Stav. 186.
V UiiblianS, v pondofMt 18. avgusta 1Stf.
let® lil.
ivhaJa rast« n nee,«ij in pr«snSk»v vsak cSeit pugscEdan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica žt. 8/1* Učiteljska tiskarna. '
Dopise frankirati in podpisati, gicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrač«.
Inseratt: Enostolpna pedfe vrstica 60 vin., pogoje# prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K| večkratne objave po do* govoru primeren popust apMn ammmmmmmmmmmrnamm
Glasilo fuaoslov. locffi^o * demokratline stranke«
f>9SBi«V»Xtt8 žiea.
—— 40 vtoargev. ——
JNaročnina: Po pošti alt * dostavljanjem ne dor. a *?eio eto 72 K, za i>ol leta 3Q K, za četr a 18 K, za mesec e t£. Za Nemčijo oe!o l&io 77 K, ea ostalo tujino in Ameriko ,84 K. — Reklampc je z$ list so poštnine proste.
(JpravniStvo je r Ljubljani, frančiškanska ulica št. 8L, US tel jeka tiskarna.
Telefonska št. 31%
Kriza raiana.
Novo ministrstvo }e sestavljeno tako le: Ministrski predsednik Ljuba Davidovič, minister za zunanje stvari dr. Ante Trumblč. finančni minister Voja Heljkovlč, minister za notranje stvari Svetozar Priblčevič, minister za pravosodje In konsti-tuanto Kosta Thnltijevič, minister za lavna dela Velizar Vulovlč, minister *a premet Miiorad Draškovič, minister za prosveto Pavle Marinkovič, ninister za verstvo Tugomer Alau-
povič, minister za fimettjsivo In agrarno reformo dr. Franio Poljak, minister za trgovino in Industrijo dr. Albert Kramer, minister za vojno in mornarico general Hadžič, minister za pošto in brzoiav dr. Edo Lukinič, minister za socijalno politiko Vitomir Korač, minister za prehrano in obnovo zemlje Viljem Bukše g,min1ster za šume in rude Anton Kristan. Ministrstvo za narodno zdravie bo spojeno z ministrstvom za socijalno politiko.
Uradno poročilo o zaprisegi vlade.
LDU. Belgrad, 16. Presbiro Javlja: Danes popoldne je podpisal regent prestolonaslednik Aleksander ukaz o sestavi nove vlade, ki je nastopna :	Predsednik	ministrskega
sveta — minister brez portfelja Ljubomir Davidovič, minister za prosveto Pavle Rabinkovič, finančni minister Vojislav Veljkovič, minister za zunanje stvari dr. Ante Trumbič, minister za promet Miiorad Draškovič, minister za pravosodje In pripravo konstifuante Kosta Timotilevič, minister za javna dela Velislav Vulovič, minister za notranje stvari Svetozar
Pribičevfč, minister za pošto in brzo-Jav dr. Edo Lukinič, minister za varstvo Tugomir Alaupovič, minister za socialno politiko in zastopnik ministra za narodno zdravje Vitomir Korač, minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer, vojni minister general Hadžič, minister za kmetijstvo in agrarno reformo dr. Franjo Poljak, minister za prehrano in obnovo zemlje Viljem Bukšeg, minister za Sume in rudo Anton Kristan. Predsednik In člani vlade so položili danes v dvora ob 6. popoldne prisego.
Nova belgrajska vlada.
Protiča ni več! Sistem njegove viade je bil negoden, da bi pospeševal blagostanje v mladi državi. Pro-t»č je vladal absolutistično in je imel tudi glede organizacije države nabore, ki jih Je hotel uveljaviti s pomočjo agrarcev ter je prepričan, da mora ta država biti politično tako organizirana, da ostanejo privilegiji velikih agrarcev nedotaknjeni. Za-radi tega svojega stališča tudi ni pokazal ves čas vladanja nobenega Pravega zanimanja za industrijo, socialne reforme in delavsko zakonodajo.
Nova vlada se je sestavila iz demokratske zajednice in socijalistov na podlagi posebnega programa, ki je naprednejši, in v katerem Je nekaj nujnih zahtev naše stranke. Klub so-eijalno-demokratičnlh predstavnikov •’*e udeleži vlade s tremi člani (ss. Bukšeg, Korač, Kristan), da pospeši te nujne zadeve v zinislu vladnega programa, ki se je sestavil sporazumno med obema strankama. Kakor smo že poročali, Je socijalno-demo-kratični klub stavil ob vstopu v vlado precizno svoje zahteve in Je vstopil v vlado šele tedaj, ko je demokratska zajedmea sprejela te zahteve v program.
Tukaj omenimo za danes le nekatere zahteve. Najprej se mora izdelati volilni zakon za ustavno skupščino na podlagi splošne in enake volilne pravice s proporcijonalnlm sistemom. Prav tako važne so občinske volitve, ki se morajo Izvesti še letos po enaki demokratični volilni Pravici. Izvesti se mora agrarna reforma, urediti valuta, obdavčiti se morajo vojni dobički. Poleg vseh teh zahtev so pa še druga aktualna vpra-
šanja, ki pridejo na program nove vlade. Tako uvedbo osemurnega delavnika hi brezposelne podpore za celo državo. Ustavljenje persekucij. odprava politične cenzure, ureditev železničarskih plač in pragmatike, ureditev uradniških plač. stanovanjsko vprašanje, »reditev carine, demobilizacija, oblačilna akcHa; svoboda gibanja, odprava prekih sodov Itd. To Je obsežen program, ki ima marsikaj dobrega na sebi in utegne, če ostane gospoda vztrajno na tem programu, nuditi marsikaj, kar le Protič zamudil ali pa ni maral izvesti.
Ko Je demokratska zajednica prištela na zahteve socijalistov, je naravno, da so sodjalni demokrati obljubili eventualno sodelovanje v vladi ker so prišli do prepričanja, da se da le na ta način v sedanjem predstavništvu doseči marsikaj, in prav enako tudi preprečiti in odpraviti krivice, ki so se godile zadnji čas delavstvu.
Iz navedenih razlogov so stopili naši zaupniki v Belemgradu v vlado, hoteč zaprečiti, da ne postane Jugoslavija najbolj nazadnjašk država v Evropi. iTega smo se bali od vsega početka. To bojazen imamo tudi še sedaj. Prepričani smo pa obenem, da se predstavniki zavedajo popolnoma svoje odgovornosti in enako sodrugi v vladi da v trenutku, ko hi nova vteda kršila dogovor, nujni program, izvajajo konsekvence.
Nepričakovano pot Je zavzela tak-tilca naših predstavnikov v Belemgradu, toda nujnost položaja, moreča in preteča reakcija Je zahtevala ta korak!	______
Mednarodna socialistična
konferenca v Lucernu.
Na tretji plenarni seji je obravnavala konferenca še nadalje nova pravila Internacionale.
V vprašanju Zveze narodov zahtevajo pravila ceio vrsto takojšnjih izprememb. Po njih mora obsegati Zveza narodov vse narode, ki morejo na podlagi svoje demokratične ustave jamčiti, da izpolnijo vse sprejete obveznosti. Ustanovljen mora biti resničen parlament narodov. Zveza narodov mora biti revidirana, tako da bo mogoča popolna razorožitev. Najvišji ententni gospodarski svet se mora izpremeniti v gospodarski svet Zveze narodov in niega naloga naj bi bila zopetna obnovitev svetovnega gospodarskega življenja z Izključitvijo protekcije, dalje mednarodna organizacija kredita in likvidacija vojnih dolgov. Internacionala zahteva takojšnje sklicanje Zveze narodov, da bo ta mogla takoj začeti s svojim delovanjem. V teritorijalnih vprašanjih izjavlja fnternacijonala, da je odškodovanje Francije s saar-skim premogom pravično, toda nič ne opravičuje režima, ki jemlje prebivalstvu saarske kotline njegovo politično suvereniteto. Vsi omenjeni bodoči stiki med Nemčijo in Avstrijo se morajo opustiti.
Dalje vsebujejo pravila popolnoma novo določbo, ki pravi, da je naloga Intenjacijonale ščititi zatirane narode in plemena. Zastopstvo v Internacionali se priznava kot doslej političim, strokovnim in zadružnim organizacijam .nikdar pa ne naravnost delavskim svetom. Mednarodna pisarna se bo imenovala odslej »Med* narodni svet«.
V seji z dne 8. t. m. je konferenca nadaljevala debato o predlogih komisije za vprašanje splošne politične situacije. Prvi del rezolucije, šele sedaj predložene, ponavlja, da Inter-nacijonala vstraja pri protestu preti intervenciji zaveznikov v Rusiji. Daši noče Internacionala podati končne sodbe o politiki komunističnih vlad, vedar stavi komunistom celo vrsto vprašanj. InternacHonala želi vedeti, ako so ruski komunisti pripravljeni sprejeti predlagano komisijo za preiskavo in študij situacije in ako so pripravljeni ruskemu narodu s sklicanjem konference zastopnikov podeliti svobodno besedo.
Rezolucija protestira nato proti režimu v Armeniji in proti židovskim pogromom. V debati Je izjavil Mac-donald (Anglija), da razume angleška delegacija socijalizem tako, kot je bil definiran v Bernu, t. j. kot demokratičen socijalizem. V vprašanju miru, je izjavil govornik, da Je mogoč v Evropi trajen mir le tedaj, ako bodo odstranjeni povod! vseh vojsk, če bi bile ententne vlade bolj pametne, bi že mogle upostaviti tak mir.
Canepa (Italija), član komisije strokovnjakov za delavsko vprašanje na mirovni konferenci, izjavlja, da Je vrgla pariška četvorica program sestavljen od komisije proč. Zastopniki ententnih socijalistov mo-
LISTEK.
Materino darilo.
(Iz ruŠčinw
»Včeraj me Je sodišče obsodilo na
smrt. Brž ko dobite moje pismo, padite k meni. Pridite, mati — samo teden dni morem še živeti, a hudo je misliti, da bom umrl, da ne bi vas Zadnjič poljubil. Hitite, mama. Štejem minute. Ne jokajte. Miren sem in vznemirjen samo radi Vas, kako Vas bo Potrlo. — Vaš sin, Matija.«
Sedla Je s Čudnim, otrplim izra-*om lic. Še solz si ni mogla obrisati. »Obsojen sem na smrt« — krute so te kratke besede, koliko nesreče, koliko solza je v vsakem zlogu!
Nekaj ur le preteklo. Sobice fe zašlo. Ona pa je Se vedno sedela, mirna tako mirna! Le mozeg ji je
deloval z veliko hitrostjo. Končno sc odloči. Ko Je mrak objel sobo, vstane, prižge luč hi pogleda na uro. Čez dve uri odide vlak. Se Ima čas... Delala Je kakor avtomat, ko se Je preoblačila. Ničesar ni vzela s seboj, razen neke drobne, drage stvarce, ki jo je skrila na prsih.
Vlak leti. Ljudje stopajo in izstopajo, se pogovarjajo o delu, jedi, pijači, berejo časnike. Mati sedi mirno v enem kotu. Vlak beži, njene misli pa beže še hitreje. Noče misliti na prihodnjost, ono tako bližnjo prihod-njost. Saj je pismo z ono grozno besedo samo sen. Misli o svoji ljubki preteklosti... Njen dom, mrzla soba, Mitič, suh živahen deček — kako či-ta zanimivo knjigo in stavi materi brezštevila vprašanj. Razgovarjata se do pozne noči. Mama mu vceplja v njegovo dušo ljubezen k človeštvu, resnici, svobodi iti pravici. Vzbudila mu jo je, pripravila vse ...
Končno se zveza misli odtrga od preteklosti. Zopet grozne slike, zobje M šklepetajo. Nesrečna mati!...
Oziraje se na zasluge njenega pokojnega moža, so Ji dali dve uri časa za sestanek s sinom. Ni žilica ni zadrhtela na njenem belem, brezkrvnem licu, ko Je Šla skozi ozke hodnike in dvorišča. Vojaki so z začudenjem opazovali to žalostno postavo. Vrata se odpro, hitro vstopi, obstoj! in se nasloni na zid. Debelo, visoko zidovje, majhno okence tik pod stropom, in v okencu košček neba. Visoka, suha postava s svetlimi očmi ji pride naproti. »Mama! Marna!«... Zdelo se je, da se trese temnica pred tem mističnim objemom dveh duš. »Težko stojite, sedite!« Pelje svojo mater do stola in ona ga posadi na svoja kolena. »Ali ne tako, kakor v otroški dobi?« Hotel se je nasmehniti« toda ustne so mu zadrhtele, glava se ie naslonila v odgovor na materina
rajo zahtevati takojšnjo revizijo ml-rovne pogodbe, pri Čemer bo treba popraviti posebno delavsko vprašanje, in sicer po delavskih žellab.
Grumbach (Francija) je opozarjal na globoko nesoglasje nazorov, ki so nastali v vojski, in Je poživljal Internacionalo radi povsod grozeče protirevolucije k edinosti. Posebna opominja nemške stranke k sporazumu.
Nemški neodvisni socijalist Hilf-ferding je izjavil, da Internacijcnala v nacijonalnem pokretu ne sme ^stati v ozadju, ampak prevzeti mora vodstvo. V ostri polemiki očita nemškim večinskim socijalistom, da pobijajo skupno s centrumom In meščanskimi strankami nemški proleta-
rljat v njegovem boju za osvoboditev.
Engberg (Švedska) izjavlja, da sc mora vsaki narodnostni stranki pustiti da si sama določi taktiko, katere se hoče posluževati v svojem boja proti kapitalizmu. Zavrača reakcijo buržoazije, in tudi reakcijo levice, t. j. diktaturo proletarijata, ki je za In-temacijonalo velika nevarnost.
Bernstein (večinski socijalist fe Nemčije) polemizira z Hilfferdingonf in pravi, da pomenjajo stavke, podpirane v Nemčiji od neodvisnih, velik« nesrečo Nemčije. Le s sporazumom obeh strank se more odstraniti velika nevarnost, v kateri se Nemčtt* nahaja.	_____
Brzojavna vasti.
Jugoslavija.
ZA LJUDSKO VSEUČILIŠČE
LDU. Belgrad, 14. Veliko število kulturnih delavcev iz vseh dežel so začeli akcijo, da se organizirajo ljudska vseučilišča po vzorcu narodnih univerz v Ameriki. Najprej se bosta otvorili dve vseučilišči, ki Ju bedo vodili priznani strokovnjaki v Zagrebu in Belgradu. Poleg predavanj o socijalističnem problemu bodo posvečala ta vseučilišča veliko pozornost literarnemu izobraževanju ljudstva.
Po svetu.
Čehoslovaki proti Jožefu,
LDU. St. Germain, 15. (DunKU.) Cehoslovaški minister za zunanje posle Beneš, ki Je po naročilu svoje vlade včeraj Izročil vrhovnemu svetu protest proti povratku habsburške dinastije. Je listu »Petit Parisien« podal izjavo o tem protestu, kjer pravi, da Je prevrat nadvojvode Jožefa povzročil na češkem in v vseh državah bivše monarhije veliko vznemirjenost. Prevrat pomenja za Čehoslo-vaško republiko in tudi za evropsko ravnotežje veliko nevarnost, ker jc prvi korak za vzpostavitev monarhije na Dunaju in v Monakovem in za povratek dinastije, proti kateri so se vsi dvignili, čehoslovagka vlada zahteva v svoji noti, nal alifranci ne priznalo nadvojvode Jožefa tn naj na noben način ne podpirajo poizkusa za vzpostavitev monarhHe. Čehoslovaki so dali razumeti, da odklanjajo stopiti v stik z vlado nadvojvode Jožefa. Tudi Pašlč se je v pogovoru z zastopnikom Amerike v svetu peterice, Polkom, kategorično Izjavil proti povratku Habsburžanov. Polk Je odgovoril, da ameriška delegacija zavzema isto stališče, kakor Jugoslovani in da bo podpirala politiko čehoslovakov In Jugoslovanov v tem oziru.
Pomanjkanje živ« v Italiji.
LDU. Rim, 15. (DunKU.) V senatu Je izjavil minister za prehrano Fer-rarls, da Je splošna prehranjevalna kriza tako resna, kakor med vojsko. Dežela, ki Je med vojsko doprinesla toliko žrtev, mora še to trpljenje hrabro prenesti.
PREISKAVA UMIKA MA PIAVO.
LDU. Rim, 14. (DunKU.) Listi poročajo, da imajo poročilo prelsfc»« valne komisije glede umika na Piav* v svojih' rokah'. Dokument vsebuj* izjave vseh ministrov, predsednike* zbornice In senata, ter vseh’ oseb, 9 jih Je zaslišala preiskovalna komisija. Komisija je imela 41 sej, zaslišala je 27 senatorjev in 34 poslane cev, prejela je 1274 pisem, ki so poročali o špecijalnih' dejstvih, in M pregledala 2310 dokumentov. Člani komisije in tajniki so odklonili od)«* čhev. Kakor poroča »Corriere delfti Sera« se Ko ministrski »vet dan«* pečal s tem poročilom.
PROTI VOJNIM DOBIČKARJEM NA ANGLEŠKEM.
LDU..London, 16. (DtmKU.1 Poslanska zbornica Je razpravljal* 4 zakonu proti vojnim dobičkarje*^ Razprava je bila zelo živahna. Vlada je sprejela več dodatnih predlogo* med njimi tudi enega, s katerim 0 pooblašča delovni urad, dotočiti M vse predmete maksimalne cene..
BANKEROT NA ANGLEŠKEM.
LDU. Praga, 15. (ČTU.) Lord R«. Kert Cecil je v nekem govoru izjs«
vil, da samo razorožitev, ki jo izvede zveza narodov, more rešiti A** gleško pred bankerotom.
Stavka v Llverpolu.
LDU. Liverpol, 16. (DunKU.) Vaditelji delavcev ladjedelnic so sklenU tridnevno stavko.
RUDARSKA STAVKA V ŠLEZIJL
LDU. Nauen, 14. (Brezžično!. Stavka v Gorenji Šleziji se je razširila. Do sedaj stavka več kot 60 5® vseh premogovnikov. Samo ob* zadnja dneva stavke je znašal* vrednost izostale pridobitve premoga nad 4 milijone mark in odpadek! mezde 1 milijon mark. Pogajanja so ostala brezuspešna. Na komunistični strani poizkušajo, da bi proklamirall generalno stavko. Voditelji delavcev poizkušajo zaman, da bi dosegli ko« nec stavke. Tudi na srednješlezij-skem ozemlju se opaža znatno gibanje, ker se ne dovaža zadosti živi. Delavci so izjavili, da ne bodo pre-
matn.
ramena. »Glej, zopet smo skupaj! Ne misli...« Mati dvigne glavo svojega sina z obema rokama in poljubi ljubo, vlažno izsušeno lice. »Kako s! se Iz-premenfi, kako si suh, dragi moj mučenik!« — »Ne, ne ... V! ste sivi In stari. Čez par dni ne bom več živel, ostali boste sami s svojo bolečino. Mislim, samo na to — živeli in delali ste samo zame, ne da bi mislili na sebe«. — »Ne mislim na to. moj sin«
»Pričakoval sem vas te dni, premišljal, kako se bova sestala, kaj da vam povem ... Vi boste odšli, jaz pa ne bom imel na kaj čakati... želel bi, da me še danes ubijejo«.
»Ti boš umrl z menoj!« zašepeče mati, gledaje mu hrabro v oči.
»Vi boste šh? Ali vas bodo pu-
stili?« Ona mu zapre usta s poljubom. »Premišljal sem in premišljala,
k; “-se m koncu o vklenil;1.. Ne dam tc nikomur. Daia sem ti življenje, vse
moje moči — dala ti bom tudi smrt. Ne boš primoran preživljati smrtnih' bolečin, umrl boš v mojem naročja. Hoteli so mi vzeti sina, mislili so, da so dovolj močni, ali materina ljubezen je močnejša Vzela te bom njim, premakni se malo, skrij me pred vojakom .. . Prinesla sem struna. Poljubi me zadnjikrat, smrt bo prišla kmalu, brez bolečin, ne boj se. Zdravo, otrok moj, zdravo!«
Poljubljajoč ga, je.prlmaknila ste-kleničico k njegovim ustnam in prvikrat v teh dolgih dneh zaihtela — potem ji je odleglo. Njegovo glavo nasloni na svoje rame in ko se je njegovo telo pričelo krčiti, izpije svof delež.
Tako sta sedela skupaj v objemu, dokler ni prišei jetnišničar ir. iima naznanil, da je sestanek končan * *.
Srbeli ouih delov 'dežele, od katerih na morejo dobiti zadosti živH, g premogom. Da se ne bt stavka Se! bofj razširila, se pogajanja nadaljujejo.	-	«	'	r*^
Japonska nevarnost za Ameriko. Wilsonove težave.
LDU. Roterdarn, 16. (DunKU.) Izjave v senatu o japonski nevarnosti v 'Ameriki so napravile zelo velik vtis. Te izjave so najučinkovitejši in najnevarnejši napad na Wilsonovo zvezo narodov. Izključeno je skoraj, da se bo, mirovna pogodba ratificirala brez omejitev. Ker noče Wilson poročati senatu o mirovnih pogajanjih, poizkuša senatski odsek za zunanje stvari doseči da bo polkovnik Hoase poročal odseku.
POŽAR V VINCENTU.
LDU. Lyon, 14. (Brezžično.) K torek popoldne je v francoskem armadnem skladišču za motorje v Vincentu izbruhnil požar, ki se Je razširil na več nego 5000 motorjev. Mo-torsko skladišče je popolnoma uničeno.
POŽAR V KOLNU.
LDU. Nauen, 14. (Brezžično.) V predmestja Kčlna Je včeraj izbruhnil v lopi bivše zaloge sredstev za bližinski boj, kjer so delavci nakladali mine, velik požar. Več oseb je bilo mrtvih. Mislijo, da so se mine same užgale. Med žrtvami sta tudi dva angleška vojaka, ki sta stala pri lopi na straži.
PREDSEDNIK RENSKE REPUBLIKE ARETIRAN.
LDU. Berlin, 14. (CTU.) Predsednik takozvane reske republike dr. Dorten je bi! danes v Kfllnu aretiran. Ni dvoma, da bo dr. Dorten s pomočjo Erancezov »puščen na svobodo, *mk ,•
DELAVSKA* MANIFESTACIJA Y LUKSENBURGU.
o Luksenburg, 16. (DunKU.) Približno 20.000 delavcev je priredilo 1J* m' pred poslansko zbornico manifestacijo in zahtevalo draginjske doklade. Zbornica je dovolila dra-ginjske doklade po 250 frankov. Km so pa delavci zahtevali po 450 frankov in se fe zbornica branila izpre-incmti svoj sklep, so delavci vdrti v zbormco te pričeB streljati. Zaprg so pos ance. Vsi poizkusi, osvoboditi poslance* so ostali v*ltc temu, da so bile pozvane čete, brez uspeha.
POMANJKANJE PREMOGA K NEMČIJI.
LDU. Naueo, J 4. (Brezžično.) V območju železniškega ravnateljstva oerim se bo vsled pomanjkanja pre-
m0K«.z* f0, aY,gustom *opet znatno omej« železi1 iški promet.
Nemški premo« za entenfo.
LDU. Berlin. 16. (DunKU.) »Deutsche AUgemehie Zeitung« poroča objavo državnega ministra za gospodarstvo Schmidta, da je ententa zahtevo za premog znižala od 40 rnrlH-ionov tpd iia 21 luffijonov ton.
URADNIŠKA! STAVKA V HAMBURGU.
LDU. Nauen, 14. (Brezžično.) IV Hamburgu so se vršila v sredo zjutraj pogajanja s stavkajočimi bančnimi uradniki, ki so pa potekla brez uspeha.
IZGREDI V KATOVICO.
LDU. Vratislava, 14. (DunKU.)’ V Katovicu je prišlo danes dopoldne do velikih izgredov. Na trgu so prekucniti prodajalnice radi visokih cen I« so jih oropali. Čete so oddale strete, nakar se je množica razpršila in pustila več ranjencev na mestu.
PROTIŽIDOVSKI IZGEDI V BUDIMPEŠTI.
LDU. Nauen, 14. (Brezžično.) ,V
Budimpešti se nadaljujejo protlžidov- !
ski pojavi. Dijaška deputacija je pr* rektorju tehnične visoke šole zahtevala, da izključi vse židovske dijake, ker nočejo ž njimi sedeti v isti dvorani. Rektor jim je ugodil in dal izključiti vse žičle, na kar so vsi židovski profesorji na vseučilišču in tehnični visoki šoli v znak protesta ustavili predavanja.
Angleški monitorji na Donavi.
LDU. Budimpešta, 16. (DunKU ) OKU. javlja: Od juga je došlo po Donavi več angleških monitorjev v Budimpešto. Zasidrati so se pred hotelom »Donaupalast«. Obenem z angleškimi monitorji sta z angleško zastavo prišla tudi dva patruljna čolna, ki sta, kakor znano po protirevoluciji 24. Julija, odplula na jug. Monitorji in oba čolna bodo imeli nalogo, da bodo pazili na redno plovbo po Donavi.
NEMŠKA AVSTRIJA NE IZROČI BELO KUNA.
LDU. Nauen, 14. (Brezžično.) Dunajska poročila smatrajo za nevero-jetno. da bi nemško-avstrljska vlada izročila ententi Belo Kuna. Ako bi ententa hotela izročitev izsiliti, se zanašajo na' socijaliste v ententnlh deželah.
Nacionalistično Ribanje v Turčiji.
LDU. Pariz. 15. (Brezžično.) Francosko časopisje ugotavlja, da se nacHonalistično gibanje v Turčiji, zlasti v Anatolig in v aziiatskih pro-vlncijah zelo razSirla.
KOMUNIST RADEK.
LDU. Nauen, 14. (Brezžični.) Ra-dek se izroči iz preiskovalnega zapora v preventivni zapor. Nemška vlada se pogaja z rusko sovjetsko vlado glede izročitve Radeka. Radek se izroči, ako ruska vlada jamči, da Radek ne bo več v Nemčiji agitiral.
Smrt komunista Szamnelv«.
LDU. Dunaj, 16. (ČTU.) Iz Sauer-brunna se poroča, da so po naročilu ogrske vlade izkopali truplo Tibora Szamuplyja, ga fotografirali in potem odrezali glavo, katero bodo preiskali dunajski sodni anatemistt, da se ugotovi, ali ima, kakor trdijo nekateri, rano na zadnjem delu glave, kar bi kazalo, da je bil Szamuely umorjen, in pa da jo bodo antropološko preiskali, te nima kake abnormalnosti. Iz Dunajskega Novega mesta še poročajo, da se Szamndv ni sam usmrtil, temveč da ga Je nekdo ustrelil.
UMOR RUSKEGA CARJA.
LDU. Bern, 13. (CTU.) Po poročilih is Omska objavlja »Pravda« Izid preiskovalne komisije vlade v Omsku glede umora carjeve rodbine. Množica je od straže izsilila, da se carjeva rodbina umori na zverinski način. Omska vlada Je «a podlagi ugotovitve obtožila in aretirala zaradi umora 164 oseb'. Obravnava bo javna,
SVETOVNI VIŠINSKI REKORD.
LDU, Pariz, 14. (DunKU. Letalski poročnik Wc!ss in mehanik Bla-gue sta dosegla v aeroplanu višino 9000 metrov in sta s tem prekosila svetovni višinski rekord. Dvignila sta se ob 3.50 popoidne. Temperatura je znašala —C>2 gradov. Natančna višina se bo še preračunala.
Dr. Otto Bauer o prevrata Avstrije in o boljševizmu.
Simpatični in zelo izobraženi nemški socijaluo demokratični politik dr. Otto Bauer, danes eden od vodilnih mož avstrijske stranke, je govoril pred kratkim na shodu svojih volil-cev v lil. dunajskem okraju o svojem delovanju v uradu državnega tajnika za zunanje zadeve. »Arbeiter Zel-tung* prinaša njegov lepi govor, v katerem Je podal svojim volHcera račun za svoje delovanje. Način, s ka-
terim je odbil hujskanje in kaži dunajskega kapitalističnega časopisja, razširjene o njegovi politiki, je naravnost briljanten. Nas bodo zanimala predvsem njegova izvajanja o bivši Avstriji in o boljševizmu. Dr. Otto Bauer je govoril o svojem trudu za združitev Nemške Avstrije z Nemčijo in tu je izvajal: »Ko sem prišel v državni urad za zunanje stvari, je b!.I moj prvi cilj ugladiti pot za združenje Nemške Avstrije z Nemčijo. To ni bil moj cilj šele od novembrovih dni Že leta 1907 sem napisal knjigo o narodnostnem vprašanju, v kateri sem razložil, da ne bo mogoče takrat, ko pride doba socijalne revolucije, na noben način ohraniti tako nenaraven stvor kot Je to bila avstro-ogrska monarhija, ki je bHa vzdrževana le n močjo dinastije in bajonetov, ter da si ustvarijo Cehi, Poljaki, Jugoslovani in Ukrajinci samostojne država. Rekel sem tedaj, tudi da nam avstrijskim Nemcem ne preostane nobena druga pot kot združitev z nemško domovino«.
O svojem razmerju do boljševizma, ki je bilo predmet toliko časnikarskih poročil, je izvajal sodr. Bauer: »Vi veste, da nisem boljševik, toda iz čisto drugih vzrokov kot tunder, Benedikt in Karpeles (lastniki dunajskih kapitalističnih lfctov. Op. ur.) Po mojem mnenju sicer pomenja boljševiška metoda v sedanjih državnih in gospodarskih razmerah v Evropi prehodno zmago proletarijata. Funder, Benedikt in Karpeles so nasprotniki boljševizma zato, ker se boje te prehodne zmage, Jaz pa zato, ker hočem proletarijatu prihraniti poraz. Nisem pristaš boljševlške metode in smatram jo za neuporabljivo v tej deželi in v tej dobi. Toda nasprotno nisem bil tudi nikoli zaslepljen od sovraštva do velikega svetovnega procesa socijalne revolucije, kt se odigrava na vzhodu. Z velikim ginjenjem sem bral te dni pismo, ki ga Je priobčil Romain Rollaud v »Po-pulairu«. To je eden izmed naj večjih ljudi, ne samo velik pisateH. ampak tudi eden od tistih malih, ki so bili med svetovno vojsko resnična vest človeštva, ki so se vedno znali povzpeti nad krvave spopad® in so vedno možko klicali v svet, da so Francozje in Nemci bratje ter da more velikost Evrope temeljiti le na njihovem prijateljstvu. Romate Rolland gotovo ni boljševik in nima ničesar skupnega z boljševiškimi metodam*. Jaz sem ravno tako malo boljševik kot on, toda kadar izrekam svojo sodbo o boljševizmu, se čutim vedno bHžJe Rollandu kot pa Karpelem Moji politični prijatelji Longuet v Franciji, Macdonald v Angliji in Tura« v Italiji tudi niso boljševiki, četudi stoje na čelu velikega gibanja, ki stremi za tem, da se boljSevIkov ne bo ubijalo. Dasi se postavljajo na-pram boljševizmu kritično, stoje vendar na stališču, da Je to stvar Ra-sov in Madžarov, tuji narodi pa nimajo pravice, da bi jih s silo premagovali. Ne verjamem, da bi mogla vlada, v kateri imajo socijalni demo-kratje količka) vpliva, ravnati drugače«.
Shod Je sodruft« Baaeru soglasno
izreke! zahvalo te zaupanje.
Posledice stavke železničarjev v Ameriki.
Iz New Yorka poročajo: Generalni ravnatelj Hines se boli velikega prekinjenja železničnega prometa, če bo stavka trajala dalje. Pravi, da stavka do 200.000 železnicnih uslužbencev. Vsled stavke Je bil prisiljen Jekleni trust v Qary pogasiti 8—12 visokih peči, s čimer Je 10.000 delavcev brez kruha. Vsled stavke so zelo padli na newyorški borzi vsi kurzi. Skoroves kurzni dobiček, pridobljen v zadnjih štirih mesecih, je izgubljen. Kurzi so padli povprečno za 10 odstotkov. — »Daify News« poroča
Piramide.
Brezmiselno, kakor ogromni spomeniki trpljenja in brutalnosti, se dvigujejo ti zidani kupi kamenja. Lepote nimajo nobene; njihova privlačnost obstoja v njih ogromnosti in masivnosti, simbol — suženjstva. Pesek, ki tih obdaja, so milijoni kaoljic znoja in solza, dušeč, vzduh, zatrte kletvice onemoglega srda; kamenitl kvadri pa, ki jih je polagata trpinčena človeška moč enega na drugega, okameneni vzdihi mučene mase.
Tam ob Nilu so jih lomili. Solnce je žgalo na ukrivljene hrbte ropotajočih sužnjev, znojna koža se je svetila, oni pa so zabivali zagozdo ob zagozdo, dokler so odkrhnili kamen za grob - mumije. Zacvilili so škripci, napenjale so se mišice in bič ie rezal znamenja suženstva v kožo. Skala se je počasi dvigala, dokler jo niso potožili na lesene valje. Potem so Uh
vpregli: živino in sužnje, Etijopce ta zamorce, Semite in Arabce. Vse je
mrgolelo. Povsod vprege, same
vprege ... Tisoč mišic se je napenjalo, tisoč ustnic je preklinjalo in tisoč hrbtov se je zvijalo pod udarci paznikovega biča. Slišalo se Je le preklinjanje robov, d Kr Je vpitje paznikov in hropenje izmučenih prsi. Zopet so zacvilili škripci in nov kamen se Je vzdigoval na spomenik trpljenja ...
Ob večernem hladu pa so prinesli njega pod dragocenim baldahinom. Nosile so ga krepke roke In ogromne pihljače so ga hladile. Bele sužnje so mu podavaie hladeče pijače, cimbal! so peli, pred nosili pa so plesale p!e-savke. Svetila se je bela koža in tančice so plavale po zraku, on pa je gledal zamaknjen v stavbo in se veselil slave, katero mu bo pela zgodovina.
Umrl je. V srce piramide so ga noložili. Sredi vzdihov, solza in krvi
počiva že tisočletja in ni še razpadel ...
Nove piramide so zidali. Mumija
je sledila mumiji. Vsaka se je hotela veseliti in nasititi solz in krvi. Neprestano je žvižgal bič. Iz dneva v da« so zidali piramide iz stoletja v stoletje. Milijoni so se mučili, milijoni so preklinjali in milijoni so se krčili pod udarci. Kdo bi pregledal vso množico in pasme? Piramide pa so rasle ena ob drugi.. .
Kamor oko pogleda, povsod so piramide; povsod brezmiselni kupi solza, krvi, znoja, kosti in lobanj: povsod spomeniki trpljenja in brutalnosti. Vsaka je večja hi vsaka je mogočnejša od druge. Okoli njih se tare nepregledna množica ljudi. Zdiho-vanje in preklinjanje napolnjuje zrak in bič poje večno pesem suženjstva. Ob večernem liladu, pa prinesejo njega pod dragocenim baldahinom. Hladijo ga ogromne pihljače . . .
Ado Oba.
iz New Yorka, da stopa med gospo< d ar ako in politično krizo, v. kateri sc Združene države sedaj nahajajo, v ospredju Hearstovo ime. Hearst se je ločil od Wilsona in demokratov. Mogoče je, da bo predlagal ustanovitev nove stranke, ki bo zasledovala naslednje štiri cilje: 1, Priznanje Irske republike. 2. Sprejem Nemčije v Zvezo narodov. 3. Razdelitev dobička vsem. 4. Z rakodi zajamčena pravica delavstva na zastopstvo v upravi podjetij.
Dnevne vesti
Govorimo dostojno!
Ker. se je v nekaterih panogah 'delavstvo s trudom prikopalo do malo
večjih plač, so začela podjetja z raznimi ukrepi, ds nadomestijo to »zgubo«, n. pr. s priganjanjem itd. Ne pozabijo pa vsakokrat s pristavkom očitanja »visokih« plač. Ta očitek je. skrajno neokusen te krivtčen. Kakšne visoke plače pa so to — mar ne gre draginja vedno više?,! Pa tudi, če bi ne šlafc je delavstvo s svojimi plačami že tako zadaj, da ga lahko resno skrbi, če bo pod to »skrbjo od zgorajc sploh še kdaj prišel do tega, kar je imel pred vojno. Gospodje naj — če že nočejo pri sebi — pogledajo, kako drogi »zaslužijo«. Ne primerjam postrežčkov, Izvoščkov, verižni-kov in drugih, ampak vzemimo n. pr. kakega zobotehnika, kjer stane en zobek najmanj 230 K; — pacijentov je vobče precej — tu si lahko vsak sam izračuna, koliko ti ljudje zaslužijo na dan — potem pa primerjajmo plače delavcev... Izgovarjal se bo kdo: tak mora plačati veliko najemnine itd., že res, a kaj pa delavec z veliko rodbino in z mnogimi nesrečami? Ta razlika dohodkov niti v primeri nil Ne, gospodje, z očitki o visokih plačah pa boste morali — če ste dostojni — Še dolgo molčati, kakor kaže današnje »konsolidiranje«. Nikar ne mislite, da nas boste premotili z velikimi številkami »krva« vih« kronic, ker delavec proslcto dobro ve, koliko je danes krona vredna. In če bi slučajno pozabil, ga vsak dan sproti na to spominjata trgovec In branjevka...
Civilni delavci v vojaških delavnicah.
Slišali smo, da se namerava odpustiti vse civilne delavce, ki so zaposleni v vojaških skladiščih in delavnicah. Zadeva glede teh civilnih delavcev je že bila večkrat na dnevnem redu, ker se Je ni moglo med nič tebi nič rešiti, jo vojaškajoblast rešuje tako, da se vse te delavce kratkomalo postavi na cesto. Polet tega, da bo vsled tega mnogo delavcev hudo materijeteo prizadetih in da bo brezposelnost Se večja, pomeni taka odredba tudi za splošno korist pravzaprav škodo. Med plačo delavcev in plačo vojakov je razlika tako majhna, da znaša diferenca med plačo vojaka te delavca v Štirinajstih dneh komaj 14 K poleg tega, da sl mora delavec sam nabavljati obutev: in obleko. Vlada sama ima pri tem veliko izgubo, ker je v produktivnosti vojakovega in delavčevega dela velika razlika. Seveda bo vojaška oblast utemeljevala to odredbo s tem, da je treba zaposliti množice vojaštva. Pri tem pa ne pomisli, koliko obrtnikov te kmetovalcev pogreša dema delavskih moči. — Predno se definitivno reši vprašanje civilnih delavcev v vojaških delavnicah, naj vlada vse te ckolščtae premisli, da prepreči še večjo nezaposlenost, nezadovoljnost in revščino. Pripominjamo naj še, da se nahaja med temi delavci tudi veliko beguncev, ki so pribežali k nam, pustivši v zasedenem Primorju vse. Hudo bi bili torei ti reveži prizadeti, ko bi se Jih tadt tu kratkomalo postavilo na cesto, ne meneč se za velike materijelne te duševne žrtve, ki so Jfh doprinesli.
Beguncem.
Begunci, ki imajo kak HsoCaS prihranka te se žele stalno naseliti v
Jugoslaviji, st lahko nakupijo po ugodnih cenah zemljišča v lepih, zdravih, rodovitnih in kulturnih krajih blizu železnice. Tam rase tudi trta. Naseli se lahko po več družin skupaj. Vpoštev pridejo v prvi vrsti le revnejši begunci, taki, kt v svoji pravi domovini nimajo toliko nepremičnega posestva, da bi se Ihn Izplačalo, oziroma da bi Jim sploh kazalo, vrniti se domov, datfe rokodelci in mali obrtniki. Pojasnila daje Begunski sosvet v Ljubljani, Pražakova »lica štev. 3.
Zopet mestna ubožnica.
Prejeli smo in priobčujemo z namenom, da se stvar pojasni In nedo-statke, ki baje vladajo v mesini ubožnici, takoj odpravi, sledeče: Ne vemo, kdo je sedal nadzornik mestna nbožnfce: vemo pa. da vladalo
sedaj v mestni ubožnici neredne raz* mere. Prejšnja kuharica se je omožila in sedaj naenkrat nova kuharica revežem nima skoro dati kaj jesti, Vrtne sadove se baje vozi na trg V prodajo, kar gotovo tudi ne !>o v redu. Poživljamo, aa se ta zadeva preišče, popravi in za reveže skrili, ktf" kor se mora.	•	  '■
. *	t
Položaj »i’aših ujetnikov y Kalili.
Kakor znano, se Itftifjani branil#,' odpuščati vojsko jugoslovanske narodnosti, ki so prišli v Italijanska ujetništvo. Njihov položaj je zelo žalosten. Podčastnik Anton Schmidt 4* pobegni! iz italijanskega ujetništva iti prišel v Jugoslavijo. Položaj našflt ujetnikov na Italijanskem popisuje, tako, da je soditi, da ž njimi Jako slabo ravnajo, ter da so za vsake malenkosti hudo kaznovani. Tudi živo-ža Jim manjka.
Slovenci! — Slovenke!
.Gre nam za tisoče življenj naših' fantov te mož, ki padejo vsako leto radi alkohola v prezgodnji grob ~* gre za srečo in mir tisočerih druži« — gre za naše žene, ki trpe ood kr«-. tostio pijači vdanih mož — gre za prihodnjost našega mladega rodu -* gre za obstoj stotin posestev in obrtnih podjetij — gre za milijone naro* dovega premoženja, gre za to, da se oprostimo stoletnih sramotnih okov alkoholizma, ki so glavna zapreka gospodarskega, in kulturnega napredka našega naroda 1
Z zdravimi in treznimi možgani zrlmo v svet: bol te težo življenja bomo bolj spoznali, a spoznali botuo tudi radost in yelikost življenja čisto in neizkaljeno. ^	^
Iz ljubezni do lastnih' otrok, Iz ljubezni do sobratov-trpinov, se opri-mhno vsi brez razlike stanu te poklica važnega socijalnega dela v bojt proti alkoholizmu. Delujmo zavedno in odločno za svojo in svojcev srečnejšo bodočnost, kajti le trezen narod bo Imel moč, da zadosti vsem zahte« vam, katere stavi nanl nova doba.
Kakšne skrbi lih tlačijo,..1
Kjerkoli so delavci, tam je Že Kik dič zraven, si menda mislijo nekatere politične oblasti, kajti drugače sl ne moremo razlagati ukazov, da mara vsak delavec, med njimi tudi dosti invalidov, ki so si s trudom dela poiskali, prositi na okrajno Klavarstvo, n. pr. v Brežicah za dovoljenje, da sme tukaj delati (!) in tukaj bivati. To se pravi, prositi mora za takšna dovoljenje vsak delavcc, ki sl Je p« avgustu 1915 (!) tukaj dela poiskat Vsaj je vendar strašna misel, da s« ie recimo rojak iz Gorenjskega tukaj nastanH! Kaj bj neki bilo, če bi kdo pozabil prositi ali če bi prošenj ne uslišali in bi ga odgnali vsakega « svoj rojstni kraj in mu dali tam brezposelno podporo? Da, to so silno modre te težke reči. Takšne uradne ugotovitve bodo silno pomagale pri izboljšanju težkega položaja delavcev.	W >.;
Drobno^
— Nesreča na kamniški progi V, soboto, 17. t. m. pri večernem vlaku se je zgodila velika nesreča. Blizu postaje Terzin je padel mlad mož iz vlaka ter prišel pod kolesa. Ena roka mu je bik čisto odtrgana, težke rane je zadobil tudi na glavi. Kako: je to bilo mogoče, bo že dognala preskava. Železniško osobje se je takoj zavedalo svoje dolžnosti in storilo, kar je v takem slučaju le mogoče. Sreča v nesreči je bila, da se je slučajno pri vlaku nahajal zdravnik gospod doktor KuHianek. Le-ta se je takoj—zavedajoč se svojega poklica lota dota in tako so pod njegovim spretnim vodstvom spravili nesrečneža v Domžale. Zelo požrtvovalno se je tudi za nesrečneža zavzel nek častnik. V Domžalah j« bH nesrečnež prenešen v skladišče, kjer ga je g. dr. Kulhanek za silo obvezal. Žalostno vlogo pri tej nesreči Je Igral domžalski zdravnik g. dr. Hočevar. Iz Tnrina telegraflčno obveščen, Je sicer prišel na postajo, vendar pa je samo z rokami v žepu nekaj trenotkov gledal kako se drugi trudijo in — odšel. Ljudje so se nad njegovim postopanjem hudo zgražali. Tenm nasproti bodi doktorju Kulbaneku za njegov trud iz-rečema najprisrčnejša zahvala, kot tudi onemu častniku. Kakor smo izvedeli, se nesrečnež imenuje Kopitar in je doma nekje od Mengša. Baje ja prišel še le pred kratkim fe Amerike in končal ravno isti 'dan oroži ' vaja* Bil je ves čas, tuc i med transportom v bolnišnico, pri polni zavesti.
— Abtturljentons, ki se hočejo posvetiti montanisttčntei strokam. Ker se pričakuje, da se Jeseni posveti v-:: ;jc število abiturijentov monfam-s iičnim strokam, pozivlje akademič-no društvo Jugoslovanskih' montam-stov »Sloga« vse one, H Imajo namen obiskovati montanistično visci-
to Solo v Pribramu, naj se v najkrajšem času priglase pismenim potom na naslov Viktor Šinkovec, abs. ing., premogovnik Velenje, Štajersko.
— Društvo zasebnega uradnisi va Slovenije rabi večje število izvežba-nih bančnih uradnikov slovenske ?fe.-rodnosti. Reflektanti naj st oglilFijo ali pismeno ali ustmeno v društveni pisarni Poljanska cesta št. 3- v Ljubljani, kjer bodo dobili potrebna 1A* jasnila. — Odbor.
-**- Sestanek beguncev. Be2i ut sosvet v Ljubljani sklicuje m nedeljo, dne 24. avgusta t.1. sestanek beguncev v št. Rupertu pri Mokronogu na Dolenjcem. Sestanek se bo Vršil ob 3. popoldne v prostorih Mie* karske zadruge. Obravartavala se bodo važna begunska vprašanja, za-h je potrebno, da se sestanka vsak ,v št, Rupertu oziroma v tamcšnji bližini bivajoči begunec udeležil
*— Zveza vojnih invalidov v Celju naznanja, da se v Brežice1 9kllc9.nl Shod vojnih invalidov za 27. t ms ne bode vršil. Shod se preloži na 3; gept. t.1. Cas se še določi.
— Posnemajte? Za invalide in Vdove padlih junakov M koroško«. Štajerski fronti so nabrali in vposlalii Šolsko vodstvo Središče 150 K, žih Danstvo Sv. Ana 30 K* občina Tr? Središče 100 K, okrajna posojilnica v Ormožu 280 K, občinski Urad Vfdertr 825 K. Prisrčna hvala!
— Zahvala. Vsem lovcem Zagorskega okrožja izrekamo najiskrenejšo zahvalo za denarno darilo 100 K, katero smo prejeli. — Dst izobr. društvo »Svoboda«. —■* Podružnici Zagorje se obenem zahvaljuje za vsoto 50 K, katere smo prejeli za volilni sklad. — Unija slov. rudarjev podružnica Zagorje.
— Dirka kluba slov. kolesarjev -Ilirija okrog jezera na Bledu, dne 15. t. m. je uspela nad vse pričakovanje tako v športnem kot v prireditvenem oziru. V športnen* oitfo srt dosegH tekmovalci hitrostni rekord za to progo, kajti vozili so kljub slabi, ozki cesti* polni nevarnih ovinkov s hitrostjo 32.150 km. Štartalo je 10 dirkačev. Prvi je prispel na čtlj stari prvak »Ilirije« g. Fran Ogrin, ki Je prevozil progo 6% kiti v 12 miri. 92/5 sek* ter dosegel s tem hitrostni rekord za to progo.
— Pozabili so se važni računi v vlaku proti Jesenicam. Najditelj se prosi takoj vrniti te račune proti nagradi na naslov naveden v računih.
— Dr. Ludovlk Perič pošilja vsetfi znancem in sorodnikom iz Soluna, kjer se nahaja kot podporočnik, srčne pozdrave.
— Pisemska cenzura v Varaždin«. Vsled varaždinskih dogodkom se je upeljala v Varaždinu pisemska cetl-zura. Pisma; se morajo oddajati od-1 prta.
— Ameriškim rojakom. Prosi s? za sporočilo o Pratik Rantu, doma iz GodešČa pri Škofjiloki. Pred vojrto je bival v Chicagu. Komur je o njem kaj znanega, naj spOfoči njegovi martefi Uršuli Rant, Oodešče štev. 62. pil Skofjilokl.
— Tedenski hkta o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od
3.	do 9. avgusta 1919.: Novorojencev je bilo 21, mrtvofOfeftcev pa 4. Umrlo le 27 ljudi in sicer 16 domačinov in tl tujcev. Za grižo o, za jetiko 4, Vsfed mrtvouda 1, vsled samomora 2, za različnimi boleznimi 17. Za ttfekcl-Joznimi bolezoimi so oboleli in sicer: za tlfuzom 1, za grižo 10, za Vrstico 1.
TedetfSld likaz »ialezfflvlh bolezni od 27. tnlfja do 2. avgusta 1919 na ozemlju deželne vlade za Slovenijo. Oboleli so: Škrlatica ISoarla-tlna). Krški okraj: občina sv. Križ 5 oseb, 1	LfubHmra	1
oseba. Davfett (Dtohterla). Celjski Okraj: občina sv. Krištof 1 oseba; Ljubljana mesto 1 oseba. Trebušni tl-Jus (Tiphus abdOmfnales). Brežiški Okraj: občina Kpzje 6 oseb; Celjski Okraj: občina Žalec 2 osebi; Mariborski okraj: občina Clgonda 3 os#-be; Velikovški okraj: občina Prevalje i oseba. Griža (Dlzenterija). Celjski okraj: občina Petroyce 4 0S&-be; Ljubljana mesto 26 oseb, 2;.ttViru; Velikovški okraj: občina Wais*tt-berg 2 osebi, I umrla. Kdze (Variola). Brežiški okraj: občina Imeno 2 osebi, 1 umrla; Lastnič 1 oseba. Celjski okraj: občina Trbovlje 1 oseba. Kranjski okraj: občine Škofja Lok« H osebi; Poljno 1 oseba umrla; Stara Loka 1 oseba. Ljubljana mesto: 8 [osebe obolele (2 iz zunanjih občin). Ljubljanski okraj: občina Crnl vni 6 oseb, 1 umrla. Ptujski okra!: občina (Borovci 1 oseba; Podlehnik 2 osebi, ft umrla, Velikovški okraj: cbč;n»
»Ibeliče 2 osebi, 1 umrla: Pliberk1 f eba._________
Celjske novice.
Doslednost »»rodniakorlcT v C«.
Ifa. Ker smo si izposlovali socialisti
Prireditve s Celju edini dovoli
—. > i i <.,..	.. ..
prostoren lokal (hotel Union, svoje-časno Nemška hiša), nas tukajšnja »Nova Doba« vedno in vedno napada. Toda glejte čudo! Prirediti nameravajo te dni akademiki iz cele države izlet v Celje. In ravno 4sti na • rodnlakarji, ki blatijo socialiste, so najeli tudi »Union« za to prireditev. Ne vemo, ali store to vsled tega, ker upajo na mnogoštevilen poset gostov' ali zato, da premerilo za koliko da sn ti prostori še preveliki za na-rodnjakarske prireditve.
Upamo trtdi, da bodejo po nasvetu raznih modrih demokratskih glav, strogo pazili rta to, da ne pridejo na omenjeno prireditev kaki verižn&i, izvzemši odvetnike itd., ki so Že v časti preobrata barantali Z električno Žico. —
Verižen je s sladkorjem. Za delavstvo smo po trdem prerokovanja Vendar pridobili polno količino sladkorja, tako da Smo bili pripoznani enakopravnim drugemu občinstvu. Izgovarjale so se oblasti, da jim manjka sladkorja, Kar načuditi pa se ne moremo, kako je prišlo do tega, kako je mogla predstoječa oblast pfeje s sladkorjem razpolagati. Vpeljana je preiskava. Gnjiloba torej povsodi.
Nakup klobas ▼ Banovini. Nek« celjska oblast si le hotela na zvit način dobavljati kiobase. Uporabljati je začela v to razne aprovizacije. Z lepimi vzgledi so pričele oblasti kajne? —	.
Manipulacija z markami. V državnem podjetju v Gaberju so prišli nekorektni manipulaciji z markami na sred. Sitt ugledne narodne rodbine v Celju, narodni »socialist« je bil oni, ki je »pomotoma« to delal. Sedaj je pa kar izginil. Vse molči.
Napisi In ec»e blagžt v Celju. Vsled odločnega ukrepa avtonomne CblaSti so čez tioč spremenili nemški trgovci svoje firme. Z rijiml so izginile tudi konkurenčne cene v Izložbah. No, saj so enakopravni s slovenskimi trgovci.
Progresivni strankini davek.
Pod tem naslovom čitam članek v »Napreju« Št. 164, od 22. julija. K temu podam tudi jaz svoje mnenje. Ker se mi ta predlog dozdeva precej na-
Sačen, se nikakor ne strinjam ž njim. fisem zoper povišanja prispevkov, takemu povišanju kakor ga predlagata, pa odločno nasprofnjem. Ge se moramo	•	tW	le	prosrestvnt
strankin davek prostovoljna slvar, se moramo ttidi zavedati, da s takim povišanjem, ne bomo pridobili novih članov. To sem hotel prav vsem povedati, pa če me boste smatrali zato, za več ali manj zavednega, je nasiti čisto vseeno.
Torej sodrugi! Kako naj gremo na agitacijo za pridobivanje novih čla-novj ob takem povišanju, ko vendar veste, da se zdi našim delavcem tovarišem i& sedaj preveč, Če plačujejo 70 vin. prispevka. Kako pa šele s takšnim brezmiselnim povišanjem. Kdor pozni današnje razmere v delavskih vrstah mora priznati, da Je to kfatkomalo preveč.	.
Ne bodem našteval raznih »dat-kbV, ker bi bilo to nepotrebno, povem samo to, da današnji dohodki delavca ali delavke, nikakor ne zadostujejo niti Za najponižnejše pasje proletarske življenje, ker vsak izmed nas delavcev ima že svojo pot določeno vnaprej, preden ga, dobimo v roke. Toraj sodrugi, takšna povi šanja bi po mojem mnenju ne bila nikakor na mestH. Na ta način moremo izgubiti še one člane, ki jih že imamo. Uvažujte to.
Zn svogo1 osebo mislim, da bi bilo boljše, če bi se podali pridno na agitacijo, da pridobimo več novih članov, oziroma več novih politično organiziranih sodrugov. Tako bomo imeli tadl več dohodkov, ter tudi lažje izvofevali svoj boj. V Ljubljani Imate Menda 1000 članov, »meti M jjh pa morali vsaj 10.000, pri nas jih imamo 120 medtem, ko bi lih morali aneti nalmanj 2000-
Ali bi ne bfld boljše, da se' podamo složno in zistematično _ na agitacijo, da pridobivamo vse te člane, kar bomo pri nas tudi storili ? Potem bomo lahko mislili na drugo- Ce bi se kvečjemu zaenkrat povišalo davek na t K ali pa uvedlo dvoje ali troje razredov in sicer od 1 do 2 K, bi se dalo še govoriti ; kakor vi mislite, pa ne gre.
Rad bi poznail razmere onih dveh sodrugov, katera sta voltna pl?.-ati po 30 K mesečno. Sodrttfcl, vzen-*te na znanje, da delavec tega ne zmoi e. Zator bi predlagal, naj se pogosto po-zivlje naše somišljenike — potom naših časopisov, prisebno pa potom »Napreja«, — naj pristope tudi v politično organizacijo, ker, — \akor sem že omenil, — čhn več C anov, tem več dohodkov. — Ciril Košir.
&
Op. ured. Objavljamo railevolje ta članek sodruga-delavca o vek-važnem vprašanju progresivnega
strankinega davka, in le želeli bi, da bi sledili tudi drngi somišljeniki njegovemu vzgledu ter odkrito povedalf svoje mnenje.
Strokovno gibanje.
Mariborski krojači so stopili v stavko dne 9. t. in. Prosimo vse tovariše krojaške pomočnike, da ne potujejo v Maribor, predno ni me/dno gibanje končano.
Splošna železničarska organizacija. Seja centralnega odbora se vfSi V pondeljek, dne 18. avgusta ob pol 8. uri žvečer v društvenih prostorih.
Vestnik »Svobode*.
V Vodmaiskl podružnici »Svobode« (društveni hokal pr! Mausarjn) sc prične v torek, 19. t m. ob 8. ar! zvečer z rednimi vaiami za godbo.
Kateri so se priglasili in ki hočejo pristopiti k godbi, naj se zanesljivo udeleže vaje. Godbine vaje bo vodil spreten kapelnik, da bodemo kmalu Imeli, kar že dolgo pogrešamo, namreč svojo godbo. Povsod Imajo že delavske godbe, zato sodrugi. kdor ima veselje, naj pride sigurno v torek k vaji, da bodemo Izpopolnili, kar drugod že davno imajo.
O boljše viški Rusiji.
(Konec.)
Politična oblast sovjetske vlade temelji na volitvah v strokovnih skupinah in ne po georafskih enotah kot v Ameriki. Vsaka stanovska skupina izvoli svoie delegate: tovarniški delavci izvolijo svoje, rudarji svoje, kmečki dninarji svoje, zdravniki svoje itd. Vaka delavska ali profesionalna stroka,, ki je organizirana in ki služi republiki, ima pravico voliti delegate.Sovjeti v vaseh in mestih pošljejo delegate na vseruski kongres. Ko je zboroval četrti kongres v Moskvi 15. marca 1918, Je bilo navzočih 1084 delegatov, ki so se po strankah delili na sledeči način: 732 boljševikov, 238 leviških socijai-nih revolucijoirarjev, 24 uniionistov, 24 desniških socijalnih revolucionarjev, 18 nepristranskih, 16 mednarodnih socijalnih demokratov. 15 cen tralističnih socijalnih revolucionarjev, 14 anarhistov in 3 socijalnl de-inokratje iz Ukrajina. — Polkovnik Ravmond Kobfns, rtačelntk ameriškega Rdečega križa v Rusiji, je imel v svoji posesti poverilnice vseh teh delegatov več kot 18 ur in predložil jih je dvema kompetentnima Rusoma, ki sta nasprotnika boljševikov* ki pa sta izjavila po strogem pregledovanju poverilnic, da so delegatje pravilni zastopniki vseli delov Rusije od Vladivostoka do Odese.
Sovjetski vseruski kongres izvoli centralni izvrŠevalni odbor, ki posluje od kongresa do kongresa in Je glavna oblast sovjetske vlade. Ta odbor Imenuje 18 ljudskih poverje« nlkov (komisarjev), ki so toliko kot naš predsednik in njegov kabinet. Med temi osemnajstimi poverjeniki sta danes Lenin in Trocki*.
Centralni izvrševalni odbor zboruje dvakrat v tednu Zborovanje Je lavno in jaz sem večkrat bil navzoč. Se danes se spominjam donečega L eninovega govora, ki ga Je govoril ob času, ko je nemška vlada zahtevala, da se pošlj v Moskvo nemška vojaška straža vsled umora poslanika Nemčije grofa Mtrbacha. Lenin Je v dotlčnem govoru silovito napadal kajzersko Nemčijo In pozival odbornike, da sklenejo, da se oborožen Nemec nikdar ne prikaže v Moskvi. Sklep Je bil sprelet soglasno in nMd grmečim aplavzom In pozneje Je Ml objavljen na plakatih, ki so bili nabiti po vsem meštu.
Amerika se mora zdaj odločiti, kako bomo pomagali Rusiji. Predsednik Wllson je rekel, da »v pomoči naprarti Rusiji se pokaže naše prijateljstvo«. Vzlic temu, da Je še nekaj tisoč naših vojakov v boju z bolj-ševlkl, je bilo oficijelno povedano, da Je zavezniška oborožena intervencij* nemogoča in vsled tega Je ne bomo upoštevali.
Načrt, da pomagamo z orožjem in strelivom vsaki oborojeni stranki v Rusiji, ki je v boju z boliševiki, ln da pripoznamo Kolčaka, je vzbudil široko zanimanje. To pomeni, da bomo pomagali vsakemu generalu brez ozira, kako slab je. kot je na primer Mannerheim na Finskem, ki je bil v zvezi s kajzerjem in ki je pozval nemške čete na Plosko. Kaj sledi Iz tega? Čltajmo »LeslieVs Weekly« z o sre 8. februarja t L, kako so Rusi in Nemci postrelili vse ruske in finske bolJŠevlke, ko so vzeli Helsingfors. Pravijo, da Je bilo umorjenih 2000 oseb. Tajnik Y. M. C. A., ki je nasprotnik boljševikov i« kateri le bil
■	,11.	m- • - • ■ ... -f 1 f i. ~
v Kazanu ob času, ko so to mesto osvojile protiboljševiške čete, piše, da so »bele čete« izvršile več umorov in večje brutalnosti, kot je kdaj kdo videl za časa boljševiške vlade v mestu. Ko so dva meseca pozneje boljševiki zopet reokupirali mesto, ni omenjeni tajnik videl nobenega maščevanja za strašne umore, pač pa je sovjetski poveljnik izda! na-redbo: »Vojak, ki brez dovoljenja stopi v katerikoli hišo. bo ustreljen.*
Ako bomo tores dajaii orožja vsem tistim, ki nasprotujejo boliševikom, ali ne bomo s tera povzročili, da bo ubitih in brutalno mučenih na tisoče nevednih kmetov in delavcev? Mogoče bo še slabše. Kolčak v Sibiriji je ukazal zapreti in deloma pregnati na tuje pravilno Izvoljene Člane ustavodajne skupščine. Kerenskij je proti temu, da bi zavezniki pomagali Kol-čaku. BoljševiŠka vlada ie uvedla strogo prohibicijo, toda Kolčak je oživil v Sibiriji kupčijo z grozno vodko (žganje), od katere je prejel samo v enem mesecu več milijonov rubljev davka. Vsak pošten Američan, ki se te dni vrne iz Sibirije, pravi, da je nezadovoljnost naprain Koičaku vsak dan večja med Siblrcl. Socljal-ni revolucionarji prestopajo v boljse-viški tabor rajši, kakor da bi podpirali Kolčakov režim. Zavezniški zastopniki, ki so videli, kaj počenjajo Kolčakove oprode v Harbinu, izjavljajo: »Ce bi mi bili Rusi, bi bili bolj-ševiki.« In kdor prečita strašno poročilo o »mrtvaškem vlaku« v Sibiriji, ki je bilo objavljeno v aprilski številki »American Red Cross Magazine«, tedaj ve, d« Je strahovlada V Sibiriji večja in strašnejša, kakor je kdaj bila v bolKeviškl Rusiji.
Ediha pomoč Rusiji Je, da se odpravi blokada in da se odpre trgovina z Rusijo. Dokler Jo Rusija blokirana in dokler pomagamo z orožjem in strelivom oboroženim nasprotnikom sovjeta, toliko časa imajo voditelji v Moskvi popolno pravico, da zvrnejo vse odgovornosti za mizerijo v. Rusiji na zaveznike m na nas. Kakor hitro pa odpravimo blokado ln umaknemo vsako oboroženo pomoč, tedaj pade vsa odgovornost na Lenina in Trockila. Ako nc bosta mogla organizirati industrije po njunih načrtih in nasititi ljudstva, tedaj sel ne bosta mogla več izgovarjati na druge in rusko ljudstvo bo sprevidelo, da je zapeljano. Tega nc pravim samo jaz, temveč ravno tc besede Je Izrekel Aleksander Buf-kenhelm, podpredsednik vseruske milje kotistimnih organi*aciJ. Bur-kenheima so boljševiki štirikrat prli,zatorej ne more biti nlihov prijatelj. Vse pomožne organizacije, ki so imele svoje misije v Rusiji, imajo Izkušnje, da se v Rusiji lahko delul« in pomgaa ljudstvu pod boljševiškim režimom. Zato je moje mnenje, da bi se morale ameriške enote Rdečega križa in Y. M. C. A. takoj vrniti v Rusijo.
Vsi oni, ki poznajo boljševike le od daleč, priporočajo bajonete In krogle; vsi oni pa, ki so bili v Rusiji in ki pozna boljševike od blizu, ki so z njimi Jedli, spaH Iti se vozili t, njimi na vlakih, priporočajo prijateljsko roko in izobrazbo nevednih raških milijonov. Celo pisatelj OorMJ, ki je sprva nasprotoval boljševikom, danes sodeluje z njimi v vladnem oddelku za izobrazbo in apelira na Ameriko, da jih naj podpiramo
Kaj bomo storiti? Ali naj posnemamo brutalno nemško silo in pomagamo z izvažanjem orožja in stre-llva* ali naj sprejmemo demokratično metodo in pomagamo ruskemu narodu z izobrazbo bi drugimi mirovnimi sredstvi?
Kakor se Amerika odzove na to vprašanje, tako bo dokazala svoje prijateljstvo do Rusije._______________
Kultura.
»Glasbena Matica« v Ljubljani
otvori v letošnji jeseni poleg svoje dosedanje deloma na novo urejene glasbene in pevske šofe Jugoslovanski konservatorij, Ki bo nudil spopol-njen približno tekom 6 let jugoslovanski mladini pouk ln izobrazbo v, vseh strokah glasbene in igralske umetnosti.
Jugoslov. konservatorij »Glasbene Matice« v Ljubljani, ki se ustanovi v prvih oddelkih letos v jeseni, bo nudil v svoji popolnost' mladini umetniško izobrazbo v vseli strokah glasbe in igralske umetnosti.
tV svojih oddelkih bo obsegal:
1. šolo za vse glasbene instrumente: klavir, ogrlje, gosli, vijoio, čelo, kontrabas, flavto, oboo, klarinet, fagot, rog, trobento in pozavno v 6 do 7 letnikih.
2. šolo za glasbeno teorijo, ki obsega elementarno teorijo, harmonijo, kontrapunkt In kompozicijo z njenimi pododdelki za izobrazbo kapelnikov. opernih in koncertnih dfrigen-
Stran 3.
—t— m—..  ...............
tov, pevovodij in glasbenih učiteljev V 6—7 letnikih;
3. šolo za izobrazbo v solopetju za koncert in opero v 6 letnikih;
4. operno šolo v 3 letnikih;
5. dramatično šolo v 3 letnikih.
Konservatorij naj bo kulturno)
središče glasbene, operne in dramatične umetnosti. Osamosvoji, pospešuje in z vso skrbnostjo nai goji svojo jugoslovansko glasbeno kuHnro do najvišje popolnosti, ki bo a tekmovati s svetovnimi kuliuvnlnii narodi.
Potreba ustanovitve jugoslovanskega konservatorija Je postala nujna. Jugoslovanski narod v vseh imenih v Srbih, Hrvatih ln Slovencih' ima veliko nadarjenost za petje la glasbo. To je dokazal pri vseh treB plemenih, odkar se je mogel kulturno razvijati. Talentov je bilo obilo povsodi, visokih šo! ?.a umetnost pa ne. Pri Slovencih se je v zadnjih desetletjih z delovanjem »Glasbene Matice« izobrazilo precejšnje število talentov do uglednih umetnikov. Temelj jim je položila »Glasbena Matica*, po dovršenih »Matičnih« študijah pa so izpopolnili svojo izobrazbo na konservatorijih v Pragi, na Dunaju itd. >
Potrebujemo umetnikov pianistov, violinistov, čelistov, solistov: konservatorično izobraženih glasbenih učiteljev za vse predmete por glasbenih šolah, gimnazijah, realkah, učiteljiščih, licejih, meščanskih šolah; v društvih pevovodij; v gledališčih kapelnikov in korepetitorjev, za koncerte koncertnih dirigetov itd. Resno delujoči konservatorij bo mo. gel lastne nadarjene državljane izobraziti in podati svojemu narodu.
Gojitev in izobraževanje orkestralne g 1 a s b e je za obstoj in delovanje vseh opernih, gledaliških in vojaških orkestrov v celi Jugosla-vHi absolutno potrebna, da ne bomo vedno navezani na Import tujih državljanov'. Tudi naši talenti naj se posvetijo karieri orkestrskega glasbenika. Brez te izobrazbe ne bo mogla procvitatl ne gledališka, ne s‘.m* foniška umetnost v Jugoslaviji.
Prav ista potreba se kaže glede opere.
.Ustanovitev operne šole je nuja« pdtrebna. »Glasbena Matica x je v tej stroki dosegla že mnogo uspehov. (Betetto, Križaj, Rijavec, Polakova, Thalerjeva, Lovšetova, Devova), še več pa bo dosegla, če se omogoči ustanovitev popolne operne šole, združene s konservatorijem. Vsa operna gledališča v Jugoslaviji so v glavnem navezana na domače operne moči.
Enako iiuina, če ne še večjega pomena pa Je ustanovitev dramatične, šole. V celi državi ni niti ene sistematično urejene. Vse igralske moči so se izobrazovale le autodidaktična po poti realne prakse na gledališčih in v potujočih družbah. Ta način izobrazbe pa je težak in nesiguren tet Često uničuje eksistence. Brez lastnega konservatorija bi naši veliki talenti ostajali le podrejeni.
še iz teh kratkih opazk jc potre* ba ustanovitve konservatorija razvidna, utemeljena in nujna.
M. Hubad.
Nobelova nagrada. Švedsica akat* detnija je sklenila, da se letošnja No* belova nagrada za literaturo prisodi norveškemu pesniku Knutr Hamsunu«
Nove skladbe. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, ie meseca maj* razpisalo nagrado za najboljše izvir« ne moške zbore. Iz glasbenikov stro* kovnjakov sestavljena jury le društvu vposlane skladbe pregledala ln prisodila nagrado 500 kron, zbora »Solnco v zenitu«, nagrado 300 kroa pa zboru »Kam sl šla«. Skladatelj obeh Je g. Janko Ravnik, bivši kapelnik Narodnega gledališča v Ljubljani, Ostale skladbe ne odgovarjajo pogojem razpisa ln se v kratkem vrnel« gg. skladateljem. — Odbor »Liub« Zvona«.	______
Gospodarstvo.
Gospodarski urad v Colju naznanja, da pride v kratkem v okral večja množina soli, katera sc bo prodajala po aprovizacijah in trgovcih V sledečih cenah: prevzemna cena n gros je K 177.50, razdeljevalna cen* K 180, prodajna cena na drobno kr ort 200. — Razdeljevati je po 35 dkg na osebo. K temu sme trgovec prišteti za vrečico 10 vin. ako isto res do a* vsled česar se stranke opozarjajo, dar prineso vrečice s seboj. Te cene veljajo za Celje z bližnjo okolico. Za oddaljenejše kraje smejo trgovci in podajalci priračunati k gorenjim cen im le voznini primerni povišek.
Urad za pospeševanje obrti Ic prejel večjo množino mavca, katerega bo razdelil med obrtnike. Reflektanti na mavec naj.priglaaijo svoje pciieb-ščine nemudoma na omenjeni urad, Dunajska cesta št. 22, najkasneje pjt
Stran 4.
NAPREJ.
do 25. avgusta t. 1. Na poznejše pri-glase se »rad ne bo mogel več obirati.
Ravnateljstvo železnice Varšava« Bohumiii ie za poljski del te železnice zvišalo osebni in blagovni tarif ža 50 do 100%.
Dovoz bencina. Dospela je velika množina bencina, ki se bo razdelila med posestnike poljedelskih strojev.
Radi pomanjkanja premoga bodo od petka 15. -nista dalie ustavljeni vlaki na progi I innaj-Karlovi vari.
Nemški bankovci. Nemški bankovci po 50 mark z datumom 20. okt. 1918 ostanejo v prometu samo še do 10. septembra 1919. Po tem loku se jih mora zamenjati samo še pri glavni blagajni državne banke do 1C. septembra 1920.
Tvornico šolskih zvezkov je na novo ustanovila »Učiteljska tiskarna« v svojih prostorij v Frančiškanski ulici št. 6 v Ljubljani. S tem pridobi Slovenija zopet novo oodjetje, ki je bilo že zdavnej potrebno in ki bo preskrbelo naše šole s potrebnimi zvezki. Tvornica je z oblatom že pričela in ima vse potrebne zvezke za odpošiljanje že pripravljene. Izdelki so iz dobrega papirja in Učnimi zunanjimi ovitki in se kot domači izdelek najtopleje priporočajo.
Zamena drobiža v zasedenem Primorju. Po tržaških vogalih ie bila včeraj nabita o zameni dvajsetvinar-skega drobiža nastopna naredba: i. V ozemlju Julijske Benečije tostran premirne črte, zasedenem po kraljevi armadi, se v tridesetih dneh po razglasitvi tega odloka izvrši zamena avstro-ogrskega drobiža po 20 vhelerjev« in 20 »filirjev« v italijanski denar. Zamenjali bodo do zneska 25 lir poštni uradi, višje zneske pa podružnice »Banke d‘ Italla« v Trstu, Gorica in Pulju. — Generalni civilni komisar in v to poverjeni organi smejo izvršiti vsakršnekoli poizvedbe o izvoru v zameno predloženih vsot ter zavrniti zameno, kjer bi se posest dotičnega zneska ne izkazala upravičena. Ta zavrnitev pa v primeru krivde ne izključuje kazni, kakor Jo za to določa naredba vrhovnega poveljništva kr. italijanske vojske, izdana 22. majnika 1919. 2. V predidočem členu navedeni avstrc-ogrski drobiž izgubi zakonito tečajno veljavo opolnoči petnajstega dne po razglasitvi tega odloka.
živečih delavcev .s skupnimi dohodki Mo naslovljencem vsak dan takoj, ko pokojnine 5 do 8 K dnevno, s kateri- j pridejo ali pa vsaj zvečer.
mi ne more ne živeti ne umreti. Bi ii ne bilo človeško in pravično, takemu človeku oddati trafiko g. Žaneta? Želimo, da merodajne osebe to krivičnost uvidijo ter takoj nekaj ukrenejo.
Vrhnika.
Dočim so se razni uglednjaki pred nedavnim časom pulili za vojaške blagajne, tako jim sedaj olnežu-jejo vest izpraznjene blagajne, katere so v moči spraviti svojega obože-vatelja ob sloves dobrega katoličana ali vrlega rodoljuba. Zato ni nič čudnega, ako so nred par dnevi naši! za vrhniškim kinom v pozabljenem stanju prazno železno blagajno, katera bi se kot korpus delikti izvrstno prilegala dosedanjemu njenemu varuhu, ki ji je pobral drob z namenom, da ga pošteno uživa. Ne verjamem, da se je dotičnik ravnal po misijonarjevem opominu, da je treba dati prllaščeno reč nazaj, predno se kra-dež pri Bogu odpušča; ker je pač bila blagajna prazna, je edino verjetno, da je ravnal v upravičenem strahu pred posvetnimi »parklji«, kateri pobirajo brez pardona može njegove glihe in jih gonijo na Žabjek, ki Je namenjen samo za — »pristne bolj-ševike«.
Guštan).
Zaradi spletk tukajšnjega gerenta Franja Lečnik je dosti tržanov interniranih; med njimi tudi nekaj žen in mater. Prav na mestu bi bilo, če bi se vse internirance izpustilo, pa in terniralo gerenta, ker ima ta več narodnih grehov kakor drugi, največji je pa ta, da Jč kruh, ki bi ga bolj opravičeno jedli drugi (n. pr. trafika).
Tržič na Gorenjskem.
V tovarni gg. Kozina & Ko. se ie ugnezdila grda navada, da se dele pisma s pošte delavstvu samo vsako soboto. Delavstvo vsekakor zahteva, da se to popravi in se pisma oddaja-
lz mežiške doline.
Meščanske stranke so priredile v Sinči vasi tabor, na katerem so podali razni zastopniki svoje izjave. V poročilih čitamo, da je v imenu delavstva podal izjavo Goričan Jurman. K temu poročilu pripominjamo, da v imenu delavstva ta mož ni podajal nobene izjave, ker delavstvo o priklopitvi k Jugoslaviji samo sklepa in poda svoje izjave. Mi zahtevamo, da se vsa stvar razmotriva resno in obenem mora delavstvo na svojih shodih precizirati stališče in si zagotoviti potrebne garancije, da bo kot del nove države upoštevano in prišlo do veljave. Interesi koroškega delavstva so v zedinjenju z Jugoslavijo, v čem obstoje in kakšni so ti interesi, o tem pa moramo že danes razpravljati ne le kot slovenski delavci, marveč tudi kot stranka.
V Sloveniji ni persekuclj.
V dopisu iz Maribora dne 11. avgusta št. 181 opisuje sodrug ljubeznivosti varnostnih organov na Koroškem kolodvoru. Ker smo pomotoma omenjali pri tej stvari orožnike, popravljamo v toliko, da smo v dopisu pohvalili le policijo, ki tam tako »vestno« opravlja službo.
Nachtlgall.
Danes ob 20. uri DISKljZIJSKI VEČER v Mahrovi hiši (nasproti »Mestnemu domu«).
To
in
ono.
Delavska društva na Finskem so izdala prepoved točenja opojnih pijač v društvenih prostorih. Istotako ne točijo alkohola restavracije v poslopju deželne zbornice, v finskem narodnem gledališču in velikem dijaškem domu.
NalnovelSa poroilla.
Iz Slovenije.
Obupne stanovanjske razmere v Trbovljah.
Za delavca, ki išče stanovanje, a ga ne najde, ter mora v kleteh z več družinami stanovati in radi tega danes celo dela pri rudniku ne dobi, je .o prava grozna muka. Pa se bi še človek pomiril, če bi res nikjer ne videl praznega prostora. Če pa se najde danes pri teh obupnih stanovanjskih razmerah še človeka, ki drži več sob v eni hiši že mesece in leta prazne, ter proseče proletarce ne-uljudno odpravlja, tedaj kje si pravica in konec potrpljenja? Tak človek se nahaja v Bevškem pod naslovom : {‘Osp M., hišni in /emli. posestnik, gostilničar, trgovec in trafikant«, ki gleda vsak dan ž alostne prizore pri svojih treh hišah, kjer ljudje hodijo za stanovanji. Ima razen svojega obsežnega stanovanja še 4—B praznih sob, katere bi kot človek lahko oddal ljudstvu. Ali gosp. Žani Ima do revežev kot bogatin zakrknjeno srce, zre na delavca iz višine. V jokajočo se ženo ter število otrok, se niti ne ozre. Pravi, da hoče v svoji hiši mir imeti, in da so zato najpri-pravnejša prazna stanovanja. Stanarine pa ta gospod tudi ne potrebuje, saj ima dosti navedenih »kšeftov*, pri katerih pa ni tako trdosrčen, da bi se delavskih žuljev branil. Pri teh »kšeftih daje celo radovoljne navrž-ke ošabnega zasmehovanja in zabavljanja. Kdo mu je pri tem sluga in veren pomagač, o tem še izpregovori-mo. Gospod ZanJ hoče kraljevati nad vsemi. Seveda se ne zaveda, da je dvakrat sit le od delavskih žuljev. Da se mu nakane njegovega vladanja posrečijo, hodi okoli merodajnih čini-tcljev. Seveda je gospod Zani tudi strogo narodno zaveden. Ž® ve zakaj. V tem kraju je mnogo obupno
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO.
LDU. Belgrad, 16. Narodno predstavništvo se bo sestalo v petek ter se bo ob tej priliki predstavila nova vlada parlamentu s svojim programom.
ITALIJANSKE ČETE GREDO NA OGRSKO.
LDU. Dunaj, 16. (ČTU.) »Neue Freie Presse« poroča; Kakor smo izvedeli, se bodo italijanske čete poslale na Ogrsko. En pehotni polk je šel danes na potu na Madžarsko skozi Innsbruck. Polk Je baje namenjen za Budimpešto.
FRANCOSKI GUVERNER BOLGARIJE.
LDU. Bukarešta, 16. (ČTU.) Poveljnik ententnih podonavskih čet, francoski general Graziani je imenovan za guvernerja v Bolgariji, za poveljnika zavezniških čet na Bolgarskem general Ghretien in za načelnika generalnega štaba general Chlaudel.
PREMEMBA V POLJSKI VLADI.
LDU. Moravska Ostrova, 16. (ČTU.) Državni predsednik poljski je mesto odstopivšega ministra za trgovino in industrijo Nadžijo imenoval za ministra za trgovino in industrijo Ignacija Szezniowskega.
ZAPRISEGA PREDSEDNIKA EBERTA.
LDU. Nauen, 17. (Brezžično.) Nemški državni predsednik Ebert, ki že nekaj časa biva v Schwarz-burgu pri Rudolfstadtu, bo 20. avgusta zaprisežen v nemški narodni skupščini na ustavo.
NEMŠKA NARODNA SKUPŠČINA.
LDU. Nauen, 16. (Brezžično.) Nemška narodna skupščina v Wei-marju se je bavila vsled interpelacije z vprašanjem pomanjkanja premoga. Vsi govorniki so opisovali položaj kot skrajno nevaren. Nemški nacijonalec Grafe je interpeliral vlado, ako hoče nemudoma objaviti
vse gradivo o slabem ravnanju z nemškimi vojnimi vjetniki. Vladni komisar je odgovarjal, da se že delajo obširni orisi postopanja z nemškimi vojnimi ujetniki na Francoskem in Angleškem na podlagi uradnega gradiva.	,
ŽELEZNIČARSKA STAVKA NA PORTUGALSKEM.-
LDU. Lizbona, 16. (Brezžično). Železničarska stavka je bila proglašena. Na kolodvoru de Santa Apo-lonia so bile vržene tri bombe. V oportu je bilo zaprtih 5 stavkujočih železničarjev, ki so imeli pri sebi načrt, po katerem so hoteli povzročiti, da bi ekspresni vlak Oporto-I.izbona skočil s tira.
NEMIRI NA ŠPANSKEM.
LDU. Berlin, 16. (DunKU.) »Acht-uiabendblatt« javlja iz Ženeve: Francoski listi poročajo iz Modrida, da so izbruhnili v prestolici in po deželi, zlasti v Barceloni, resni nemiri, ki so dovedli na več krajih do krvavih spopadov. Te nemire je povzročil nov slučaj Ferrer. Vojno sodišče v Barceloni je obsodilo nekega delavca na smrt, ker je v silobranu ubil policijskega agenta. Obsodba je vzbudila med delavci silno vznemirjenje. Razvile so se srdite demonstracije proti policiji, pri čemer sta redarstvo in vojaštvo ponovno stre-jjala. Pri pogrebu ustreljenega delavca je prišlo zopet do spopadov s policijo, pri čemer se je razvilo med delavstvom in redarji streljanje. Mnogo oseb je bilo ubitih ali ranjenih. V Sevilli so se razvile besne demonstracije. Množica je insultirala ministrskega predsednika Mauro, kt se je baš peljal mimo. Položaj kabineta je vsled nemirov omajan.
PRED STAVKO V EGIPTU.
LDU. Amsterdam, 16. (DunKU.) Angleški listi javljajo iz Kaire, da preti v Egiptu izbruhniti splošna stavka. V Aleksandriji že stavkajo delavci po ladjedelnicah, v Kairi pa železničarji.
LIST! O JOŽEFOVI VLADI.
LDU. ST. Germain, 16. (DunKU.) Vsi listi že soglašajo v tem, da ni upati na vzpostavitev Habsburžanov in da se bo vlada nadvojvode Jožefa tia Ogrskem končala, še predno se bo prav začela. »Homme Libre« imenuje Jožefa nezaželjenega vsiljivca in da bodo sanje njegove diktature skoro dosahjane. Nihče nima na nji interesov, pač pa bi spraviia ona vlado demokracije v nevarnost. Ententa ima pravico izvedeti, kdo je povzročil državni prevrat v Budimpešti. Nadvojvoda sam ni imel dovolj iastne sile, niti dovolj pristašev, da bi se mu poskus posrečil brez tuje pomoči. Najti je moral tujo pomoč. Ententa mora Izvedeti, kako se je to zgodilo in zakaj se je to zgodilo. Ne more namreč trpeti, da bi se nekateri njeni pooblaščenci na svojo roko poizkušali v politiki, ki je povsem različna od one, ki jim je predpisana.
PROGA VILNA-LVOV V POLJSKIH ROKAH.
LDU. Moravska Ostrova, 16. (ČTU.) Poročilo poljskega generalnega štaba javlja, da je železniška proga Vilna - Baranoviči - Vinnie-Rovno - Lvov v poljskih rokab.
POMOČ KOLČAKU.
LDU. Amsterdam, 16. (DunKU.) »Times« poročajo iz New Yorka: Vesti iz Washingtona se glase, da je ameriška vlada oddala Kolčakovlm zastopnikom že 260.000 pušk. Položaj v Zapadni Sibiriji je skrajno kritičen.
'	r
NAPAD NA AMERIŠKO MISIJO.
LDU. Lyon, 16. (Brezžično.) Ii Jekaterinodarajjo^očajo, da, so ame-, riško misijo v Batumu, ki je sprejela v zavetje armenske begunce, na-: padli oboroženi Turki. Okoli 300 Armencev je bilo ubitih in kakih 150 ranjenih. :	m
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
LDU. St. Germain, 18. (DunKU.) Brzovlak med Parizom in Strass-burgom je trčil v bližini Lunnevilla ob dopustniški vlak. Dosedaj so našteli 3 mrtve in 32 poškodovanih.
POSKUŠEN SAMOMOR.
LDU. Dunaj, 16. (DunKU.) Kipar Emanuel Fondi se je poskusil včeraj skupno s svojo ženo zastrupiti s svetilnim plinom. Žena je umrla, on pa še živi, vendar se nahaja v nezavesti. Usmrtiti se je hotel iz ljubezni do svoje žene, ki je imela hudo živčno bolezen.
III. Krojaška trgovina, oziroma'
sprejemališče za krojaška dela za 300 K.
IV. Trgovina za damsko šiviljo1, oziroma modistko za 200 K. _
V. Trgovina z delikatesami zS 1000 1(.
Navedene najemninske zneske smatrati za najmanjše ponuJke, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke«
Glede morebitnega prevzema inventarja, v kolikor je last dosedanjih najemnikov, se mora novi najemnik sam pogoditi s svojim prednikom* P. n. interesenti za gori razpisane trgovine se vabijo, da si iste že sedal na licu mesta ogledajo, ko te tako-zvana velika sezija.
Ponudbam, katere je vložiti J« dne 15. septembra 1919 naravnost pri »Ravnateljstvu državnega zdravilišč av Rogaški Slatini« je poleg ponudbe najemninskega zneska priložiti sledeče dokaze:
1. O strokovno usposobljenosti. _
2. o narodnosti in 3. o zadostni višini obratne glavnice.
Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo »državnega zdravilišča V5 Rogaški Slatini«, oziroma so tani razvidna.
V Rogaški Slatini. 12. avg. 1919.
Ravnateljstvo državnega zdravilišča Rogaška Slatina.
Zahvala.
Vsem darovateljem, ravnateljstvu, gosp. uradnikom in uradnicam, pivo-varnarjem, sodarjem, delavcem in delavkam pivovarne „ Union* se naj-prisrčnejše zahvaljujem za znatno podporo K 404‘—, katero so mi naklonili V slučaju moje bolezni.
I4ubljana, 11. avgusta 1919.
Anton Ogrin, bivUi pivovarnar.
Inženir dr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjeni stavbeni inženir.
Specijclno stavbeno podjetje za betonska železobetonske in vodne zgradbe
▼ Ljubljani, Hilšerjeva utica St. 7.
Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne ?.ag<* elektrarne, betonske In železobetonske jezov^ mostove, železobetonska tovarniika poslopja, skladišča, betonske rezervaije, želeiobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske jb železobetonske konstrukcije.
Prevcema ▼ strokovno IzvrSite v vsenafirt* stavbene Inženirsko stroke. Tehniška mnenja. — Zastopstvo strank v tehniških zadevah.
Izdajatelj: .losto Petejan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit, tiskarne« v LlubHanl.
lir Fran Virant specijalist za kožne lil. lldll Ifllulll, in venerične bolezni ordinira od 14. do 15. ure na Miklošičevi cesti 16/11.
Razpis.
t '■
UM
Pri zdravilišču v Rogaški, Slatini se oddajo potom razpisa za zdraviliško dobo leta 1920., 1921., 1922. In 1923. — to je za štiri leta — nastopni trgovski prostori proti navedenim letnim najemnim zneskom:
I. Trgovina (švicarija) za mlečne izdelke za 8000 K.
II. Trgovina z zlatnino, srebrnino in optičnimi izdelki za 500 K.
Sprejmeta se
dva čevljarska pomočnika
za fino delo in vajenec za čevljarsko obrt. — Josip Prešeren, čevljarstva Ljubljana, Sp. Šiška, Celovška c. 82,
ki je vajen izdelovanja zabojev in
1 mizar,
1 tovarniški klepar
se takoj sprejmeta.
Ponudbe je nasloviti na »Kranjska
tvornica za željezno i bravarsko robo r Kamniku*.
Sprejme se dobro Isvežban
peiankl pomočnik
samostojen delavee za postavljanje peči in Štedilnikov. Plača po dogovoru.
Ivan Zaplotnik, pečar Radovljica.
Vsem članom konsumnega društva in drugim sodrugom, ki stanujejo v Mariboru ali pa jin pripelje pot tja, naznanjam, da sem prevzel dne 18. avgusta
v Mariboru v Delav. domu (Volksheim) Berggasse 4
Z- gostilno ^
zadruge „Volkslieim“ (Delavski domV
Kot dolgoletni veščak v gostilniški stroki zagotavljam cenjene obiskovalce, da bodo našli pri meni vsikdar ne samo prijateljski krog somišljenikov, ampak tudi točno in solidno postrežbo.
Frane Marija Kos.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K lVtOO.OOO,
brez odbitka rentnega davka. : Ustanovljena L 1881.