jih v samih ocenah žal ne drži. ,?-~ve. Člankar se nadalje ne strinja z '»mojim povprečnim glctlu-ccm«. Gledalce deli v tiste, *t jih. film zanima in tiste, ki jih ne. Dozdeva se mi, da prav vse gledalce v neki meri zanima, odvisno le iz kakšnega vidika. Nasprotno pa lahko trdim (to nam dokazuju st.-.tisli-~ka), da je pretežna večina gledalcev na nizki stopnji filmske izobrazbe in ker je to pretesna večina,, bomo menda med njimi tudi poiskali tistega povprečnega gledalca. Glede tujk: »Uporabljat* jih tam, kier sc mi zdi to potrebno.« Njemu se to doZctevti\ vprašanie pa je, če so v rr^rc: potrebne. Na koncu: Prav rad trm priznam napačno izpisan citat in se mu za to tudi oprošcamt vendar pa poncfvno poudarjam, da tudi pravilno zveneti besedi »Izbn/scnost oblike« ('-'i -če vemo, da je to Fordov film) za povprečnega gledalca nistt dovolj. Sedaj pa še stavek ali dva o članku Francija 2agoričnika. Proti koncu svojega izvajava je napisal tole: »Takšno zlorabljanje gledalcev kina. ki pn~ steno plačujejo opij dvenrne samopozabc, ne smatram a* primerno in ga ne morem dovoliti. Malo naprej uporablja frazo »soliti pamet«. Poskušal bom to dvoie združiti in boni napisal: Kolikor časa bo avtor-jevno stališče tako kot ga ]t kazal v zgornjem stavku, jM mislim, da mu še vedno lahko solim, pamet. Ker sem svoje mncn}c glede ocene v Glasu dovolj jasno zapisal, sodbo o pravilnosti mojega članka pa prepuščam tistim, ki jo bodo brali, bi sedanje pisanje zaključil s pri' pombo, da se v osebno žaljive stvari ne bi spuščal, kot je to poizkušal tovariš 7.agoričm-?-DRAGO VISIČ Ivanov - Leonov; 27 Vanžiko ie skoraj cele dneve presedela v kolibi, da bi je ne videli askariji. Mati se je vrnila od sosede. »Si slišala? Vojaki lovijo tvojega Dcdana! Nekdo jim je povedal, da bo prišel semkaj. Askariji nas bodo obžrli do kosti. Da bi po smrti ne. našli duhov svojih prednikov!« Vanžiko je spreletavala ledena mrščavica. ^Tvojega Dedana bodo ubili,« je spet spregovorila mati. »Dober bojevnik je, čeprav nima svatbene odkupnine ...« Vanžiko je grenko zajokala in odšla na vrt. Tam je s?dela do mraka. Premišljevala je, kako naj bi pomagala Geturi ju. Kaj naj stori? Vedela je, da so gpre Aberdcr, kjer se v gozdovih skrivajo partizani, na tisti strani, kjer zahaja sonce. S tiste strani bi utegnil priti odred. Vsnžiko sc je odločila: rešila bo odred in opozorila Geturija da jih čaka sovražna zaseda. Stopila je v kolibo, si nataknila krog vratu veliko ogrlico in vesla zapestne obroče. Geturi je ne sme srečati grde... Plazila se je skozi nasade soje, da jc ne bi opazili vojaki, in odšli proti zahodu. Stemnilo sc je, vendar sc ni ustavila. Potem je pr.šli na vrh griča, poraslega z nizkim grmovjem. Odtod bo op.izo/»U in čim se bo odred prikazal, bo opozorila Geturija. Privadila se je na temo. Mrzel veter je segal pod tanko krilo. Vanžili.i je potrpežljivo čakala. rVvbujalo se jc nočno življenje, šakali in hijene so tulili. Celo v Dii*.«t sta se prižgali dve zeleni očesi divje mačke in poleni Ugasnili. V daljavi je slišala glasno levje reiičanie. (.JIasovi so bili straf.ii, vendar je vedela, da ne sme oditi. Skrčila se je pod gostim grmom, da bi je ne zeblo. Ni sc premaknila, temveč strmela v mrak in prisluškovala. Vz.šcl jc mesec. Spodaj so se v rdečkasti svetlobi temnile kolibe. Dolina je spala. Nihče ni hodil po stezah. Mesec je vzhajal, postajal vse manjši, vendar svetlejši. Polomi so zalajali psi. Spet je bilo vse tiho. Ure so počasi minevale. Vanžiko je hodila in poskakovala, da bi se ogrela. Nad glavo so ji neslišno letali netopirji. Noč se jc bližala koncu. Nenehno je mislila na Geturija. \ V daljavi, v modrikasti mesečini, sc je prikazala gosja vrsta ljudi. Počasi se je bližala po cesti. ! Prihajajo! Vanžiko je naglo stekla po pobočju. Grmovje jo je lovilo za krilo in veje so jo udarjale po licu. Ko se je spustila z griča, jc stekla prek polja in po potoku do mostiča, zlezla na nizki strmi breg in stopila na pot. Ko je stopila iz trave, jc petdeset korakov dalje nenadoma zagledala majhen odred. Možje so bili oboroženi s kopji in pan-gami. Vanžiko je obstala in jih opazoVala. Geturija ni bilo med njimi. Vanžiko jc prestrašena opazovala neznance. Borci so se približali in obstali. Skoraj vsi tso nosili kratke plašče iz šolorovine in bili bosonogi. »Kam greš?« je dejal štridesetleten moški, ki je hodil prvi. Pokrit jc bil s starim klobukom in v roki je nosil kopje. Vanžiko se je prestrašila in molčala. Kdo so ti ljudje? Morda so stražarji kakšnega poglavarja. Možje so jo obstopili. Mlad borec je stopil k dekletu in jo pozdravil po plemenskem običaju: »Živite v miru?* »živim v miru in vi najbrž prav tako?« jo komaj izustila Van/iko. Moški s klobukom je odrinil borca. »So -* naselju Mzungovi vojaki?« Vanžiko se ni več bala. Naši so! »Danes jih je prispelo mnogo. Dedana Geturija lovijo. Prišla sem, da bi ga posvarila!« Moški je pomcžiknil in pogledal dekle. V očeh se mu je veselo zaiskrilo. i »Ko bom srečal Geturija, mu bom povedni, kaj si storila. In kako sc imenuješ?« »On že ve,« je sramežljivo rekla Vanžiko. Vsi so radovedno gledali visoko in lepo grajeno dekle. »Prav, da si nas opozorila. Tn bodi previdna!« Odred se je obrnil in kmalu izginil za'griči. Deseto poglavje utrujen, lačen in V taborišču sc je prikazal Kamvamba kakor vselej — namrščen, »Družino r,em pustil pri bratu,« je mračno povedal. »'Bila je V koncentracijskem taborišču in kasneje v rezervatu.« Skupaj svKnmvambo je prišel tudi Muhoro, dolgoglavi črnec » Kakamege, nekdanji kuhar pri Spillaneu. Srečala sta se na planoti-Oba sta iskala partizane. Ko je Geturi zagledal Kamvamdo, sc jc spomnil besed generala »Tanganjike« o protiobveščevalni službi, kamvamba bi bil primeren človek za takšno nalogo. Kamvamba V brez oklevanja privolil in prevzel utrudljivo dolžnost načelnika obveščevalne organizacije. Skrivaj, tako da nihče ne bi zvedel, jc Geturi ustanovil majhno skupino obveščevalcev iri jih poslal v Nairobi. Za vodjo skupine ie določil pogumnega Cara. Geturi se je dobro spominjal, kako hladnokrven je bil Caro med sporom z debeloglaVim Nžorgijem l« dolgozobim borcem v soteski. Ze prvo noč vojne, ki so jo napovedali člani nnseljonskih ^skupin Zvezj Afričanov, so Cara aretirali v Nairobiju. Med selitvijo 'z enega v drugo taborišče je Caro zbežal. Nekoč jc delal kot stavec Večkrat je tiskal proglase Zveze Afričanov. Bil jc odločen in zvest človek. ... Geturi je želel zvedeti, kaj nameravajo sovražniki An Caro bi lahko marsikaj storil v glavnem mestu: zbiral bi vojaške podatke, nabiral denar, orožje in živija in nove partizane. V zgodnjem meglenem jutru 'jc petorica borcev na čelu s Čarom skrivaj odšla iz taborišča in izginila v hladni in rosnati meglici. Le Geturi je gledal za njimi. Še isto jutro jc odred zapustil taborišče. 33 SOBOTA, 9. maja 1964 mali oglasi mali oglasi prodam Prodam 1 m3 hrastovih desk, debelina 3 cm. Naslov v oglasnem Oddelku 1932 Prodam kuhinjsko kredenco. Kokrica 79, Kranj 1927 Prodam puhalno slamoreznico z Verigo, nemške znamke. Oman, Žabnica 41 1941 Prodam kravo, ki bo konec »aja četrtič teletlla. Naslov v oglasnem oddelku 1983 Prodam hišo s sadnim vrtom ln •rno zemljo v Radovljici. Pojasnila iz prijaznosti pri Francu Rozmanu, Ljubljanska cesta 5, Kranj 1984 Prodam motor znamke Adler *00 ccm. Ogled ob nedeljah od ••do 14.ure. Joža Babic, Misale 1, Kamna gorica 1985 Prodam takoj vseljivo komfort-*W> 'stanovanje v Kranju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Vseljivo« 1986 Prodam kravo bohlnjko. Franc Parnovž, Koseze 15, Vodice 1987 Prodam skoraj nov strojček za pobiranje zank. Naslov v oglasnem . 2034 Prodam čebulo. Suha 14, Kranj 2035 Prodam seno. Podpurfelca 3, Škofja Loka 2036 Prodam novo žensko Rogovo kolo. Kokrica 204, Kranj 2038 kupim ostalo In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. TekočI j"0"** pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni I30n uredni*tvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno bot mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, soda \t d,n< ma,i og,asl za naročnike 20, za nenaročnike 30 din bese-*• Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Brano za žito (iz žice) kupim. V. Zorman, Šenčur 113 1962 Kupimo rabljene samokolnice ter krampe m lopate. Gradbeni odbor Gradešič, Škofja, Loka 2006 Kupim invalidski motorni voziček. Ciril Ceferin, Železniki 55 2007 Kupim mlado težko kravo, brejo od 5 do 7 mesecev. Andrej Bcrtoncelj, Ladja 6, Medvode 2008 Kupim rabljeno Primo ali Vespo. Naslov v oglasnem oddelku > 2009 • Kupim zazidljivo parcelo ali nedograjeno hišo izven Radovljice, Bleda. Plačam v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku 2020 Kupim dvosobno stanovanje ali nedograjeno hišo (tudi staro) v bližini Kranja ali okolice. Mehme-'do\ ič Adil, »Primorje«, Tržič, Podljubelj 2021 Kupim mizarsko mizo (ponk), kompresor do 12 atm., stojalo za krožno žago, lahko lesene konstrukcije ali kompletna. Stane Tomažič, Tomšičeva 36, Kranj 2022 Kupim zavorne bobne za lahek gumi voz. Naslov v oglasnem oddelku * 2023 Kupim Francisovo turbino s pretokom do 150 l/s ln padcem okrog 3 m. Oddati ponudbe v oglasni oddelek 2037 ZAVOD — INVALIDSKA DE. LAVNICA KRANJ sprejme takoj snažilko za čiščenje poslovnih in de-lavnlčnlh prostorov. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. »GORENJSKA PREDILNICA« Škofja Loka zaposli takoj večje število nekvalificiranih delavk. Vse informacije dobite v kadrovskem oddelku podjetja. Kmetijsko živilski kombinat Kranj razpisuje prosta delovna mesta: 1. EKONOMISTA za razvojni sektor ^ 2. REFERENTA za HTZ in družbeni standard delavcev Prošnje s kratkim življenjepisom in opisom o sedanji zaposlitvi sprejema Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, cesta JLA 2. Gorenjci! blagovnica KRANJ, Titov trg 7, poletf Prešernovega gledališča, vam nudi usnje in potrebščine, tesnila, gumijeve izdelke, tehnični tekstil, zaščitna sredstva, plastične mase, uvoženo blago —j plastično, usnjeno in kovinsko galanterijo Avtomehanika z večletno prakso sprejmem. Nastop službe možen takoj. Plača po dogovoru. Frane Rozman, Ljubljanska cesta 5,^ Kranj 2010 Dam v najem mizarsko delavnico s stroji in stanovanjem. Pojasnila dobite v gostilni Ažman na Bledu 2011 Zgubila se je denarnica z dokumenti, zlato za zobe. Podvht —-Gobovci. Poštenega najditelja prosim, vrniti na naslov aH PLM. Denar lahko obdrži 2012 Opremljeno sobo oddam solidnemu moškemu. Radojčič, Zupančičeva 19, Kranj 2013 Oddam opremljeno sobo šoferju z vozniškim Izpitom. Odda!i ponudbe v oglasni oddelek pod Kranj 2014 Operativna enota Suha pri Pre- dosljah priredi v soboto, dne 16. 5. 1964 ob 19. uri, KRESNO NOČ z veselim programom in plesom. V nedeljo, 17. 5. 19*4 ob 19.30 šaljive tekme z mopedi (prijave sprejema organizacijski odbor do 13. ure). Ob 15. uri veliko vrtno veselico, za ples bodo obakrat poskrbeli »Veseli trgovci«. 2015 Dvočlanska družina z enim otrokom Išče gospodinjsko pomočnico. Polrve se pri »Merkurju« v trgovini na naslov Mlša Tl-čar 1964 Dam visoko nagrado tistemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje takoj ali do konca leta. Ponudbe oddati na oglasni oddelek pod »4740« 2016 Sprejmemo šivilje, katere bi delale na domu. Gospodinjski biro, Kranj, Koroška cesta 16 2017 Iščem dva prostora za obrt lesene stroke, v Kranju aH okolici. Ponudbe oddati pod »Takoj« 2018 Vzamem v najem sobo ln kuhinjo v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 2019 Najboljšemu ponudniku nudim posojilo. Ponudbe poslati na oglasni odaelek pod »Posojilo« 2031 V soboto, dne 16/maja 1964 j ob 10. uri prodamo na javni dražbi osebni-dostavni avto Mercedes 170 zelo dobro ohranjen, registriran za leto 1964. Proda se tudi zasebnikom skupno z rezei-vnim strojem, menjalnikom in diferencialom ter vsemi ostalimi re-zervnimi deli. Izklicna cena ugodna. Ogled je možen vsak dan od 9. — 18. ure v podjetju na Češnjici. Čevljarna »Ratitovec« Cešnjica, p. Železniki Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »Varnost« Ljubljana, Kolezijska 23, razpisuje v izpostavi Kranj prosto delovno mesto kontrolorja. Za razpisano mesto se zahteva srednješolska izobrazba. ' Ponudbe s kratkim življenjepisom je poslat,! v 15 dneh po objavi razpisa upravi podjetja v Ljubljani. PRODAMO karainboliran osebni avtomobil znamke ZASTAVA 750, leto izdelave 1963 s 3.000 prevoženimi km, izklicna cena Din 500.00Q.— Ogled vozila je možen vsak dan v avtoličarski delavnici Ambrož Anton, Kranj Škofjeloška c. 7. Pismene ponudbe sprejemamo do srede 13. t. m. do 12. ure. Zavarovalnica Kranj Lesno industrijsko podjetje BLED proda zidano stavbo »Brusilnlco« na svojem obratu v Vintgarju. Stavba je primerna za stanovanja. Izklicna cena je 450.000 din. Prodaja bo na jasni dražbi dne 20. maja 1964 ob 14. uri na licu mesta. Trgovina ŠIPAD Kranj, Park Svobode sprejme MIZARJA ko j Nastop službe možen ta- Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine škofja Loka razpisuje na podlagi 43. člena Zakona o finansiranju gradnje stanovanj (Ur. list FLRJ, 47/59) in na podlagi 2. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finansiranju stanovanj (Ur. list FLRJ, 12/62) ter na podlagi 19. člena Pravil Stanovanjskega sklada in sklepa upravnega odbora Stanovanjskega sklada na 3. redni seji dne 29. aprila 1964 \f e natečaj ZA DAJANJE POSOJIL individualnim interesentom za preureditev in popravila stanovanj v občini Škofja Loka v skupnem znesku din 8,000.000.—. L Natečaja se lahko udeležijo osebe v delovnem razmerju, če preurejajo ali adaptirajo stanovanjske hiše ali sama stanovanja. 2. Interesenti se lahko udeležijo natečaja pod spodaj navedenimi pogoji: a) najmanjša lastna udeležba znaša 50% in mora biti izkazana s predračunom, b) najnižja obrestna mera znaša 2%, c) najdaljši rok vračanja posojila 10 let, d) rok črpanja posojila 1/7. 1965, e) potrdilo delodajalca o soudeležbi pri gradnji. 3. Prednost pri posojilih bodo imeli interesenti: a) ki nudijo višjo lastno udeležbo, b) višjo obrestno mero in krajši odplačilni rok, c) udeleženci NOB s priporočili Zveze borcev. 4. Ponudbi za posojilo je potrebno priložiti dokumentacijo, ki jo predpisuje 23. člen Pravil Stanovanjskega sklada. Seznam dokumentov in vse potrebne obrazce interesenti lahko dobijo v pisarni Stanovanjskega sklada občine škofja Loka, Jegorovo predmestje it. 10. 5. Ponudbe je potrebno predložiti v zapečateni kuverti, najkasneje do 15. junija 1.964 na Stanovanjski sklad. 6. Ponudniki, katerih ponudbe bodo sprejete, bodo prejeli pismene odločbe o dodelitvi posojila do 15. julija 1964. Izid natečaja pa bo objavljen na oglasni deski Sklada. Upravni odbor stanovanjskega sklada občine škofja Loka SOBOTA, 9. maja 1964 šport • šport # šr>ort 6 šnort • šnort • šport • šport G šnort ti šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • špo t Mojstri speedwaja 17. maja v Kranju PRIHODNJO NEDELJO bo na stadionu v StražlŠču kvalitetna »peedvvav prireditev z udeležbo najboljših dirkačev Iz Vzhodne in Zahodne Nemčije, Avstrije, Italije, Sovjetske zveze, Češkoslovaške in Jugoslavije. Medtem ko so ostali svoje nastope že potrdili, pa bodo predstavniki kranjskega avto-moto društva jutri na conski dirki za svetovno prvenstvo skušali pridobiti tudi najboljše Sovjete in če-hoslovake, ki so že dalj časa pri nas. Upamo, da bodo prihodnjo nedeljo tako v Kranju nastopili tudi odlični vozači Kurilenko, Silo (ZSSR), Wolf (ČSSR in drugi mojstri tega športa, predvsem pa vsi najboljši Jugoslovani. — Tekmovanje te bo pričelo ob 15. url. — J. Plavalci, vaterpolisti in judoisti v Kranju DANES TEDEN so s posebnim avtobusom odpotovali • v Prago plavalci, vaterpolisti in judoisti športnega društva Triglav. Na češkem bodo imeli več srečanj s tamkajšnjimi športniki. Gostitelj plavalcev je ekipa Sla-vije iz Prage. To je izredno močna ekipa in je lanskoletni državni prvak. Ob otvoritvi zimskega bazena je gostovala v Kranju, kjer smo videli, da v njihovi vrsti izstopajo zlasti ženske. Da bo dvoboj z njimi enakovreden, so Kranjčani zato kot okrepitev vze-s seboj plavalki Ljubljane Zlato Trtnlk in Miso Souvan. V okviru priprav na nastope so imeli plavalci več treningov, na katerih so se najbolj izkazali Bojan Levičnik (200 m prsno — 2:51,6), Peter Brinovec (100 m kravi — 1:00,1) in Žlvko Levičnik (100 m hrbtno — 1:11,7 ter 200 m hrbtno — 2:36,8). V ekipi se bo poznala odsotnost Milana Košni-ka.in Majde Arizanovld, ki zaradi šolskih obveznosti nista mogla odpotovati v Prago. V vrsti prvega moštva pa bo takrat prvič nastopil'Jaka Slavec, ki s svojimi rezultati napoveduje, da bo treba nanj resno računati kot na stalnega člana. Judoisti bodo s češkima kolegi navezali prve stike. Moč čeških judo klubov, s katerimi se bodo srečali, jim ni poznana, tako da so pravzaprav odpotovali v neznano. Njihove vrste je okrepil državni in slovenski prvak v srednji kategoriji Macarol iz Ljubljane. Ko jim bodo Čehi vrnili srečanje, bomo priče enega izmed najkvalitetnejših dvobojev, kar jih je bilo v Kranju. Na povratku prek Avstrije so klubi v dogovoru, da bi imeli še srečanje v Kapfenbergu, vendar zaenkrat to srečanje še ni dokončno dogovorjeno, zato pričakujemo, da se bo vsa odprava vrnila v Kranj že jutri. P. Čolnar Športne prireditve • NOGOMET SNL — Jutri ob 16.30 bo na novem stadionu v Kranju zelo zanimiva prvenstvena tekma sloven-skejigc med moštvoma domačega Triglava in Rudarja iz Trbovelj. Srečanje bo nekakšen derbi, saj je Rudar trenutno na tretjem mestu, Triglav pa je četrti na lestvici. Predtekma bo ob 15. uri. GNL — V sedmem spomladanskem kolu gorenjske lige se bodo pomerili Tabor : Škofja Loka ob 10.30, Svoboda : Tržič ob 10. uri, Kranj : Prešeren ob 10.15, Železniki : Triglav B ob 9.30 in Naklo : Bled prav tako ob 9.30. • ROKOMET SRL — V republiški ligi za moške bo jutri na sporedu gorenjski derbi Kranj : Tržič. Tekma bo ob 10. uri na igrišču v Stra-žišču. V predtekmi se bosta v okviru republiške lige srečali ženski vrsti Kranja in Šiške. GRL — Jutri bodo v gorenjski ligi igrali šestnajsto kolo, v katerem se bodo srečali Sava B : Krvavec ob 9. uri, Križe : Savica ob 9. uri, Radovljica : Tržič B ob 10. uri, žabnica : Selca ob 9. uri, Duplje B : Storžlč ob 9. uri, Kranj B pa je prost. Tekme bodo na igriščih prvo imenovanih moštev. Tekma je bila drugo jutro; za ogled proge jim je ostalo le popoldne, ki ga je bilo treba temeljito izkoristiti, vendar ne tako, kot ga je Slava, ki je poleg smučanja »uživala tudi v letenju«. Vendar pa v zraku nt bila dovolj zanesljiva ln jI je že prva bukev zaustavila pot. Drugo jutro je bila na tekmi v smuku bolj previdna, pa vendar še dovolj hitra, da je osvojila odlično četrto mesto. Še večji uspeh jc dosegla naslednji dan, ko je bil na sporedu slalom. Smučarke so startale kljub močnemu vetru. Slava je v obeh tekih vozila odlično, saj je zasedla drugo mesto z le dvema desetinkama zaostanka Za Hoffherjevo in precej prednosti pred zmagovalko v smuku, Američanko Penny Pitou, ki je bila v slalomu tretja. Po vrnitvi v domovino je Slava s prvim mestom na Majnikovem veleslalomu zaključila svojo najplodnejšo tekmovalno sezono, v kateri je dosegla zenit svojih bleščcč'h uspehov, ki pa bi bili ob normalnih po-nju Smučarske zveze Jugoslavije lahko še gojih treniranja in ob večjemu razumeva-večji, še bolj svetli in še številnejši. Istega leta je Slava Zupančič dobila priznanje za najboljšo jugoslovansko športnico leta, z Viha-filmom pa je na terenih 'Zelenice in Vršiča posnela kratek barvni film. Kot vsako leto so tudi 1. 1959 naše smučarke pričele sezono s popularno novoletno turnejo Grindelvvald—Kitzbiichcl. Na prvem nastopu od naših ni bilo mogoče pričakovati večjih uspehov. Slava je vozila še s poškodovano nogo, kljub temu pa je bila precej boljša od ostalih Jugoslovank. Ankcletove in Fanedlove. Tudi v Kitzbiichlu ni bilo dosti bolje. Pač pa so večje uspehe dosegli fantje, zlasti se je odlikoval šumi, ki je v smuku kar za šest sekund popravil do tedaj najboljši jugoslovanski čas Tincta Mulcja. Po gorenjskem in slovenskem prvenstvu ie Slava osvojila še državno prvenstvo na Popovi Šapki, potem pa je skupaj z Anke-letovo in Rutarjevo odšla na FIS tekmo v Garmisch-Partcnkirchcn, od tam pa v Badwis.se, na svojo prvo in edino nočno tekmo. Vsa premražena je startala šele nekaj minut pred polnočjo, zasedla pa je 19. mesto. Po Badvvisseju se jc udeležila dan pred tekmo uradnega treninga v Cortini d'Am-pezzo. Na progi za smuk pa je pri veliki hitrosti padla ln dobila pretres možgan. Celih osem ur se ni zavedla, potem pa Je kljub temu naslednji dan nastopila v slalomu. Kmalu po tem je naša državna reprezentanca odpotovala za sedem dni v poljsko smučarsko središče Zakopane, kjer so organizirali FIS tekmo v vseh treh disciplinah: slalomu, veleslalomu in smuku. V Zakopanem so bili zbrani vsi najboljši sve- tovni smučarji z izjemo Avstrijcev, ki so zaradi tragične smrti rojaka Tonija Marcka zapustili Poljsko. Na tem tekmovanju je Slava dosegla spet enega svojih velikih uspehov; v slalomu je zasedla prvo, v smuku pa drugo mesto. Po Krvavcu in Zelenici so odšli člani kranjskega Trfglava na Etno, kjer je Slava v slalomu zasedla enajsto mesto, v smuku pa jc bila deveta. Na sezono olimpijskih iger v Squaw Valleyu se je Slava pripravljala zelo skrbno. Ni bilo še leta, da bi mrtvo sezono in pomembnost suhega treninga vzela tako resno. Vsako nedeljo je hodila na Krvavec, Ka-lišče ali Storžič, jeseni pa je redno dvakrat tedensko obiskovala treninge smučarskega kluba Triglav v telovadnici kranjske gimnazije. Tudi na zveznem testiranju ki so ga za smučarje pripravili v Ljubljani, je pokazala dobre rezultate. Decembra je odpotovala državna reprezentanca na enotedenski trening v Kitzbiichel. Slava se tega treninga dobro spominja predvsem po izrednem mrazu, ki je našim olimpijskim kandidatom pošteno nagajal. To leto je bila Slava prikrajšana za nastop na novoletni turneji Grindelwald—Kitzbiichel, ker si je na treningu v Kranjski gor{ pri padcu tako poškodovala koleno, da je bila cel mesec odrezana od smučanja. Po enomesečnem premoru se je udeležila državnega prvenstva v alpskih disciplinah v Kranjski gori. Zaradi močnega sneženja pa je v smuku zgrešila progo in nesrečno »pristala« v visokem snežnem zametu. Celo močne kovinske smučI, ki Jih je dala v preizkušnjo tovarna Elan, takrat niso zdržale. še v slalomu je po šestih* letih izgubila naslov državne prvakinje. V zadnjem delu proge je zgrešila vrata, pot nazaj pa jo je stala prvo mesto. Za poraza v slalomu in smuku se je oddolžila z nesporno zmpgo v veleslalomu, kjer je kar za 30 sekund prehitela Kristo Fanedl, ki je bila druga. Marca jc Slava na mednarodnem tekmo-* vanju v Abetonah (Italija) zasedla v smuku enajsto, v slalomu pa dvanajsto mesto. Po Abetonah se je udeležila Kandahar tekme v smuku in slalomu v Sestricrah. Dan pred tekmovanjem je zlomila smučI Slava je takole vozila veleslalom na svetovnem prvenstvu v Badgasteinu In je potem vozila z izposojenimi, ki so bile dolge kar 2,15 metra. Razumljivo je, da tako ni mogla biti boljša od 43. mesta, s tem pa se tudi ni uvrstila v slalom in je že dan pred zaključkom odpotovala v domovino. Le eno tekmovanje jo jc še čakalo tisto leto. Na dvoboju Koroška—Gorenjska js osvojila prvo mesto. Omenil sem že, da se jc Slava vestno pripravljala na olimpijske igre v Squaw Vallevu. Smučarska zveza pa se je končno odločila, da iz vsega skupaj ne bo nič. Našim smučarjem enostavno niso zagotovili denarja, da bi lahko odpotovali v Ameriko. Na splošni pritisk predvsem slovenske javnosti so takrat že začeli z. zbiranjem prostovoljnih prispevkov, kljub temu pa je obveljala odločitev zveze v Beogradu. Po sezoni 1960 se je Slava odločila, da bo prenehala z aktivnih nastopanjem. Niti enkrat ni stopila na smuči, zato jo je toliko presenetila odločitev SZJ, da odpotuje z Jamnikovo in Klofutarjevo na mednarodno tekmovanje v Badgastein, kjer so že bile tri Jugoslovanke: Ankeletova, Rutarjeva in Fanedlova. Te so imele za seboj že mesec in pol treninga in tekmovanj doma in v inozemstvu. Kljub temu je Slava kar v vseh treh disciplinah premagala vse naše smučarke. Zanimivo je pogledati tudi njen zaostanek v smuku za zmagovalko v tej disciplini. Medtem ko je bila po prvem delu proge za prvo le pet sekund, pa ji je v drugem delu zaradi nepripravljenosti zmanjkalo moči in je zaostala kar za petnajst sekund. S te tekme so odšle Rutarjeva, Klofu-tarjeva in Župančičeva v St. Martino di-Castroza (Italija). Rutarjcvi pa je že pred vstopom v Italijo poteklo potno dovoljenje in se je morala vrniti v Innsbruck, kjer so ji le-to podaljšali. Že samo ena predhodna tekma je Slavi toliko pomagala, da je bila v St. Martinu že precej boljša in je za prvo zaostala le deset sekund. Doma je čakal Slavo še njen zadnji nastop na državnem prvenstvu, ki je bijo na Jahorini. V slalomu in veleslalomu je bila druga, v smuku in kombinaciji pa je osvojila prvo mesto. Njen zadnji nastop v tujini je bil prav tam, kjer je 1958. leta dosegla svoj največji uspeh: na pobočju vulkana Etna na Siciliji. Tokrat je v slalomu, kjer je zmagala Ma-rlelle Goitschel, osvojila dvanajsto, v smuku pa osmo mesto. To je bil njen zadnji nastop v sezoni; leta 1962 in 1963 pa je sodelovala le na klubskem veleslalomu na Krvavcu, potem pa je odložila smuči v kot svoje sobe, kjer je okoli sto pokalov in plaket, pa še toliko diplom in priznanj, vsak dan spominja na 19 osvojenih naslovov državne prvakinje, na največjo zmago v veleslalomu na Etni, na drugo ln peto mesto na Grossglocknerju, na prvo mesto v veleslalomu in drugo v slalomu v Zakopanem ... Mislim, da lahko za konec teh spominov s smučišč, zgodbe o naši doslej najboljši alpski smučarki Slavici Zupančič, povzamem nekaj besed iz priznanja, ki ga je dobila leta 1958, ob proglasitvi za najboljšo jugoslovansko športnico: NASA DEŽELA CENI VAŠE USPEHE IN JE PONOSNA NANJE Konec MATJAŽ KURALT Vsak dan 173 kilometrov Zapis o pošti in poštarjih Pisma ne prihajajo sama /. one strani telefonske žice, kjer je poštna centrala, poznamo le prijeten glas. Fotoreporterjev objektiv pa je odkril tudi prijeten obraz ... »HALO, HALO ...! Ali je tam 08?« »Prosim, želite?« Na kranjski telefonski .številki 08 dobite razen informacij, kakšne filme igrajo, še informacije o gledališču, o točnem času, o stanju cest, športne rezultate itd. Z vse Gorenjske se lahko informirate na tej številki. Telefonistice, ki delajo na« INFOR-'MACTJAH v Kranju, posredujejo mesečno nad 7000 različnih informacij. SREČANJE S PISMONOŠEM Poklic pismonoša je kaj nehvaležen, posebej še takrat, ko moraš premeriti nekaj kilometrov in zraven še pobirali naročnino za različne časopise. Dopoldne ljudi ni doma, ker so v glavnem vsi na delu. Zato mora poštar to storiti v svojem prostem času. Tudi po petkrat do šestkrat sc mora oglasiti pri nekaterih strankah. Ljudje so celo tako nevljudni, da se ob takih prilikah zaklenejo in podobno. Ob vsakem vremenu, naj bo dež, sonce, 20 stopinj pod ničlo, mora poštar na pot. CILJ POSTE JE, DA STRANKE ČIMPREJ in po najkrajši poti dobijo pisma, nakaznice in različne druge pošiljke. Toda ta pot je včasih dolga, predolga. Na kranjski pošti dela trenutno 50 pismonoš, ki dnevno prehodijo po Kranju in ožji okolici 173 kilometrov. To je (pot najmanj od Kranja do Portoroža. Na enega pismonoša pride 11 do 12 kilometrov, kar tudi niso mačje solze. Toda za pismonoše gredo ljudje neradi, še posebej domačini. Na Gorenjskem je res težko dobiti nekvalificiranega domačina, vsak sj poišče kaj »boljšega«. Podjetje za PTT promet, kranjska poslovna enota, si pomaga na najrazličnejše načine. Dobili so nekaj poštarjev iz Prekmurja in tako vsaj delno rešili ta problem. V razgovoru z upravnikom kranjske pošte DONA- TOM ŠTIBLJEM in upravnikom kranjske PTT enote FRANCEM KOSCEM ,smo zvedeli, da imajo največji problem, kako dobiti pismonoše za področje mesta Kranja i.n Jesenic. Za podeželje se jih laže dobi, in to celo same domačine. To je tudi najbolje, saj le-ti zelo dobro poznajo teren. NA KUPE PISEM, ČASOPISOV IN..-. Vsak poštar raznese na dan 300 do 400 različnih pošiljk. In morda še nekaj zanimivih številk v ilustracijo. Samo kranjska pošta ima mesečno opraviti s 180.000 najrazličnejšimi pošiljkami. Od tega je 70.000 časopisov, kakih 50.000 jih razdelijo po poštnih predalih, ostale pa raznosijo pismonoše po domovih. Pri časopisih nj všteta kolporta-ža »Dela« in »Ljubljanskega dnevnika« v Kranju. Na škofjeloški pošti imajo sorazmerno s časopisi še več dela, ker tu, razen za ožje področje mesta, nimajo organizirane kolportaže, in skoraj vse časopise raznosijo pismonoše. Na mesec jih pride tudi do 51.000 izvodov. * Kranjska, škofjeloška, tržiška in tudi vse druge pošte na Gorenjskem se trudijo, in to z veliko prizadevnostjo, da bi v vseh krajih na Gorenjskem dostavljali pošto vsak dan. To je že skoraj popolnoma uresničeno, vendar se zaradi objektivnih težav (pomanjkanje pismonoš) najde tudi na Gorenjskem še kakšno hribovsko naselje, predvsem v Poljanski in Selški dolini, kamor pride poštar trikrat tedensko. MED NAJZANIMIVEJŠE PODATKE GOTOVO SODIJO ŠTEVILKE, KI NAM POVEDO, KOLIKO PREBIVALCEV GORENJSKE SPLOH NE DOBIVA NIKAKRŠNE POSTE. TEH JE NA GORENJSKEM SE 1736 IN OD TEGA SAMO NA ŠKOFJELOŠKEM PODROČJU 1242. Sicer imajo pismonoši precejšnje težave. Nekaj smo jih že omenili. Koliko je še ljudi, ki napišejo netočen naslov, ali pa celo samo ime in kraj. Pismonoša mora zato biti iznajdljiv. Če se pojavi kakšno pismo samo z imenom in krajem, potem se vsi pismonoši zberejo na krajši »konferenci« in gotovo je mecj njimi kdo, ki pozna naslovnika in tako pošiljka gre v prave roke. Včasih se zgodi, da v nekem naselju, kot je bil to primer tudi na Zla- tem polju v Kranju, zamenjajo hišne številke, ali še celo naslov ulice. Potem nastane prava zmeda. Če slučajno dela na tem terenu poštar, ki ljudi pozna, je stvar v redu. Toda, kaj se zgodi, če za* ide sem nek novinec. tudi Z drugimi so včasih težave Na pošti je tako delo, kjer je treba vsak dafl delati dopoldne in popoldne. Torej prostega časa ostane včasih zelo malo. Zgodi se, da tudi za šalter-sko službo nimajo včasih dovolj deklet in zato pridejo v stisko, to še posebej velja za podeželske pošte, kjer dela običajno samo po en uslužbenec ali uslužbenka. Ta pa včasih 'tudi zboli ali odide na letni dopust. Pošta ne sme biti zaradi tega zaprta. Tega uslužbenca je treba zamenjati. Razumljivo, da zato pridejo v poštev ljudje, ki delajo na poštah V večjih centrih, kot na primer v Kranju, škofji Loki» na Jesenicah in podobno. TU NASTANE PROBLEM, ko MLADA DEKLETA NOČEJO V TE MANJŠE KRAJE. Tako je na primer ena odpovedala službo takoj, ko je zvedela, da bo za kratek čas premeščena v Cerklje. Isto se je -zgodilo z dekleti, ki bi morale iti delat na pošto v sovodEnj. kaj pa zaslužki? Pravijo, da ima kranjsko PTT podjetje v Sloveniji razen Ljubljane najbolje urejene osebne do^ hodke. Pismonoše zaslužijo v povprečju okoli 32 tisočakov na mesec, brž ko po pol leta službovanja opravijo strokovni izpit. Vsaka uslužbenka al; uslužbenec, ki pride dela* na pbšto kot nekvalificiran ima prvi dan 25.000 dinarjev osebnih dohodkov, s popolno srednjo izt>" brazbo pa 35.000 dinarjev. Osebni dohodki delavcev so sc poboljšali in dokončno uredili šele po decentralizaciji poštne službe. Prej, ko jc bilo vse centralizirano v Ljubljani* nikakor niso mog!j tudi z zaslužki na zeleno vejo-Sedaj imajo tudi v Kranju svoj delavski svet. sami izdelujejo najrazličnejše pravilnike in delavci sami odločajo o sredstvih, ki jih imajo na razpolago. • milan živkovič