STUDIJSKA BIBLIOTEKA
LJUBLJANA
itamtfl
v Trsta, v torek. Si decembra 192«.
Posamezna številka 30 stot
Letnik U

&Jefe leto L fe-^v lMMrtv« Miti
L
EDINOST
Uredništvo in npravaiMv*: Trat (3). ulica S. FraacMco d'Aaud 30. Tm Mom 11-57. Dopisi na} m pottiaio ukijučno ur*dmtt*u. oflaai, rddM Btdit ia Mmr p« upnraiitn. Rokopisi m m rračafo. NafranktauM pismo se bo $pte«mt]o. — Last. založba In tisk TIskarne „Edinost* PodumnOtvo t Gorici: ulica Gloaue Carduccl St 7. L n. — Teki St 92f Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Cehi In Nemci
na čehoslovaSkem
PRAGA, 17. decembra. 1926.
Letošnjo jesen se je izvršila na Ce-
hoslovaskem velika notranjepolitična sprememba. Dogodilo se je letošnjo jesen prvič v povojni zgodovini te važne, bogate in napredne slovanske države, da sodelujejo v vladi in upravi tudi Nemci. To je bilo važno, ker je kazalo zadržanje čeških Nemcev vsa povojna leta, da se nikakor ne mislijo pomiriti z dejanskim stanjem stvari v tem delu Evrope. Ločitev duhov med obema narodoma je bila tako globoka«.
drfevre vsakega potre«*. NI 1© slučaj —. je dodal — da so gospodarska vpra&^J nja združila, češke in nemške stranke. S Oni krogi, ki podpirajo aktivistično ] politiko Nemcev, imajo predvsem veli-j ke gospodarske interese. Ako hočemo, da preneha stoletno medsebojno sovra-j štvo — je rekel dr. Spina ob neki drugi priliki — morata imeti obe strani trdne voljo Tudi češki listi motfaoo v tem smaslu vplivati ina javno* mnenje in svobodno lahko rečem, da se držijo te ga načela vsi večji češki vodilni listi.
Zadnjo izjavo o češtko-nemškem sodelovanju je podal minister dr. Spuia na čajanki, ki so jo priredili praski no vinarji v Obecnem domu. Na čajanko
VRB statistični svet
m )• TiftUa prva Mfta - Govor
obema narodoma je bila tako gloooKa, ^ prišli v velikem številu ne samo da ni bilo mogoče nikako zblizanje niti	temVeC Ludi nemški novinarji iE
med češko in nemško socialno demo- w. .7 . ____^---;„MomeVo<ra trska.
kracijo na Cehoslovaškem. Dasi bi moralo biti iz socialne demokracije izključeno vsako narodno sovraštvo, smo imeli 11a Čehoslovaškem priliko opazovati, da so se nemški socialni demokrati ločili od čeških ravno s svojim narodnim šovinizmom. Kakšno je moralo biti in je bilo razpoloženje in stališče drugih nemških strank, posebno meščanskih, ni potrebno opisovati.
Dokler so stali Nemci na neizprosno odkla,njajočem stališču, je imela na Čehoslovaškem oblast v rokah tako-imenovana «petka», t. j. koalicija vseh čehoslovaških strank brez komunistov. Ta vladna koalicija se je bila že tako ustalila, da se je skoro mislilo, da je ysaka drugačna kombinacija na Čeho-slovaškem sploh izključena.. In bila je v resnici izključena, dokler se ni za.če-lo misliti med nekaterimi nemškimi krogi v deželi na preorientacijo celotne namške politike. Tedaj se je pojavilo takoimenovano «aktivistično gibanje*, t. j. gibanje za prenehanje odklanjajo-čega in zanikujočega stališča Nemcev napram državi. Gibanje je izšlo iz vrst največjih nemških strank na Čehoslo-vaškem, agrar cev in krščanskih sociai-
številni zastopniki inozemskega tiska dalje referenti in načelniki ministrstev in druge odlične osebnosti. Ob otvori tvi čajanke je imel dr. Spina daljši govor o svojem ministrstvu. Izrazil je svojo radost nad tem, da je dobil ravno ministrstvo za javna dela, ki ima slu žiti in bo služilo interesom vsega- čeho-slovaškega prebivalstva brez ozira na narodnost. Z veseljem je ugotovil, da prihajajo v zadnjem času k njemu ne samo češke, temveč tudi nemške deputacije zahtevat, da se čim prej ostvarijo ob če koristne javne zgradbe. Na koncu svojega govora je naglasil minister dr Spina, da hoče pravično upravljati svoje ministrstvo na korist in blagor vseh plemen, ki živijo v Čehoelovaški
republiki.	_	. , . ...
To so nekateri elementi, ki nudijo nekako seveda pa le površno sliko procesa češko-nemškega zbliževanja. Ali bo rodil ta proces tudi trajne uspehe, odgovor na to vprašanje nam more daii le bodočnost.____
Priprave za bodpfe zasedanje posl. zbornice
cev, in v začetku jeseni je dovedlo tudi ^ poslance« aventlnske oporteij« do uspeha, t. j. do ustanovitve češko- »	^top v prostore poslanske
nemške koalicije, v katero sta vstopili	rtondce
RIM, 20. (Izv.) Januarsko zasedanje ministrskega sveta se bo pričelo 3. januarja Prva seja ministrskega sveta se bo vršila 3. januarja ob 10. uri zjutraj.
Prostori palače Montecitorio, ki sploh ne poznajo več one živahnosti kako? nekdaj v onih starih časih, so včeraj in danes skoro popolnoma zapuščeni. Večina poslancev je že zapustila pre-stolico in se odpravila domov na božične počitnice. Tudi predsednik zbornice on. Casertano se je odpeljal k svoji obitelji v Neaipelj, odkoder se povrne
obe omenjeni nemški stranki, ki sta najmočnejši v nemškem delu dežele. Nemci so dobili dve ministrstvi, in sicer pravosodno ministrstvo in minstrstvo za javna dela.
Opisovati proces, ki se je vršil v nemških vrstah na Čehoslovaškem pred nastopom tega preobrata, bi fsahtevalo preveč prostora Poleg vzrokov notra-nje-politične in predvsem gospodarske narave so imeli brez dvoma svoj delež tudi zunanjepolitični momenti; in tu prihaja na važnem mestu v poštev lo-carnska pogobda, s katero si je Čeho-sl o vaška znatno konsolidirala svoj po-

r nezadržnem tempu kljub od klanjajoče mu stališču Nemcev in preko njega, je napravila iz Čehoslovaške v kratkih povojnih letih enjo Izmed najnaprednejših držav v Evropi.
Vse to je brez dvoma mogočno vplivalo na vodilne nemške kroge. So pa Be drugi, važnejši razlogi, ki so morda še naj odlične je pripomogli do tega «čudeža». Podlaga sodelovanja med :>beina narodnostima se je postavila na tla, na katerih je skupnost mogoča brez razlike narodnosti. To je gospodarska podlaga. Da pa se omogoči gospodarsko edinstvo, je neobhodno potrebno, da je najprej zadoščeno oni strani življenja, v katerem se izraža individua-lizem narodnosti, t. j. na polju kulturnega življenja. V tem pogledu lahko služi čehoslovaška manjšinska politika za zgled mnogim državam.
Nedavno so začeli posvečati mnogo pozornosti češko-nemški koaliciji tudi nemški listi v Nemčiji, posebno zadnje dni, ko so voditelji nemških strank sami podali svojim volilcem in javnosti nekoliko važnih izjav, v katerih pojasnjujejo razloge za sodelovanje s Čehi. Tako je imel nemški agrarec in minister za javna dela dr. Spina pretekle dni več političnih zborovanj, na katerih je poročal o tej stvari. Naglašal je, da hoče njegova stranka s svojim aktivnim sodelovanjem s Češko večino zagotoviti obstoj nemške narodnosti v Celioslovaški, ki je njihova domovina, kateri se ne morejo odpovedati. Nisem se silil v vlado — je rekel na enem izmed takih sestankov — in nihče nas ni mamil. Predstavili smo se sami za naš del v vladi na podlagi številčne, gospodarske in kulturne moči našega naroda. Dobili smo dve važni ministrstvi — ministrstvo za javna dela in pravosodje — kar pomeni, da Uahko vplivamo na upravo, da jo kontroliramo in da vemo vse, kar se godi. , Pri neki drugi priliki je izjavil uredniku «Prager Presse», da je skupnost obeh narodnosti v Čehoslovaški — Čehov in Nemcev — zakon, ki sicer v preteklosti ni bil vedno srečen, ki pa se ni mogel niti ločiti, tako da je postajalo življenje skrajno neznosno. Pri tem je namigoval na gospodarsko življenje Čehoslovaške in na. gospodarski program sedanje vlade ter naglašal, da se mora varovati gospodarski razvoj
novoletna voščila kralju. V poslanski zbornici je bil razdeljen nov seznam poslancev, iz katerega so izključeni vsi poslanci aventinske opozicije, katerih mandati so bili nedavno razveljavljeni. Na seji predsedstva zbornice, ki se je vršila v soboto zvečer, je bilo sklenjeno, da izključeni poslanci se ne smejo več prikazati v prostore poslanske zbornice, d očim je bilo bivšim poslancem do sedaj dovoljeno posečati prostore parlamenta.
Poslanska zbornica se sestane zopet najbrž koncem prihodnjega meseca ali pa začetkom februarja, da odobri državni proračun za poslovno leto 1927-28, ki je že pripravljen, in pa razne druge zakonske načrte, katere bo pripravila vlada tekom božičnih počitnic poslanske zbornice. _________
Preveč fantovskih listov
Ukrepi generalnega tajnika fafibatovske stranke
RIM, £0. (Izv.) Tiskovni urad faši stovske stranke sporoča sledeče:
Negi e de na točne predpise generalnega tajnika in pa na prizadevanja tiskovnega urada, da se časopisi omejijo, se pripravlja v nekaterih središčih izdajanje novih časopisov, katere bodo urejevali sicer fašisti, pa čeprav ne bodo oni listi niti glasila fašistovskih zvez, niti glasila fašjev. Generalno tajništvo stranke, ki ostro graja podobno postopanje, izjavlja, da t>o podvzelo proti odgovornim osebam najstrožje disciplinarne mere. Zveznim tajnikom se je naročilo, da preprečijo podobne poskuse in da o tem nemudoma sporočijo tiskovnemu uradu fašistovske zveze.
Generalni tajnik je po natančnem preiskovanju položaja v pokrajini Aquila izdal sklep, s katerim se poslanec De Simone Luigi izključuje iz fau-Šistovske stranke, poslanec Sardi Ales-sandro pa suspendira za šest mesecev. Pokrajinskemu tajniku je bilo naročeno, da odstrani iz fašistovske organizacije vse razdorne elemente.
Smrt odmirata SlmonettUii
PISA, 20. Preteklo noč ob 0.15 je umrl armijski admiral Diego Simonetti. Rodil se je v Genovi 14. julija 1865.
V svojem govoru je sv. oče govoril, tudi o zadevi, ki se nanaša na «Action Fran^aise*. Izjavil le, da katoličanom ni dovoljeno izpostavljati se vplivom, ki ao nevarni za vero in moralo.
«Tudi Italija, je nadaljeval sv. oče, zemlja, ki nam je posebno priljubljena, je morala spoznati viharje. In zavedamo se, ko pravimo viharje, kajti najprej se je dvignil vihar zgražanja in groze radi zločinskega atentata proti življenju moža, ki s toliko energijo vodi usodo države, da izgleda, kakor bi država sama bila v nevarnosti, ko je v nevarnosti njegova oseba.
«Skoro vidno posredovanje božje previdnosti je povzročilo, da je ta prvi vihar takoj prevladal orkan veselja, vzhičenosti in zahval j evanj radi nevarnosti, ki je prešla in radi neranljivostd onega, ki naj bi bil postal žrtev.
«Kakor smo med prvimi izvedeli o nevarnosti, ki je bila tako kratka in grozna obenem, a je tako srečno prešla, tako so bile tudi naše zahvalne daritve gotovo prve med onimi, ki so dvignile h Gospodu, ki odloča o življenju in smrti in ki z višav vse vlada in vodi, posameznike in narode».
Papež je nato naznanil, da. sta novoimenovana kardinala mons. Lauri in mons. Gamba._
Pred odločitvijo
o jQ$osl{»ensKl vladni krizi
Rwč!Bčen]e v radikalski stranki - Akcija za spomenik Nikoli Pašiću - Uzn-nevićeva posvetovanja
BEOGRAD, 20. (Izv.) Včeraj se je vršilo praznovanje pravoslavnega praznika sv. Nikole in je bilo vse poliiično delo v zastoju. Danes dopoldne pa sta se v ministrski sobi narodne skupščine sestala Uzunović in Davidović. Sestanek je trajal samo kratek čas, nakar je Davidović podal novinarjem naslednjo izjavo: «Bil sem z Uzunovićem samo malo časa, izjavil pa sem mu, da ostajamo pri svojih zahtevah in da od
-. < ^^ jt.i:__ „rin+n-rJ^i T T m 1 -r> r\ui n Tli
r™
I 3k«
RIM, 20. (Izv.) Danes popoldne se je vršila v pala« Chigi pod predsedstvom vladnega načelnika on. Mussolinija otvoritvena, seja vi^jf^a {statističnega orada, na katere dnevnem redu so bile
sledeče točke:	.. ^ , . '
1) poročilo prof. Ginija ? delovanju centralnega ^statističnega infatuta; 2) notranji poslovnik zavoda; 3) določitev načina za predajanje agrarne ^stoke- 4) imenovanje tehničnega m pripravljalnega odbora; 5) razna poročila.
Na otvoritveni seji je spregovoril oil Mussolini sledeči krjtek govor, v ka-erem je podčrtaval pomembnost do-
rrodka:
«Med mnogimi ustavnimi uvedbami fašistovskega režima je uvedbacen-tralnega statističnega eavoda ena nzJ med najvažnejših. Evo zakaj sem h^ tel prisostvovati tej seji, na kateri boste istoličeni kot člani višjega statističnega sveta. Izrabljam to priliko, da Vam rečem: a) da sem zadovoljen z do sedaj izvršenim delom; b) da sem zadovoljen tudi z načrtom za bodoče delovanje. Čutim, da bo ta organizem, ki je poverjen vašim rokam, živel in se razvi-iai ter prinesel obilne sadove. Centralni statistični zavod s svojimi suhimi, fQda zgovornimi številkami, bo pomagal vladi pri njenem dosedanjem in bodočem delovanju. Kriza italijanske statistike je torej premagana. Po "vršitvi zaostalih del, po premostitvi gmotnih ovir in po dovršitvi izbere sotrudmkov ie treba sedaj napredovati. Italijanska statistika mora doseči svojo prejšnjo slavo. Vsi narodi so na delu. Ne pretiravam, ko rečem; da je statistika v tem trenutku na dnevnem redu vsega svetli. Razlog temu pojavu je treba is^n v zamotani obsežnosti moderne družbe v želji po izsledovanju in kontroli, ki muči človeštvo. Statistika je razširila
T^SrS^ &Ta^vtee prišla njih ne želimo odstopiti. Uzunović ni r^JS ^Ke pojave. O dil preciznega odgovora, temveč je de-đSmSSSS! potrto ne boT nikdar ial. da želi najprej slišati mnenje radi-
-	....• J» ____—niiKrkVfk
prenehal trditi, da omogočuje ^ovo naraščanje in padanje predvidevati usodo in bodočnost narodov. Prepričan sem da bo delovanje centralnega statističnega zavoda odgovarjalo upravičenim nadejam države, in v tem prepričanju Vam izrekam svoje prisrčne pozdraven. ____
Upravni orel podpornega zavoda za novinarje
RIM 20. (Izv.) Na predlog predsednika vlade je bil imenovan s kraljevim odlokom z dne 8. dec. upravni svet podpornega zavoda za novinarje; ta upravni svet šteje 25 članov. Med imenovanimi so Arnaido Mussolini in poslanci on. Amicucci, on. Ferretti, Marchi in Pedrazzi. Komisarski triumvirat, ki je do sedaj upravljal zavod, je sklical prvo sejo novega sveta na dan 28. t. m
Nora fašistevska pokrajinska vodstva
RIM, 20. (Izv.) Generalni tajnik fašistovske stranke on. Turati se je izjavil napram skupini novinarjev, ki so se mu približali v poslanski zbornici, da so bila imenovanja novih pokrajinskih tajnikov sprejeta povsod z veliko simpatijo in z zadoščenjem. Novi pokrajinski tajniki bodo morali do 10. januarja sestaviti pokrajinska vodstva ter jih predlagati v odobritev vodstvu stranke, nakar bodo pokrajinska vodstva slovesno ustoličena v vseh pokrajinah na isti dan.
jal, da želi najprej slišati mnenje radi-kalskega kluba». Davidovičevci torej ne popustijo. Uzunović je po sestanku odšel na dvor, kjer je sporočil kralju, "da je za popoldne sklical sejo radikčilskega kluba, na kateri se bo odločalo o pogojih Demokratske zajednice.
V prvih popoldanskih urah je Uzunović posetil ministra dvora Jankovi-ča, nato pa je prisostvoval seji glavnega odbora radikalske stranke, na kateri pa se ni razpravljalo o krizi, marveč o strankinih vprašanjih. Govorno se je o Pašičevem spomeniku ter se bo v tem smislu odposlalo vsem okrožjem poziv, da se zberejo prispevki za Paši-čev spomenik. Izvoljen je bil poseben odbor, ki ga tvori 15 članov in ki bo izdal tozadevno spomenico. Vzela se je tudi v pretres misel, da se osnuje paši-čev muzej, v katerem bi se zbralo vse stvari iz neposredne Paši će ve bližine.
Razpravljalo se je o sklicanju strankinega kongresa, ki naj bi bil programskega značaja. Datum kongresa pa še ni bil določen. Na seji glavnega odbora pa je bilo tudi sklenjeno, da se doseže sprava z radikalskim disidentom Bobičem in njegovimi pristaši," ki so bili izključeni iz stranke. To se je tudi doseglo in radikalska stranka bo nastopila pri volitvah v oblastne skupščine v Beogradu z enotno listo.
Seja radikalskega kluba se je vršila popoldne od 18. do 20. ure. Uzunović je podal daljša pojasnila. Govorili so razni govorniki, nakar je bil izdan nasto-
" Dan in obred ustoličenja bo določil komunike: «Radikalski poslanski veliki fašistovski svet. Nato bodo po-zaslišal poročilo predsednika krajinska vodstva bo pozneje zaslišal	J
tajnike posameznih fašijev. Nova pokrajinska vodstva bo pozieje zaslišal generalni tajnik ter jih predstavil on. Mussolini ju.__
Obletnica »mrti V. Obevdana
RIM, 20. (Izv.) Danes poteka obletnica usmrtitve tržačana Oberdana. V rimskih šolah je bila praznovana obletnica s patriotičnimi govori. V nekaterih učnih zavodih so si hoteli dijaki vzeti prosto, a na prigovarjanje uradnikov in orožnikov so se zopet povrnili v svoje razrede._
Dva nova kardinala
Papežev govor na tajnem konsistoriju
RIM, 20. Davi ob 10.30 je papež otvo-ril tajni konsistorij, ki je bil sklican v svrho imenovanja dveh novih kardinalov: varšavskega nuncija mons. Lauri-ja in turinskega knezoškofa mons. Gambe.
Papež je na konsistoriju imel daljši govor, v katerem se je predvsem spomnil velikih cerkvenih svečanosti, ki so se vršile v tem letu: mednarodni evharistični kongres v Chicagu, slavje na čast sv. Frančiška, posvetitev kitajskih škofov itd. Spomnil pa se je v svojem govoru tudi dogodkov v Mehiki, kjer oblasti preganjajo katoliške škofe, duhovnike in vernike. Vsem tem pošilja papež svoj očetovski blagoslov.
-Uzunoviča o dosedanjih pogajanjih s šefi posameznih političnih skupin glede sestave delovne vlade. Vzel je poročilo predsednika na znanje ter mu je tudi izrazil v nadalje popolno zaupanje in mu pustil popolnoma proste roke pri nadaljnjih pogajanjih». Uzunović bi se moral ob 19. uri zopet sestati z Davidovičem. Ker pa je bil ob tem času zaposlen s sejo radikalskega kluba, je namesto njega šel k Davidoviću Ilija Mihajlovič in je opravičil Uzunoviča, češ da ne more priti. Nov sestanek je določen za jutri dopoldne ter se bosta torej jutri nadalje pogajala. Ko je Uzunović zvečer odhajal iz kluba, je izjavil, da bo sedaj, ko mu je klub izrazil zaupnico nadaljeval pogajanja in se razgovarjal v istem redu, kot je začel, ter da bo raznim skupinam odgovoril
tm IMBH«HiHMHM
1 SPECUflLITETfl KAVA 111 \
■ Trsi: 5 razprodaialnic.	I
I Gorica: Via deli Ardvescovado 7.	I
Lbiihmiim^MIIHMIIM
Trije Rndtfegl shodi u Zagrebu
ZAGREB, 20. (Izv.) Včeraj je priredil Radić v Zagrebu tri volilne shode, ki so jih pričakovali z velikim zanimanjem. Dasi so se shodi vršili v zaprtih lokalih, jim je prisostvovalo precej Ra-dićevih nasprotnikov, ki so delali nemir in izzivali Radića z medklici, kličočr «Živela republika!» V svojih govorih! je Radić ostro napadal radikale ter tudi Davidovića, Pribićevića in dr. Korošca. Splošen vtis njegovih govorov je bil, kakor da Radić ne računa na udeležbo v vladi ter da se bo vrgel na organizacijo enotne seljačke fronte za celo državo. Posebno pozornost je vzbudilo dejstvo, da je na zadnjem zboru y telovadnici hrvatskih sokolov dr. Per-nar lastnoročno izrinil iz dvorane federalističnega poslanca dr. Bazalo, ki je n&to poslal brzojaven protest notranjemu ministrstvu ter obenem še preko predsedstva narodne skupščin« vložil interpelacijo zaradi kršenja imunitete s strani predstavnika državne oblasti.	_____
Pribićevićev shod na Sušaku
SUŠAK, 20. (Izv.) Svetozar Pribićević je včeraj priredil zborovanje na Sušaku. 'Zborovanje je bilo eno največjih, kar jih je Pribićević doslej priredil in je poteklo brez slehernega incidenta. Pribićević je govoril zelo patriotično ter je poudarjal, da pri nastopanju na« „pram sovražnikom ne pozna strank, marveč samo en enoten narod.
Dosodtfl no-LituansKem
Nova vlada pod predsedstvom Valde-marasa - Smetona predsednik republike
KOVNO, 20. Uradno poročilo pravi: Radi dogodkov, ki so se izvršili 17. t. m. je kabinet Slezevicusa podal ostavko. Predsednik republike dr. Grinius je demisijo sprejel; potrdil je obenem novo vlado, ki je tako-le sestavljena: ministrski predsednik in zunanji minist.ci V'aiueiiLaras; noti'anje zadeve — Ivlu-steikis, vojna — Merkis, finančno ministrstvo — Karueli-s, pravosodje — Si-< lingas, prosveta — Pistras, poljedelstvo — Alexa, promet — Jankeicius, državno nadzorstvo — Milcius.
V vladi so zastopani nacijonalisti, krščanski demokrati in kmečka stranka. Vlada je takoj prevzela svoje posle.
Vesti, ki so jih objavili listi o vpadu litvanskih čet na poljsko ozemlje, so brez podlage.
PARIZ, 20. Iz Kovna poročajo, da se je g. Grimius odpovedal mestu predsednika republike. Narodna skupščina se je radi tega sestala že danes popoldne, da izvoli novega predsednika republike. Izvoljen je bil prof. Anton Smetona, kateri je zamislil in izpeljal akcijo, ki je dovedla do prevrata.
Stulginskis, bivši predsednik republike, je bil izvoljen za predsednika narodne skupščine.
VARŠAVA, 20. Nekateri listi so prinesli vest, da so litvanske čete prekoračile poljsko mejo. Vest je vzbudila po ^-sem Poljskem veliko vznemirjenje. Maršal Pilsudski je baje sklenil odrediti mobilizacijo.
Stresemann bo v pendeljek odpotoval na jug
BERLIN, 20. (Izv.) Nocoj je imel zunanji minister dr. Stresemann v Hamburgu velik političen govor. 27. t. nv se odpelje Stresemann v Egipet.
«Berliner Zeitung» pravi, da dvomi, da bi se Stresemann sestal z Mussoli-nijem, ker je vlada v ostavki, vsled česar bi mu ne bilo mogoče razgovarjati se z Mussolinijem z avtoriteto aktivnega ministra._
Odmevi velike tatvine na Francoskem
PARIZ, 20. (Izv.) «Matin» poroča, da so bili povzročitelji tatvine v gradu Chantilly aretirani in da so bile pri njih najdene ukradene dragocenosti. En del ukradenega blaga so oblasti zasegle; med tem blagom se nahaja tudi znameniti dijamant «Grand Conde». Pričakujejo se še druge aretacije.
Amerika gradi nove vojne ladje
\VASHINGTON, 19. (Izv.) Buttler, ___________^___________predsednik zbornične pomorske komina njihove pogoje za vstop v vlado. Po ,sije objavlja, da je predsednik Coolid-
__• •	J !l__1^1«	lr 1 nVvn	ia T Tfttin rvtn A___ J «.1, 1 nnbliii Xlr a 1* r\ m i e i i n mm CA
seji radikalskega kluba se je Uzunović j>odal v predsedništvo vlade, kjer je delj časa konferiral z raznimi radikalskimi .prvaki. Jutrišnji dan bo torej odločilen in se pričakuje, da se bo že jutri videlo, kako se bo kriza rešila.
MIkado nI Se umrl
TOKIJO, 19. (Izv.) Buletin, ki je bil izdan dopoldne v cesarski palači, pra>-vi, da je znašala mikadova temperatura 37,6 stopinj, puls pa 120 udarcev.
Zdravniki nadaljujejo z injekcijami soli.
ge odobril zaključke komisije, da se zgradi deset novih križark, od katerih bo stala vsaka po deset milijonov dolarjev. Zakonski načrt pooblašča predsednika, da suspendira gradnjo v slučaju, da bi se kaka nova mednarodna konferenca odločila za omejitev oboroževanja. V pomorskih krogih smatrajo Buttlerjevo napoved, ki je .Jla izrečena z odobritvijo predsedni i države, za potezo, s katero se hoče prisiliti druge države, 'da ^pospešijo sklicanje nove mednarodne pazorožitvene konference.
a
•EDINOST*
V Tista, dne 21. decembra 1826.
Kova zarota proti španskemu diktatorjai Trsta. Dva jaka ter visoka: zidova sta
LONDON, 20. «United Press» javljala obdajala ter mu dajala obliko tri-iz Bordeauxa: V Santandru je policija j kotnika, katerega vrh se je nahajal na »pet izsledila tajno anarhistično zaroto proti načelniku španske vlade Pri mu de Rivera. Mnogo oseb, ki so bile pri zaroti soudeležene, so oblasti aretirale. Aretiran je bil tudi glavni vodja zarot-fliške družbe.
Načelnik policije v Santandru je podal ostavko.
Interpelacija za revizijo procesa Sacco-Vanzettl
WASHINGTON, 19. (Izv.) Demokrat-aki poslanec Sabath je vložil interpelacijo, v kateri zahteva parlamentarno preiskavo v aferi Sacco-Vanzetti, z izjavo, da je povzročilo njegovo interpelacijo poročilo preiskovalnih agentov predsedniku ministrstva, ki so priznali, da so bili sprejet krivi dokazi in kriva pričevanja proti obema obtožence-roa.	_
Silen vihar na Kavkazu
MOSKVA, 19. V Stavnopolu na severnem Kavkazu je te dni divjal silen vihar. Veter je pihal s tako silo, da vlaki niso mogli voziti; mnogim hišam je vihar odnesel strehe. Tudi človeških žrtev je bilo nekaj. Rađi opustošenja, ki ga je povzročila silna vihra, je še sedanj ves poštni in brzojavni promet ukinjen._____
Trst in klasicizem
Toliko arhitektura kakor vsaka druga umetnost se lahko razvija le tedaj, ako je ljudstvo, katero jo goji, doseglo gotovo blagostanje; le v }>ogati ter ob-
o stala na mestu le dva k anali ran ai stebra — brez kapitlja — atične baze in s podstavkom templja, ki se je nahajal ta>m, kjer stoji danes bazilika Sv. J usta; v njenem zvoniku zamoremo videti o-m en j ena stebra. Arhitrav vhoda tega templja nam je ohranjen v stavbi slični omenjenemu templju lapidarija. — Na kapitolu se je nadalje dvigala cela skupina spomenikov iz brona; ali kamna,
enem pred neprijatelji zavarovani dr- predstavi j ajočih zmagoslavne vojsko-žavi se lahko nje državljani posvečajo ™dje a|.\ dl?Se	™ * ^
onim gradnjam, ki po svoji estetični : zunanjosti tvorijo ono, kar nazivamo umetnino. — Vselej tedaj, ko hočemo promatrati razvoj arhitekture posebej in gradbene tehnike v splošnem v gotovi dobi in pri gotovem narodu, je potrebno, da= sledimo istočasno vedno i politični zgodovini dotiČnega, naroda. Umetnostna in politična zgodovina korakata roko v roki: «zlati dobi» ene odgovarja. «zlata doba» druge; dekadenci ene odgovarja dekadenca druge. Vidimo to n. pr. pri grški arhitekturi, ki se je pričela osamosvajati od stili stik Vzhoda ter Egipta ter razvijati
griču Sv. J usta; del tega zidovja zamo-remo še danes videti v onem delu mesta. V tržaškem lapidariju vidimo fragment plošče iz one dobe, na ka/teri je napisano, da je ta zid ukazal zgraditi cesar Oktavijan. — V notranjosti mesta* so smele prebivati le one rimske družine, ki so se bile tu naselile in ki so tvorile «plemeniti» del meščanstva; nekdanji prebivalci Trsta in priseljenci iz drugih dežel pa so se morali na-jStaniti izven mestnega zidovja in sicer tam, kjer je danes ulica Madonnina in Sv. Jakob. Imeli smo tedaj dvoje vrst .meščanov: privilegirance, gospodujoče, iki so prebivali v mestu, in brezpravne, kolone, ki so bivali izven mestnega zidovja. v
Po rimskem vzoru je dobil i Trst na vrhu griča Sv. Justa svoj kapitol, ki je bil združen s spodnjim delom mesta ^>otom impozantnega,, širokega mra-jnornatega stopnjišča. Na kapitolu, tam, kjer sloji danes grad, se je nahajala trdnjava. Kakor rimski kapitol in grške akropole je tudi tržaški obsegal še celo vrsto važnih zgradb posvečenih raznim poganskim bogovom in bogi-1 daj navadno iz mramorja; le ona iz za,-njam. Od vseh teh zgradb pa. sta nam J četne dobe in ona nestalni so bilal iz
Fragment napisne ploSCe, ki je bila£ri-manjših bronastih figur predstavlja^ jočih večinoma, bogove; prvega 90 izkopali v neki vili v Barkovljafe, slednje pa na Greti. — Palače so bile zgrajene po istem načinu kot hiše, le da so bile impozantnoj še; - krasni raznobarvni mramorji, dekorativne štukature, freski in mozaiki so oživljali stene in pode palač tržaških patricijev. Vse mogoče naprave, ki jih je bila tedanja tehnika izumila, so nudile stanovalcem vse udobnosti. — Poletje so patriciji prebili v svojih vilaii, ki so si jih bili dali zgraditi ob morju na barkovljan-ski rivijeri. Pripomniti je, daJ so nekdanji gradbeniki polagali večjo važnost na notranjo uredbo kakor na zunanjost stanovanjskega poslopja.
Tudi svojo areno so imeli nekdanji Tržačani; nahajala se je ob pobočju griča sv. Justa* ter imela obliko polkroga. V njej so nastopali atleti, rokoborci, gladijatorji; sužnji so se morali tu bojevati na življenje in smrt z zverinami ob burnem odobravanju ali zaničevanju publika.
Gledališče je bilo slično rimskemu izpeljanemu — z gotovimi modifikacijami iz grškega. Gledališča so bila te-
■straneh glavnih cest; tako so Se pred časom našli v ulici Istria grobnico, v kateri je bilo tudi nekaj bronastih predmetov, druga taka cesta je bila sedanja ulica sv. Mučenikov (Ss. Martiri), nazvana tako, ker so bili tu zakopani tržaški mučeniki krščanske vere; slednjič se domneva, da se je nahajalo eno
mesto daleč od teh meščanskih boj?vf so se pa vseeno tudi tu občutile posledice tega anarhičnega stanja. Prava propast Trsta pa začenja pravzaprav šele za časa vladanja Konstantinai. Kljub temu, da je bilo ravno pod ten* vojaškim cesarjem uničeno popolnomat blagostanje Trsta, so mu vseeno posta*.
podstavkov teh spomenikov nahajamo v vrtu lapidarija in v pKaivkar imenovani stavbi; tako vidimo na enem še vdolbine, kjer so bile pritrjene noge konja; drugi podstavek je nosil spomenik Julija Avgusta. Najinteresantnejši pa je podstavek spomenika tržaškega senatorja Fabija Severija, ki ima ob straneh vklesan zapisnik neke seje mestnih dekurijonov (občinski svet), ki se je vršila njemu na čaat; spomenik je bil iz pozlačenega brona.
Ob vznožju griča so se nahajali forumi; bili so to obsežni, nepokriti prostori, nekaki trgi, katere so obdajala
šele tedaj, ko so se države, ki so se ob-! razna poslopja, templji, paJačetrža.ških razovale na. grškem poluotoku, začele 1 patricijev, bazilike, zmagoloki itd V konsolidirati; in šele po zmagi Grkov *>™mu jeljudstvoimelo svoja zboro-
nad perzijskimi armadami, ko se je mogla Grčija, sigurna pred sovražniki, posvetiti notranji uredbi, pričenja ona «zlata» ali «Periklejeva doba» grške klasične arhitekture, katere spomenike še danes občuduje sleherni človek. — Isto kot jfri grški, vidimo tudi pri rimski klasični, ki v bistvu ni bila drugo kot dete etruskiške, grške in asirsko-babilon.ske arhitekture, sploh pri vseh drugih stilistikah. Zato, ako hočemo govorti o Trstu za časa klasične arhitekture, je potrebno, da posežemo nekoliko nazaj v istodobno politično zgodovino.
O prvem postanku našega mesta nimamo ohranjenih pravzaprav nobenih verodostojnih poročil; prvi od zemlje-piscev ga omenja Strato. Po mnenju enih, so bili najstarejši prebivalci naše krajine Kelti, po mnenju drugih Tra-kijci; zopet drugi trdijo, da so tu bili prvi Etruski, Benečani, Grki itd. Bodi kakor hoče, nekaj je gotovo, in sicer, da je obstojalo mesto že pred prihodom rimske vojske v te kraje. Sicer je moralo biti le neznatno mesftece, ker ga nihče od zgodovinarjev ne omenja v poi\>čilih o zavzetju Istre. O Istranih vemo le, da so prebivali v majhnih naselbinah ali trdnjavah ob morju ter bili izborni pomorščaki.
Ko so Rimljani po srditih bojih popolnoma premagali Istrane, so po tedanjem splošno veljavnem pravu zmagovalca ropali, uničevali mesta, ljudi, kar jih ni u bežalo, pomorili ali prodali za sužnje. Ista usoda kot Istro je gotovo zadela tudi Trst, akoravno, kot rečeno, o tem nimamo nobenih poročil. Ali odgovarja trditev, da so tržaški u-bežniki tedaj ustanovili Ljubljano ter se kasneje zopet deloma povrnili, resnici, ali je to le bajka, ni do sedaj še dokazano.
Ker ne vemo, kdo so bili prvi prebivalci naših dežel in ker nam radi uničenja mesta s strani rimskih legij ni ostalo nobenih znamenitejših spomenikov iz tedanje dobe, no moremo vedeti, kakšna arhitektura je prva dičila naše mesto, kakšna je bila kultura prebivalcev in njih socijalno blagostanje.
Gotovo vemo le, da se je kmalu zatem na razvalinah nekdanjega mesta pričelo dvigati novo in — z največjo sigurnostjo lahko trdimo — mnogo lepše mesto. Rimski senat je poslal semkaj veliko kolonijo rimskih družin; del ubežnikov se je povrnil ter pomagal skupno s sužnji pri gradnji mesta. Za obrambo pred napadi bližnjih narodov je celo pokrajino objemal visok ter debel zid, ki je pričel pri Ajdovščini ter končal pri Reki; tudi število po-sadko tvorečih mož je bilo znatno zvišano.
Mesto samo je bilo zidano po vzoru Rima; seveda kljub temu, da so bile tudi tu zgradbe krasne, je bilo naže mesto le medla slika sijaja prestolnice rimskega imperija. Zgrajeno je bilo tam, kjer se nahaja danes staro mesto
vanja, volilo si sodnike; trgovci, bankirji in oderuhi so sklepali tu kupčije. Krasni spomeniki, stebri in lokovi so dvigali njegovo pomembnost; tudi vhod je bil navadno monumentalen.
Imenoval sem že bazilike; to pa niso bile cerkve kot danes, ampak bila so to velika poslopja, ki so služila trgovskemu svetu (nekakšne borze) in kjer je sodnik delil pravico. Bazilike so imele v tločrtu obliko pravokotnika; potom visokih stebrov so bile razdeljene
lesa. Prostor gledalcev je bil skoraj pri vseh brez strehe in le velik platneni zastor je branil gledalce pred dežjem in solncem. O tržaškem gledališču vemo le, da je bilo precej obširno ter se nahajalo nad sedanjo ulico Cavana. Pragment napisne plošče, ki je bila pritrjena na pročelju gledališča, je videti v lapidariju.
V cirkusu, ki je nastal iz grškega stadijuma in ki je imel obliko podaljšanega pravokotnika z zaokroženimi manjšimi stranicami, so se vršile tekme in konjske dirke. Potom nizkega in širokega zida, na katerem so se nahajali častni spomeniki zmagovalcev tekem, je bil cii&us razdeljen v dva dela.
Posebno vrsto zgradb so tvorile ta-koimenovane terme (thermae). Začetkoma se je pod to besedo razumelo navadno kopališče; kasneje pa so tvorile terme velik kompleks stavb, namenjenih duševni in fizični vzgoji ljudstva. Poleg obsežnih kopalnic za mrzlo-mlačno, toplo in vročo kopelj nahajamo v njih dvorane, parke in še tališča, kjer se je ljudstvo zbiralo in sprehajalo; v posebnih dvoranah in v knjižnicah so predavali politiki, filozofi, znanstveniki, literati i. dr. V posebnih kurilnih napravah, nahajajočih se pod podom, je cirkuliral razgret zrak ter oddajal prostorom potrebno toploto. Izredno pažnjo so posvečali tem zgradbam za časa vladanja Dioklecijana in Cara-calle.*)
Imenoval sem že oboke in stebre, ki so bili zgrajeni na čast zmagoslavnih vojskovodij. Oboki zmage so bili eno-ali triločni, na obeh glavnih straneh simetrično dekorirani. Stebri zmage so
pokopališče /tudi nai sedanjem Gari-" vili na kapitolu spomenik, katereg* 1)-' ':fevem trgu. Odlične osebe p« so j podstavek je videti v lapidariju. Spo
V tri ali več ladij, od katerih je bUajf"^^/^^^ ^od^v srednja najširša, ternje dolžina ena** ^rja^^^Tt-cej^njov^^
Stari Rimljani pa se niso posvečali
polkroga, ki je tvoril nekako tribuno, na kateri je sedel sodnik.
Templji so bili slični rimskim; njih tlors je bil pravokotnik ali krog. Visoki stebri vseh petih klasičnih rimskih slogov so dvigali njih resni pomen; poleg fragmentov teh stebrov nahajamo v vrtu lapidarija tudi en popoln tempelj korintskega sloga «Dobre Boginje», ,ki se je nahajal na mestu, kjer je danes hiša trgovine «ex Greinitz« (palača Salem). - Kakor rimski in tudi grški ^mes^^^ so i tu oni s tlorisom pravokotnika	'
sestojali iz peristila, veže ter glavnega svetega prostora. Žrtvovanja so svečeniki obhajali v veži, ki so jo obdajale podaljšane stene glavne sobe ter v pro-
samo arhitektonskim, ampak tudi drugim gradbam. Tako so si bili pod vodstvom spretnih gradbenikov zgradili dva vodovoda: enega nad-, drugega podzemeljskega; nadalje dve luk i, od katere se je ena nahajala tam, kjer je danes magistrat (municipij), svetilnik ter nebroj cest, kil so spajale mesto a zaledjem.
Pregledali smo tako najvažnejše zgradbe, ki so v onem razdobju dičile
nam spregovoriti slednjič le še nekoliko o nagrobnih spomenikih. Rimljani — in po njih njihovi podaniki v mnogih provincah obširnega imperija — so svoje mrliče navadno sežigaii; pepel so nato dali v
-Jii pokopavali v posebnih monumentalnih zgradbah, katere so imenovali mavzoleje.
Izborne zveze z zaledjem so omogočale Trstu velik prometni razvoj; trgovina, obrt itd., vse je cvetelo. Blagostanje mesta se je vedno večalo; vedno nove zgradbe so se dvigale, ena lepša od druge. Dolge vrste sužnjev je prinašalo kamenje iz kraških kamnolomov, zopet drugi so bili zaposleni pri gradnji zgradb. Še bolj je napredovalo mesto tedaj, ko je «plemenitr» del meščanstva priznal nekatere pravice tudi ple-bejski majsi, to je onim, dotlej brezpravnim, ki so stanovali izven mestnega zidovja.
S splošnim blagostanjem, ki je zavladajo v Trstu, je seveda tudi umetnost dosegla svoj višek. Slavni arhitekti, kiparji in slikarji so tekmovali med seboj v izvrševanju čim lepših in popolnejših umotvorov. Tako se je lahko tudi Trst nekdaj ponašal s stilistiko, ki je vselej pri vseh kulturnih narodih vzbudila največje občudovanje ter bila vsled -svoje idealne, i^eprekosljive lepote nazvana «perfektna« ali «kla-sična».
Toda tudi rimskemu imperiju je bil odmerjen konec. In iz zgodovine vemo, da je ravno ono vojaštvo, kateremu je bil Rim dolžan vso hvalo za svoj napredek, postalo kasneje ognjišče neredov. Vojaštvo samo si je volilo cesarje ter jih zopet od stavljalo; pričeli so se tako boji za nad vlad je raiznih vojaških vladarjev. (Iz te dobe se splošno domneva, da datira Rihardov obok v Starem mestu Trsta). Akoravno je bilo naše
m eni k a pa mu Tržačani niso postavili zato, ker jih je vrgel v uboštvo, ampekl zato, ker je prenehal s preganjanjem kristjanov, katerih je bilo tedaj že mnogo tudi tu. Mučeniki te nove vere so morali na pesku arene pred zdivjane pogansko publiko dokumentirati svojo značajnost z žrtvovanjem svojega življenja. — Konstantin je slednjič, kot znano, sam prestopil v krščansko vero ter se preselil iz Rima v Carigrad. Rimski imperij se je po njegovi smrti modeli! v dva dela. Razpad te nekdaj tako silne države se je bližal z velikimi koraki; na severu so se zbirali sovražniki ter vpad al i v deželo. Končno ni mogla oslabljena rimska vojska veB kljubovati navalu napad*J.cev: rimskega imperij aH nekdaj vseirogočnega, nepremagljivega je bilo konec! Dotlej cvetoča mesta so izginjala pod uničevalno silo zmagovitih nasprotnikov; trgovina, poljedelstvo, obrt, umetnost, vse je bilo uničeno.
Le svoji zakriti legi se je imel Trst zahvaliti, ako ga tedaj ni zadela ista usoda, kot mnoga druga mesta. Toda njegovo blagostanje je vseeno izginilo1. In z blagostanjem je prenehala, tudi rimska, klasična arhitektura.
Krasni spomeniki, glasniki sijaja poganske dobe, so bili prepuščeni naravnemu razpadu ali bili porušeni ter del tega materijala uporabljen za nove zgradbe; zato imenujemo arhitekturo, ki je sledila klasični «fragmentarično* ali, ker se je naslanjala na, načela nove, krščanske vere, tudi «krščansko» arhi« tekturo.	Ing. S. I.
stva, nam lahko pošljejo gradivo do Četrtka 23. t. m.
He dotikajte se vojnega streliva!
čelju stebrišče. V svetem prostoru se je mramornate skrhijice ali posode,
nahajal spomenik boga ali boginje, ka^ teri je bil tempelj posvečen; le svečeniki so imeli dostop v ta hram. — Mnogokrat nahajamo za tem prostorom še manjšega, popolnoma sličnega veži, v katerem so shranjevali darove vernikov. — Templji s tlorisom kroga so bili bolj redki; sestojali so iz peristila ter svetega hrama ali pa samo iz enega prostora, katerega je obdajal krog stebrov. Za vse te zgradbe se je uporabljal le dragocen materijal; stebri so bili navadno iz granita, okvir in kapitelji iz mramorja, spomeniki iz brona, podi iz mozaikov. V lapidariju vidimo del spomenika boginje, gotovo iz kakega templja, in v vrtu fragment enega mozaika.
Hiše so bile zgrajene po rimskem vzoru in kakor danes smo imeli tudi tedaj hiše za več stanovalcev, katere
nazvane pepelne urne ali Sare, katere so potem shranjevali v podzemeljskih, družinskih jgrobnicah- Slednje, slične današnjim, so sestojale le iz sobice, v katere stenah so se vrstile odprtine za posamezne pepelne žare. Vsako odprtino je zapirala mramornata ploščica, na kateri je bilo vklesano ime pokojnika Precej v navadi je bilo tudi zakopavanje mrliča v zemljo v mramorna-tih grobnicah in sarkofagih. V vrtu lapidarija vidimo celo vrsto takih žar, nagrobnih spomenikov (od katerih je eden posvečen «svoji dobri soprogi») ter sarkofagov; eden teh poslednjih je precej enostaven ter datira gotovo že iz dobe dekadence. — Posebno vrsto nagrobnih spomenikov so tvorili oni, ki so sestojali iz valja ali kocke, na kateri je bil stožec odnosno piramida; bila je to imitacija onih spomenikov,
DNEVNE VESTI
Nlfffl božična nrllo&f	[meseci splovili v isti ladjedelnici, zal
■t**« wu*iviiu puivsu	prekooceanski blagovni in — v prvf
Tudi letos priredimo za naše čitate-j wsti _ potniški promet. Sploviivenhn lje majhen književen dar, ki ga prilo- ceremonijam, ki so bile veličastne, je zimo božični številki v obliki literarne prisostvovalo mnogo odličnih oseb, med priloge. Razni naši umetniki besede so njimi prometni minister on. Ciano; nam že poslali svoje prispevke. Druge, navzočna je bila tudi velika množica ki nam niso še poslali, a bi gotovo že- občinstva, ki je dospelo iz Trsta in raz-leli prispevati, da se doseže čim lepša nih drugih krajev z izrednimi vlaki, z umetmška razveselitev našega občin- avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi. Kumica novi ladji je bila vojvodi-nja Cito di Torrecuso, ki je zastopala Nj. ki*, vis. princezinjo Marijo. Splovi-tev je lepo uspela. Po blagoslovitvi, ki jo je opravil tržiški kanonik, so delavci kmalu po 9. uri odstranili zadnje ovire, nakar je ladja srečno zdrčala v morje.
2epni k&Iedar „Edinosti"
ki izide v najkrajšem času, bo v vsa> kem oziru nadkriljeval lanskega. Kei| se je omejilo besedilo le na najpotrebnejše podatke in se je skrčil prostor za' dnevne zapiske, bo oblika koledarčka manjša od lanske. Posebno pozornost smo posvetili kolkovnim, registracijskim in poštnini pristojbinam. Prepričani smo, da smo s tem ugodili vsemi odjemalcem, ki bodo tudi letos, kakori druga leta, segli po njem.
Podurad za nabiranje vojnega materiala in streliva v Cervinjanu je spričo številnih nesreč, ki se dogajajo raditega, ker se ljudje dotikajo vojnega streliva, bodisi iz radovednosti, ali ga pobirajo in predelujejo radi zaslužka, namesto da bi ga pustili na miru in obvestili pristojni urad — izdal nov proglas v katerem poziva vojaška, civilna in cerkvena oblastva, naj na način, ki ga smatrajo za najprimernejšega, delajo •propagando, da se nesreče preprečijo, posebno tam, fejer je vojna najbolj divjala.
Tozadevna propaganda se mora razširiti med najširše kroge, kajti nesreče se stalno ponavljajo in ponekod so bile nekatere družine ponovno zadete po njih.
Učitelji, duhovniki, listi — vsi, ki čutijo strahoto teh neprenehljivih osmrtnic, naj ne opustijo nobene prilike, da bi ne zabiče-vali ljudem, da se morajo vojnega orodja, ki ga najdejo, izogibati ter najdbo naznaniti karabinerjem, finančni ali gozdni straži ali onim osebam, ki jim je po njihovem položaju mogoče, da čim prej obvestijo podurad za pobiranje vojnega materijala in-streliva v Cervinjanu.
Omenjeni urad pobira vojno orodje po gv Andreju tragična nesreča, pri ka-
nekatenh krajah direktno z izvežbanimi*, . . ._* . OA ® . . . „y3 1 , .
vojaki, drugod pa potom tvrdk, ki so pre- »ten Je komaj 20-letm mladenič po last.
Ii tržaškega življenja
Tragičen konec neprevidne vožnje z motornim kolesom
V nedeljo popoldne se je dogodila pri'
,so imenovali «otoke» (insulae) in eno-^kl ^ jih Egipčaai postavljali svojim
mrtvim. Kakor Rimljani sploh, so ime-
družinske za imovitejše sloje. Slednje
so sestojale iz veže dvonšča, katero tudi Tržačaili &voja pokopališča ob je obdajal obokan hodnik, iz katerega^
se je prišlo v jedilnico ter spalne sobe gostov, ki so bile razvrščene vse naokoli; okrog drugega dvorišča so se nahajali prostori družine: sobana za ženske, konverzacijska; soba, knjižnica, dvorane, kjer so bili razstavljeni kipi in slike itd. V muzeju zgodovine in umetnosti, ki je združen z lapidarijem, nam je ohranjenih nekaj manjših kipov, posebno glav bogov ter rimskih tipov poleg reliefov, od katerih nam eden predstavlja zmago cesarja Kali-gule nad Germani; najlepša v zbirki pa sta brezdvomno dva torza: eden mladeniča, drugi zrelejšega moža Herku-love narave. Poleg teh nahajamo še tam
*) Znano je, da hoče sedanji ministrski predsednik obnoviti stare šege in običaje neKdanjih Rimljanov. V ta namen je tudi letos «Rivista IIlustrata del Popolo d'Ita-lia» pod pokroviteljstvom prvega minisra razpisala natečaj za projekt kompleksa stavb, ki bo nazvan «Terme Littorie«. Zgrajen bo v Rimu na zemljišču, ki meri 13.700 m* površine ter se nahaja med reko Tibero. Villa Glori, Villa Savoia in hribom Antanne. Te teinme bodo morale biti slične klasičnim ter vsebovati vse one prostore in naprave, ki ao potrebne za adrav razvoj telesa. — Stroški za ves kompleks ne smejo presegati 25 milijonov lir, izvzem-ši ceno zeml jišča. Za nagrade je določenih 70.000 L. Bok za vlaganje projektov je potekel 15. oktobra.
vzele pobiranje. Kljub temu naj se le naznanja pod uradu v Cervanjanu, kateri bo preskrbel, da se strelivo čim prej pobere.
Važru> je, da ni zadosti, da se ljudem svetuje, naj se streliva izogibajo, temveč jim je treba tudi dopovedovati, da se ima najdeno takoj naznaniti organom javne varnosti.
Podurad za pobiranje vojnega materiala in streliva opozarja obenem, da je dal strog ukaz, da se imajo kaznovati vsi oni, ki se kljub veliki nevarnosti za življenje Še vedno pečajo s tajnim izprano je vari jem najdenega streliva.
POZOR!
25-lirski bankovci veljajo samo do konca tega leta.
S prvim dnem januarja meseca 1927 izgube 25-lirski bankovci svojo zakonito veljavo. Samo še tekoči mesec december se bodo še sprejemali in oddajali. Naši ljudje se opozarjajo na to, da se ne bodo kesali, ko bo prepozno. Spominjamo se dobe, ko so se bili odtegnili prometu papirji za dve liri in za eno liro. Kljub temu, da so časopisi pisali, opominjali in svariH, je ostalo še vse polno papirnatih lir med našim ljudstvom, ki jih še dandanes hrani kot spomin na svojo malomarnost in lahkomiselnost. Po občinah naj se to opozorilo ponovi na krajevno običajen način. Škoda je za vsako liro, ki se na ta način spravi ob veljavo. Culi smo, da je v naši deželi še vse polno bankovcev po pet in dvajset lir, zato pozor!
Sptovltev motorne lađle „Vnlconia"
V ladjedelnici paroplovne družbe «Co-sulich» v Tržiču so v nedeljo zjutraj spustili v morje novo veliko motorno ladjo «Vulcania», ki je bUa zgrajena nega voza, ki je baš tedaj za def ob skla l za omenjeno družbo in je določena, granitnih kock, ki so jih tam nakup;-kakor po velikosti in načinu zgradbe Čili delavci za tlakovanje ulice. Padi enaka ladja «Saturnia», ki so jo pred sunka se je sklad zrušil in pri teiv*
ni neprevidnosti izgubil življenje. Okoli 16. ure je vozil ondot z motornim kolesom s stranskim vozičkom 20-letni Rajmund Petronio, uradnik v škedenj-skih plavžih, stanujoč v ulici Ginnasfi-ca št. 29; vozil je — kakor zatrjujejo očividci — zelo naglo. Ta neprevidnost mu je postala usodna. Ko je privozil z nezmanjšano naglico na ovinek v bližini tamošnje postaje, se je motorno kolo nenadoma prevrnilo in Petronio je pri tem odletel naravnost proti tramvajskemu drogu, ob katerega je butnil z glavo s tako silo, da mu je počila lobanja. Dočim so mimoidoči, ki so bili priča dramatičnemu prizoru, naglo priskočili, da bi na kak način pomagali nesrečnemu mladeniču, je nekdo hitel telefonirat rešilni postaji. Toda zdravniku, ki je kmalu potem priliitel na lice mesta, je preostala le žalostna naloga, da je ugotovil, da je nesrečni Petronio že mrtev; smrt je morala biti hipna* kajti siromak je imel lobanjo prebito na več mestih, tako da so se koščeni drobci zarili v možgane.
Po oblastvenem izvidu, ki so ga izvršili orožniki iz postaje v ulici Šalita Promontorio, je bilo truplo nesrečnega mladeniča prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice.
Nesreča nikoli ne podiva
Ko je 20-letna Emanuela Saraccino, stanujoča v ulici Crocefisso št. 7, šla včeraj popoldne v družbi svoje tete po Corso V. E. III., je blizu trga Santa Ca-terina morala tik mimo nekega tovor-
V Trstu, dne 21- decembre 1121.
•EDINOST*
lil.
par kock padlo Saracinovi na desno k»ogo; zadele so jo tako hudo, da so ji zlomile kosti v stopalu. Nesrečno de-kl6 je dobilo prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bilo prepeljano v mestno bolnišnico.
Avto Jo je podrl
V zadnjem Času je začel avto prav oblastno gospodariti po mestnih ulicah in skoro ne mine dan, da bi koga ne spravil v bolnišnico. Včeraj je prišla na vrsto 34-letna zasebnica Mercede Moro, stanujoča v ulici Valdirivo št. 15. Ko je okoli 18. ure šla po Gorso Cavour, ji je v bližini ulice NicOlo Machiavelli privozil nasproti potniški avtomobil hotela «Savoia». Morova se mu je sicer v zadnjem hipu na desno umaknila, toda na nesrečo je šofer, ki se je hotel od svoje strani tudi umakniti ženski, zavil na isto stran. Tako se je nesreča, ki sta se ji oba hotela izogniti, vendarle zgodila. Radi sunka je Morova padla ttako nesrečno, da se je pobila na več mestih po glavi in si poleg tega tudi Jiudo poškodovala levo uho; počil ji je namreč bobnič. Nesrečna ženska je bila prepeljana v mesto bolnišnico, kjer bo /ozdravila — ako ne nastopijo kake komplikacije — v 14 dneh.
Kjer se dva prepirata tretji — zlomljeno nogo Ima.
Včeraj popoldne je bila prepeljana v mestno bolnišnico 87-letna služkinja Marija Beerovič, ki je imela zlomljeno desno nogo v stegnu. Ženska, ki stanuje v ulici Punta del Forno št. 9, je povedala, da je okoli 17. ure hotela stopiti po opravkih v gostilno «Pozzo d'oro» v ulici Crosada Št. 7. Ravno tedaj pa sta prihrumela iz gostilne dva mladeniča, ki sta se prepirala in ru-vala. Eden izmed njiju je nehote pahnil Begovićevo, tako je telebnila na tla in se pri tem poškodovala na omenjeni način. Begovićeva bo morala varovati posteljo kakih 6 tednov.
Požar v senika.
Predsinočnjim okoli 18. ure je izbruhnil v seniku Josipa ZJoi;ec pri Sv. Mariji Magdaleni zg. št. 421 ogenj, ki se je naglo razširil, čeprav so se domači pridno lotili gašenja. Šele gasilcem, ki so bili takoj poklicani na lice mesta, se je po dveurnem precej napornem delu posrečilo ukrotiti razdivjani dement. Požar je uničil 12 sto-tov sena in hudo poškodoval senik, ki bi bil gotovo zgorel do tal, da ni bil zgrajen iz betona. Skupna škoda se ceni na približno 40.000 lir. Kako je nastal požar, do sedaj ,ni bilo mogoče ugotoviti.
; napadajoč državnega pravdnika do ©krajnosti.
Licatolosi sedi nepremično »ključen v kletki — Ćele proti koncu braniteljevega govora se zdi, da se strese in kmalu
.obriše oči — joče.
Licatolosi ne sme odgovarjati za krivdo •usode, gospodje porotniki, — zaključuje govornik ne sme odgovarjati, ker Licatolosi ni morilec navzlic temu, da je moril. Kajti, gospodje, tako se živi, tako se trpi, tako se mori in človek ostane vseeno človek. Vrnite tega človeka življenju, gospodje porotniki, vrnite ga otrokom, ki ga pričakujejo, dovolite mu, da pohiti na grob ljubljene in od usode umorjene — dajte temu srcu možnost, da poči od žalosti — a ne v ječi.
Gospodje porotniki! Vaša dolžnost je v Človeškem čustvovanju! To bodi odmev vaše pravice I
Gianini uttihne....
Predsednik: Licatolosi, imate kaj pripomniti?
Licatolosi molči vdan v svojo usodo...
Dve dolgi tiri traja posvetovanje porotnikov in pred dvorano se začenja zbirati velika množica ljudi.
' Ko se dovoli gledalcem zopet vstop v dvorano razglasi zapisnikar izid glasovanja, s katerim so porotniki
^"tvaif vprašanje krivdo v smisla obtožnice In sicer nameravanega umora, potrdili ište v smisla člena, ki govori o mm-moramnnm umoru, olajšali ffiero kazni s tem, da so priznali Licatolosiju poLblazno duševno stanje v trenotku dejanja, spoznali ga krivim težke telesne poškodbe, ki je bila le radi okoliščin, t. j. slabe operacije, smrtna ter dovolili generične olajšave v smislu zakona. Vsa druga vprašanja so zanikali.
• Je red na državnem pravdniku. Neizprosen v celi obravnavi se tudi tu drži komaj mogoče najstrožje mere in zahteva najhujšo predvidevano kazen v smislu pravoreka porotnikov, t. j. ječo 8 let in 4 mesecev.
Odvrne na kratko odvetnik Gianini, ki jH-oei predsednika, da stopi nekoliko z odra jieizprosnega rablja in se približa človeštvu. On je med tožbo in brambo, zato bo njegova razsodba pravična,
Pol ure traja sestavljanje razsodbe, glasom katere se Licatolosi Salvator obsoja na 7 let in » mesecev Jede, 3 leta strogega policijskega nadzorstva ter trajno prepoved javnih služb.
Dve leti sta Licatolosiju odpuščeni v smislu kT. dekreta z dne 31. julija 1926. toda to le pogojno. Obtoženec je 22 mesecev že odsedel. Ti se mu vštejejo v kazen. Ostanejo mu še 3 leta in 8 mesecev.__
Tržaška porota EDilos drame v ulici Fa&io Severo
Morilec Licatolosi Salvator obsojen na 7 let in 6 mesecev ječe. Zadnji trenutki obravnave.
Vtis, ki ga je napravil govor odvetnika Gianinija v soboto, je prisilil državnega prajvdnika c&v. uff. odvetnika Gargano do odvrnitve. Tožitelj je nekoliko popustil, toda to le radi strastnega okvirja te krvave drsoie, oslikanega od branitelja v pretiranih morda, a skrajno živih barvah. Govornik dopušča kot zadnjo možnost tezo vsaj nenameravanega umora, roti pa porotnike naj ne bodo prevelikodušni s poklanjanjem .olajšav za ta zločin določeni kazni. Nameraval je in iskal že formulo, potom katere je hotel doseči dosmrtno ječo, zato naj si v tem popustu porotniki začrtajo zadnjo mejo, čez katero ne sme nikako človeško Čustvo.
Licatolosi je morilec — naj vas ne imott kalkulacija obtoženca, ko se je sam javfl karabinerjem! Upal je trdno samo na preiskovalni zapor! konča Gargano.
Odvetnik Gianini no odneha.
Na mizi pred odvetnikom Gianinijem se te dni kopičijo knjige. So to večinoma .psihološke razprave kakor «De Sanctis - Otto-lenghi: Razprava o sodni psihopatologiji; Tanzi: Psihijatria; Carrara: Program« in še več drugih knjig kakor Bergmanik-prunnsova Praktična kirurgija i. t. d.
Govor odvetnika Gianinija traja štiri ure neprenehoma. Potom citiranja gornjih Učenjakov, potom poučne razprave postopanja kirurgije v tem slučaju, potom iskanja sovzroka smrti Virginije Del Tedesco si skuša govornik pripraviti teren za obupni finale, ki najde govornika že skoro hrapavega.
Reprodukcija tudi le malega dela tega govora je skoro nemogoča, ker govornik ne išče v svojih izvajanjih več nilkakega reda -— vse kar mu more služiti vrže na dan,
ralec. Sodnik fefcljufii Cesarja. Se sedem je igralcev prve čete Adrije — sedem levov, ki ne obupujejo. Komaj tri minute je Steblaj v napadu in glej — Goiofcič hajde na njegovo pasažo pot v vrata Prosvete.
Sledi nekaj močnih protinapadov Pro-svete. Igra postaja težka.
Višek doseže tekma, ko Rupena preigra oba branilca Prosvete in strelja. Goall
Prosveta spravi vse ev<ye moči v napad — Adria se umakne v brambo. Manjka le pao* minut. Potni izmučeni igralci, ki so v zadnjem trenutku odigrali dobro tako odločilno karto, vzdržijo nedotakljiva svoja vrata do konca.
Zmagovalka: Rupena II, Steblaj, Cesar (Saksida), Vrbec, Stolfa, Košuta, Vrtovec, Saksida, Rupena, Golobič in TavČer. R.
Rocol-Bazovlca 3-2 (2-1) V nedeljo 19. t. m. sta odigrali zgorajime novani četi prvenstveno tekmo II. divizije na igrišču M. D. «Zarja» v Bazovici. Zmago je odneslo moštvo M. D. «Rocol» in sicer so zmagali za 3-2 (2-1). Tekma je bila ves čas napeta in živa; tehniške igre pri je primanjkovalo obema četama. Še najboljša se je izkazala obramba Rocoia; napad posebno pa halfska vrsta sta bili tu pa tam raztrgani. Bazovica ima elemente, ki bi lahko biili svoji četi v ponos, a igrajo vsak zase ter so zelo dobri izpodmikači. Ta Četa ima tudi to slabo navado, da .preide vsa v obrambo, kaj k?o je nasprotnik v -premoči.
TELESNA VZGOJA
SPOfeT
Nogometno prvenstvo.
Obupen boj v obupni formi Adrije proti Prosveti. Obzor pomete svojega tekmeca.
Adria - Frosveta 2-1 (0-1)
Adria je zmagala«. Da — žele po obupnem poskusu, ko je spravila naprej svojega branilca Šteblaja. Četrt ure pred koncem je imela Prosveta. še zmago v rokah in živela prešerno na edinem goalu. Vsi napadi A tiri e, stisnjeni večinoma v notranji trio so se razbijali ob ponosni hrambi Prosve-te.
Adria ni odigrala lepe tekme, vsaj v prvem času ne. Zamea smo iskali ponovnega napada s strani modrih, dočim je Prosveta i uporabljala vse mogoče farenotke ter tupa-tam neizprosno vladala.
Goal «a Prosveto je padel v prvi polovi-' ci prvega polčasa iz komerja, ki je šel čist | v vrata, Do takrat so bile akcije v popol-i nem ravnovesju in tekma je bila živa, toda j mirna. Goal je bil kot ifkra v bencinu. — i.Vsa eksplozivna sila rfoeh napadov je na-j krat pri£hi na cton — krila Proevete so drvela vsak trereotek do prostora, kjer se crossa, Hafefi obeh čet so se merili v tekanju s krilil Toda vedno je v premoči Prosveta in Cesar, Steblaj in Rupena II so Vedno na delu in delajo dobro.
Prvi polčas konča z 1:0 v prid Prosveti.
Zopet pol ure premoči Prosvete, toda ta premoč je le navidezna — Skrbeč in De-kleva delata vseeno na vse kriplje. Napadalci Adrije »o vedno na de ki. Vrbec je povsod, toda ta. igralec ima nekoliko premočne -strehe, vsaj za krila kot sta Tavčar ! in Vrtovec. Kmalu preide Saksida v krite lin tu imamo dele nekaj pravih krilskiti akcij. Toda trio je s tem razbit. Rupena II. dobi pa nevarnih strelov v vrata — a je na mestfu. Kosovel je njegov častni visa-a-vis. i Četrt ure pred koncem pošlje športni ! vodja Adrije Šteblaje. v napad in pokliče Ina&aj Saksido I. To deluje kot nekaka in-i jekeija na napad Adrije. Rramba ne utrpi ničesar — Saksida ve, kaj pomeni biti bra-
M (0-t) (prijateljska)
Tekma, ki bi morala biti prvenstvena, se je odigrala kot prijateljska. To pa zato ker sodnik e»k>h na igrišče ni prišel. Je to že v drugič (prvič Zora-Obzor) in je zato vredno poeetone graje. Zelja nas vseh pa je, da se kaj takega ne zgodi več, ker to Škodi prvič S. U. na ugledu, drugič pa Četam, ki imajo -s tem stroške.
Pa preidimo k tekmi. Telesna je bila živahna in vseskozi napeta, in kar je glavno, je bila razen enega brezpomembnega incidenta, kavaKrska. Tammazejska četa se je zopet izkazala kot zelo disciplinirana in simpatična četa, medtem ko igralci Zore preveč govorijo med seboj, kar naravnost kaizi ugled čete.
Zora je nastopila V isti formaciji kot v vt>eh doslej odigranih tekmah. Je to četa mladih, večinoma že izurjenih nogometašev, ki obeta postati trda kost tudi našim trem velikanom. Najboljši del te čete tvori obi ambni trio z Bucikom na čelu. Ta igralec je duša cele čete. Vratar je sicer še nekoliko nesiguren in nekoliko pretirava, ko lovi žogo, a v sploSnem je še precej do* ber. Halfi so zelo bojeviti in požrtvovalni. Centerhalf je sicer majhen, a ima močen strel. Napadalci hitri, a gojijo premalo kombinirano igro. Imajo pa tudi močen strel na vrata.
Tommaseo pa je pokazal to pot lepo kombinirano igro. Napad ni igral več raztrgano, temveč skupno, kar mu je tudi pripomoglo do zmage. Najboljši v napadu je ; bil ta dan Prelog, ki je zabil tudi oba goala. i Izvrsten je bil tudi centerhalf Molar (kape-I tan) ki je bil obenem tudi najboljši na polju. Obramba te je odlikovala po dolgih osvobodilnih strelih. 'Mali vratar se ni mogel posebno izitazati, ker je imel malo posla in sta delala skorodane vse branilca.
Potek. Začetni udarec ima Zora, ki preide takoj v napad. A Molar in branilca (brata Pogorelec) sta na mestu. Kmalu nato protinapad Toonmasea. Korner proti Zori ostane neizrabljen. Iatotako 5 minut pozneje proti Tommraseu. Zora je v lahni premo?!. Proti koncu prvega polčasa za T&ako četo ena llmetrovka, katero pa kakor iToinmaseo tako Zora kavalirsko zastre-! l ja. Konec prvega polčasa nejde Zoraše v j napadu. Izid 0:0.
i V drugem polčasu poetane igra nekoliko mrtva, dokler se Tom m ase u ne posreči po j zaslugi PreJoga prvič prebiti vrata Zore. ; O-.l tu naprej je tekma vseskozi napeta in i lepa. 11 minut pred koncem še en goal za > Tommaseo (Prelog). Zora hoče rešiti čast dneva a po zaslugi branilcev in vratarja Škrapa ostane poskus brezuspešen.
Sodnik g. Tirane. Je bil premalo energičen in nekaj rok je spregledal, a drugače dober.
Publike xaaJo, a ta -dostojna in športna.
M< Z.
riščanjem vsake malenkostne napake nasprotnika. Morda bi Concodija z boljšim vratarjem nekoliko ublažila poraz. Halfska vrsta Škedenjcev je dobra, le Možina
je v isti preveč..... rezerva. Napad pa ni
mogel pri vsej svoji bojevitosti priti do veljave radi popolnega pamanjkanja stre-1 la na goal ter izvrstne nasprotne obrambe.
Obzor res zasluži ime »železna četa», ni treba tukai imenovati najboljše komponente iste. V glavnem je Obzor popolen, ne naslanja več igre na telesno moč posameznih atletov, ta način 5granja je skoro v vsem nadomeščen z lepo, hitro tehnično igro, ki je donesla premoč skozi vso tekmo Zadnik, Meršek i nCepek pa so to premoč spremenili v sedmorico goalov in sijajno zmago.
Kronika tekme je kratka: Že v 2. min. enajstmetrovka za Ofczor, Zadnik zabije prvi goal, nakar se Obzoraši skoro stalno nastanijo v nasprotnikovi polovici. Bram-ba Škedenjcev čisti dobro, modrobeli streljajo le redko na vrata, toda kadar streljajo, so ti streh prav mojstrsko izpeljani in skoro vsak konča v mreži. Par sekund pred koncem polčasa naraste število goalov na pet. V drugem polčasu ni premoč Obzora več tako izrazita, a kljub temu inkasira škedenjska četa Se dva goala. Četudi močno poražena, ne izgubi Concordia svoje bojevitosti in moralne moči; proti koncu skuša rešiti vsaj čast dneva, kar se ji pa ne posreči — Sodnik g. Kraljič.
Vesti Is Istre
TINJAN Pofttne razam
Poštne raamere v naši vasi so Še vedno popolnoma neurejene. Pisma prihajajo z veliko večdnevno zamudo, kar veliko škoduje interesom prebivalstva. Zgodilo se je, .da je bilo poslano iz Trsta nekemu tukajšnjemu domačinu važno pismo že 9. t. m. a da ga do sobote še ni dobil.Šlo je za važno opravilo, pri katerem bi bila prizadela zamuda dotični osebi velike stroške, ko bi ne bil slučajno zvedel po drugi poti o stvari.
To stanje bi se dalo popraviti na ta način, da bi se -postavil za našo vas poseben pismonoša, ki bi nam hodil po pošto. Že pred par meseci smo vložili na občinskega komisarja tozadevno prošnjo. Prosimo ga, da bi nam jo rešil čim prej da bomo mogli redno dobivati poštne pošiljatve, ki so na-menjene za našo vas.
Ob:
dUi 7« (S«)
Kljub vztrajnemu, nepretrganemu odporu Črnobelih proti Obzcrašem se je moral mali vratar Concordije sedemkrat skloniti v mrežo po žogo. Veliki scoore je zelo presenetil vse športnike, ki so po lepi prijateljski tekmi Adiia-Conoordia, v kateri je zadnja pokazala res krasne tehnične zmožnosti, pričakovali od črnobelih nadalje spopoinovitev, kar se pa žal ni zgodilo.
Obramba Concordije ni mogla zaustaviti ' mogočnega pohoda modročrne napadalne vrste,, ki se odlikuje po hitrosti, tehniki, strelu "ha vrata ter najskrbnejšem izko-
B ABIC A, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec Via Giulia 29. Telefon 33-19.
1M7
BABICA, avtorizir&na, diplomirana, sprejema seče, Adde Emerachitz-Sbaizero, Farneto 10 (po-daljiana Ginnasticaj, lastna vila, tel. 20-64. 1431
Lanrent Paccetti (Villa Marin) Bil)«-Gorica (prej ▼ Pariza 39 Rna Pascal)
GLUHOST
Brez operacije in bofa* čin zamore jo GLUSC1, Id' so poskušali vsa brezuspešna sredstva, zopet pridobiti stak, po učinkovitem načinu; ušesna oro-teza, ki je uspeh dol*®-letnih in trudapolaih znanstvenih raziskovani proti ftahosti, šibkemu sluhu in brenčanju.
Interesenti sc lahko zaupno obrnejo na znamenitega pariškega specialista za ušesno protezo, Laurenta Puccetti, ki bo s praktičnimi poizkusi pokazal ta novi način. Brezplačne konzultacije od 9 do 17 v: Udine, pondeljek 27 in četrtek 30. decembra. Hotel Nazionale
Gorica, torek 28. in sredo 29. decembra, vi a Ga-ribaldi Št. 10.	1342
Jutri se odpre
SALON ELENA
TRST, CORSO GARIBALOf 25
SPECIJALITETA BARVANJE LASI
ONDULACIJE - MANiCURE ELEKTRIČNA MASAŽA - DIŠAVE
Ustnik LEONU GIVANL
(1321)
BORZNA POROČILA
Trst, 20. decembra 1926.
Amsterdam 885-900, Belgija 305-315, Francija 88.50- 89.50, London 107.25-108.25, New York 22.10-22.30, Španija 335-345, Švica 430-440. Atene 27.50-28.50, Berlin 530-540, BLLkarešt 11-12, Praga 66-66.75, Ogrska 0.0305-0.0320, Dnnaj 310-325, Zagreb 39.39.75 Vojnoodškodninske obvesnice 61.60.
MALI OGLm
bedi ITT tfHOfi! vi» Fabio Fi!zl P°uk [a CLAUIl aLlIuULprerodi v vseh jezikih. (i'>1*
1! IITRDNI!	N- Borsatti & Figlio, Trst, Corso 47
irLfllfilfllft	(lekarna Rovisi popravlja, prodaja
in kupuje zlato,	srebro po poštenih cenah. Govori
se slovenski.	1925
Vlilif L 5-— Societa Ligure-Lombarda Piazza Avti* Scorcola 3, Trst. — Izdelek, ki se ne boji konkurence.
DVOKOLESNI MOTOR A. J. S. s pristranskim vozičkom, v popolnem slanju, se proda po ugoiliu ceni. Gorica, Tla Favetti 17.	_1906
TRGOVINA čevljev z delavnico, dobro vpeljana se proda radi družinskih razmer. Jirvančič, Postojna 101	i881
PRODAJALKA jestvin, v sredini mesta, zajamčeno deio se j»roda. Gostilna Piazza Dahnazia 1. 1922
POROKI	suknje proda po tovarniških ce-
nah kroiaeaaca MiUasč v Barkovijah, Rzriera 122
1921
ROJ AN- MORERI 78 sta na predaj dve skupni hiši, gostilnica in mirodilaica, zemljišče, društvena soba in vrt. 15X00 letnega dohodka. Cena 170.000. Kumar.	_ _
MANUFAKTURNA trgovina, majhna, dobro vpeljana, se proda takoj. Naslov pri tržaškem uprav-niitvu.	1921
POROČNE sobe iz parjenega lesa. 1700.— topolo-ve 2100.— Turk, S. Lazzaro 10. Pazite na nas^lov^
SAMO potom energičnega zdravljenja z Glykolom se ozdravi glavobol, šibkost, malokrvnost, obne-moglost L t. d. Izdelek lekarne Castellanovich, Trst, Via dei GinKani 42.	_1900
BRIVSKI pomočnik, prva moč. se sprejme. Žgavec, brivnica v Vipavi št. 54,_ 1895
STROJ za izdelovanje cementne opeke, proda po nizki ceni Srečko Bajt, v Idriji.	1914
daje
(do preklica)
na itak skrajno ugodne fiksne cene, označene na slehernem predmetu.
LINOLEUM ITALIfl
-Trst, Via Mazsini 40 =
blizu prodajalne GentllH & Ciismanctch
Reelnl popust 40%
na
Unoleuntv Povoženem platnu
In Igračah
vsled opustitve predmetov. 1312
PODLISTEK
(7)
V. I. KRIZANOVSKA:
NEMEZA
ROMAN
—	Kakšno važno vprašanje vas vznemirja, gospodični? — je vprašal zvočni glas in Rudolf, vesel in smehljajoč se, je pri pristopil k deklicama, ki sta bili tako zatopljeni v svoj pogovor, da ga nista zapazili.
_ Povejte mi, ali ne bi mog-el biti jaz razr-
eodnik v vajinem sporu? Tvoja lica gore, Valerija, a vi..._Hkratu je umolknil, zardel do ušes
In iztrgal list iz Antuanetinih rok.
—	Na kakšen način je prišlo to pismo v važe roke? — je vprašal grof z votlim glasom: ali se je morda Meier predrznil priti k Valeriji s svojimi zahtevami?
—	Ne, ne, dal mi je to pismo zaradi mene.
Poslušaj... in deklica je povedala bratu svoj pogovor z bankirjem na večerji pri Kirchberg-u.
Rudolf jo je poslušal s povešeno glavo in vihaj oč si tanke brke.
_ Vendar pa si po nepotrebnem pokazala
temu človeku tako odkrito svoje preziranje, Valerija. Seveda, ta človek je Jud, toda je milijo-nar, a ti ne veš in ne moreš razumeti, koliko slabega nam more napraviti, — je rekel mladenič
in vzdihnil.
—	Brez prikrivanja mi je povedal, da je naš gmotni položaj slab. Toda ali si mu vsaj vrnil
vsoto denarja, o kateri govori to pismo? — je vprašala nemirno Valerija.
Rudolf ni takoj odgovoril.
—	Upam, da jo bom v kratkem plačal.
—	Ne v kratkem, ampak že danes je treba plačati temu nadutemu oderuhu! — je vzkliknila razvnela Antuaneta, prijela gTofa za roko in rekla z vnemo: — Rudolf, vi ste mi prijatelj iz otroških let, in Če ste ohranili le količkaj nagnjenja do tovariaiee s slojih otroških iger, tedaj dovolite, da vas rešim te odvratne obveznosti. V tem trenotku razpolagam z zadostno vsoto denarja; vzemite jo ter plačaj to Meierja, in ko vam bo mogoče, mi vrnete to malenkost. Recite takoj, da soglašate s tem, v spomin na vse one sladčice, ki sva si jih. tako po&teno delila med seboj.
V	njenih, vlažnih, očeh je bilo toliko goreče prošnje, da je bil Rudolf popolnoma premagan in je pritisnil k ustnam njeno majhno ročico.
—	Ali je mogoče odkloniti na tak način izraženi predlog? Sprejemam hvaležno, ker sem vam vdan z dušo in telesom.
—	Hvala, hvala vam; razumem, Rudolf, kaj mi v tem trenotku žrtvujete, — je rekla mlada deklica in zardela. — Zdaj pa na svidenje, prijatelji; kočija me čaka, zato grem in se vrnem. Pomiri se, moja mala vila, vse se bo uredilo.
V	tem trenotku je lakaj razgrnil svileno vratno zaveso in javil:
—	Vaša svetlost, Josip Levi, ag-ent bančnega urada Meierja in sina je prišel po poslu h gospodu komorniku, in ko je zvedel, da ni gospoda doma, prosi vašo svetlost, da bi ga sprejeli,
ker je njegova zadeva neodložljiva.
—	Dobro, peljite ga v mojo sobo. Naj me tam počaka. Pridem takoj.
II.
Ko je posedel Antuajaeto v kočijo in izmenjal z njo zadnji prijateljski pogled, je Rudolf naglo odšel v svoj kabinet. Komaj je odzdravil globokemu poklonu agenta, je vrgel na mizo list, ki je bil naslovljen na Samuela, in rekel suho:
_Vaš bajnkir me hoče bržkone opomniti na
vsebino tega pisma, ki ga je tako nepremišljeno oddal; pomirite ga in sporočite mu, da bo vsota, ki je v tem pismu označena, še danes plačana
Sedel je ter vrgel knjigo, hoteč s tem pokazati, da je avdijenca pri kraju, ker pa se Levi ni oddaljil, ga je Rudolf začudeno pogledal.
—	Z Bogom, gospod Levi... Imam mnogo dela.
—	Zelo mi je žal, da vas zdaj nadlegujem, — je rekel agent in se spoštljivo priklonil, — gotovo bom sporočil, kar ste mi blagovolili reči; toda jaz sem prišel semkaj s povsem drugim namenom. Moj gospodar mi je ukazal, predložiti njegovi svetlosti gospodu komorniku in vam, grof, različne dolžne listine, ki se nahajajo v posesti bančnega urada g. Meierja, in vas opozoriti, da se mora plačilo izvršiti v teku desetih dni
Iz svoje obsežne listnice je vzel celo vrsto obveznic in menic ter jih razložil po mizi pred začudenim mladim grofom. Te menice so bile podpisane po njem in po očetu in so bile izdane različnim osebam v mestu; vsota je predstavljala tako ogromno številko, da se ie Rudolfu zavr-
telo v glavi; zbral je vso svojo odločnost, da je izpregovoril z gluhim glasom:
—	Na kakšen način so prišli ti papirji v vade roke?
—	Vaši podpisi, grof, imajo vrednost gotovega denarja, — je odgovoril Jud in se izognil vprafianju. Predloženi so nam bili v plačilo in naša banka jih je sprejela brez težav, ker naši so gotovi, da boste zadostili svojim obveznostim. Dovoljujem si še opozoriti vas, grof, da je večina teh papirjev že zapadla in da je desetdnevni rok priznan le iz uvaževanja vaše svetlosti. Klanjam se, grof.
—	Počakajte!
Rudolf je naglo napisal nekaj vrst, s katerimi je hladno prosil Samuela, naj bi prišel k njemu, da bi se pogovorila zaradi nastalega nesporazumi j en j a.
—	Pozabil sem vam povedati, da je moj gospodar bolan, — je rekel Levi ter vzel pismo. Gospod Meier sin vodi vse posle in glede plačila blagovolite se obrniti k njemu.
Levi se je priklonil in izginil skozi vrata.
Ko je Rudolf ostal sam, se je obupno prijel z obema rokama za glavo. Plačati takšno vsoto je bilo nemogoče; če pa je ne plača, sledi propast in sramota- Sklenil je, da pove vse očetu.
Komaj se je stari grof vrnil domov, je sin takoj šel k njemu v kabinet ter poslal ven sobarja
Starčevo začudenje se je prelevilo v obup, ko je zvedel, za kaj gre. Ves onemogel se jo spustil v naslonjač, prvič ga je zapekla vest zaradi nje-sx>ve nebrzdane potratnosti.

V Trsta« dne ZL đmrmuhrm 1929.
Vesti z GoriSkeaa
Goriške mestne vesti
Zopet kamenje.
Iz volčje Drage znova poročajo Časopisi, Ida so neznanci napadli brzo vlak, ki vozi
zvečer tam mimo iz Trsta proti Podbrdu, ter razbili par šfp, napravili Škode v znesku ,200 lir in spravili v nevarnost neke potnike, ki so se nahajali v vozu.
Ne moremo ugotoviti istine te era novega poročila. Pridružujemo se le mnenju, da bi se moralo tem, že večkrat storjenim napadom, napraviti konec.
Zadružna drevesnica v Gorici.
(Ulica Dreossi pod škofovim zavodom).
Pri zadružni drevesnici je na razpolago že precejšnja količina cepljenih jablan in črešenj, izvrstno blago, kakor tudi manjša količina hrušk, češpelj in marelic. Prodajna cena za posamezni kos znaša: 1. vrsta L 2.50, II. vrsta L 1.50 na licu mesta brez zavoja. Kdor si želi podrobnejših pojasnil, naj se obrne do poslovodje v drevesnici sami (v baraki).
Dobava materijala za notranje egiptovsko ministrstvo.
Blago volneno, tkanine, olja in mazila, želpznine, lesene predmete, krtače, stekle-nine, uniforme, zagrinjala potrebuje Egipet in naj se stavijo ponudbe do 20. januarja 1927. na na<slov ravnatelja skladišč (del Departemento of Healt, Cairo.) Kdor misli staviti ponudbe, naj se obrne do nacijonal-nega zavoda za izvoz (Via Torino 107 - Roma) ali pa na Zvezo italijanskih trg. obrt. Bboraic (Roma F ero Traiano 1.)
TRNOVO PRI BISTRICI (Kmet. tečaj.)
V nedeljo, 12. t. m., se je otvoril kmet. tečaj za fante od 14.—17. leta. Otvoritve so se udeležili: g. Dr. Bassano, tajnik pri reški prefekturi, ki je zastopal g. prefekta, g. Dr. Peironio. ravnatelj pctov. kmet. urada v Reki, g. Dr. Banco, voditelj tukajšnje sekcije istega urada, g. Ognibene, poteštat, g. K. Valenčič, preds. okr. krnet, zadruge, g. Bakarik, agronom in veleposestnik v Zabičali, g. Znidaršič Josip, biv&i župan, in nekateri stari ši učeocev.
Prostori (bivši sedež županstva) so bili okrašeni. Prvi je govoril prefektov namestnik, ki je pozdravil zastopnike kmet. urada in izrazrl, kako živo se vlada zanima za kmetijstvo in posebej za kmetski naraščaj. Predsednik okr. kmet. zadruge je po-vd ar jal potrebo in važnost kmet. pouka, katerega smo doslej tako omalovaževali. Saj je kmetijstvo prva, največja in najvažnejša umetnost, kar bodo fanti Šele pozneje poznali. Priporoča jim pridnost in marljivost.
Približno v istem smislu se je izrazil ravnatelj potovalnega kmetskecra urada. Italija hoče vzgojiti dobre kmetovalce!
Poteštat se je zahvalil vladi za naklonjenost, ki jo mladi kmetski naraščaj s hvaležnostjo sprejema, in je proglasil tečaj za otvor jen. Priglašenih je 23 učencev. Ureditev urnika se prepušča uči teti-ju.
S t ariši se gotovo veselijo tečaja in tudi fantje ga bodo radi obiskovali, ako bo učitelj znal podajati mladim otroškim dudam, t ar seveda ni tako lahko.
PODBRDO.
Naša postaja.	17.-XII.
Poslednje čase se moramo kar čuditi, koliko zanimanja povzroča v Časopisju naša postaja. Pišejo o nji tržaški in videmski listi in celo beneški. Mi se tega zanimanja moremo samo veseliti, ker je res, da je bila do poslednjega časa naša postaja na progi Podbrdo-Trst najbolj za/nemarjena in tudi drugače najslabše oskrbovana. Je pa obmejna posatja za Jugoslavijo in, labko rečemo, tudi za Avstrijo, ker Jsratki kratki kos od Bistrice do Hru-
Važnost te poti bodo spoznali zlasti
turisti, ki obiskujejo nače hribe v vedno večjem Številu. Morda se bo nadel kdo, ki bo celo iskal v Bogatinu zlata, kot so ga nekoč iskali Toda ne verjamemo več, da je tam gori bogastvo. Lepota pa je.
CABHIJE NA VIPAVSKEM Roparski Tlom
% Žal, da vam morem poročati le Žalostne stvari iz naše občine. Enkrat se moram pritoževati radi slabih gospodarskih razmer, potem radi cest, dalje xo slabi kupčiji z vinom, katero kmetjp le s težavo prodajo po dve liri itd.
Danes pa moram poročati še o nevesele j ši zadevi. V četrtek so vlomili tatovi v župnišče ter odnesli vrednosti za 10.000 lir. Vlom se je najbrže zgodil tekom jutranje maše. Vlomilci so vedeli /a prilike našega dušnega pastirja ter vdrli skozi okno pri kleti. Sum je pa-,del na kakih 6 mladeničev, žal doma>-činov, kateri se že preje niso obnašali prav vzgledno. Vse obči nar je zelo boli, da so aretirani domači ljudje. Sicer pa če je treba čiščenja, naj se v splošno korist le zgodi.
Znanost in umetnost
— Noto razglednice so izšle v založbi Učiteljske tiskarne. Razglednice so delo našega akademičnega slikarja Maksima Gasparija. Gasparijevi motivi so postali pri nas splošno priljubljeni. Serija šestih razglednic, ki je pravkar izšla,. predstavlja naše narodne motive. Slovenka, Lepa Vida, Mlada Breda, Pomlad, Slovenec in Kmetsko svatbo. Kacgtednice so okusno izdelane, v lepem barvo tisku, ki ga je Učiteljska tiaicimaa prav dobro izvedla. Pestre barve, ki ee harmonično skladajo, vzbujajo prife&io poaoraoet in dene j o prijetno tudi očeeu pri pogledu na celo serijo. — Umetniški iedelek te serije je pravi vrstnik serije »Stara Ljubljana«, ki jo je v razglednicah izdala Učiteljska tiskarna leta 1923. — Razglednice se dobe v knjigarnah in tobakarnah in priporočamo občinstvu, da pridno sega po njih ter uporablja domače, mesto tujih razglednic. Cena seriji 6 dinarjev.
«Mladina »št. 2.-3. je izšla z jako obilno in pestro vsebino. V letošnjem letniku se je najavilo mnogo novih sodelovalcev, posebno pesnikov. Skoraj vsa literarno se u-deostvujoča mladina se je zbrala v krog in daje listu obilo prednosti radi pestre •in mlade moči, ki veje iz slednjega članka
Vendar se zelo pozna izg"u£>a najboljšega med najboljšimi: Srečka Kosovela, ki je bil listu duša.
vil pomoč m sM*J nesreče. Ob eventuelnl izgubi živali se potem lahko potolažiš, da ai v nesreči ie srečen, ker si Ml mvarovan.
Da toka prepotaebna zavarovalnica pri nas Še nI ustanovljena jo krivo poleg zgoraj navedenih vzrokov tudi to, da je hotel Peter ustanoviti vzajemno zavarovalnico v Gorici, Pavel pa delniško t TVstu; katerih oba, sta se trudila dokazati svoje pravo; a sedsj nekje upehana počivata. Se mnogo drugih ovir je povzročilo prenehanje prvotnega gibanja, a bolje, da se ne omenja^ jo.
Po svojem razumevanju izvira jočem iz petindvajsetletne prakse v zavarovalnih poslih, mislim da je skrajni čas za ustanovitev take zavarovalnice tudi v naši Julijski Krajini. Vsi žrvunnjci iz Dolnje Istre, Notranjske, Tržaške in Goriške do tolminskih gor, bogati in revni* naj bi se oklenili .te zadruge z zaupanjem, ker le v slogi je /noč. To bi ne bila nikaka novost! Take ustanovitve obstoje po vseh državah, kjerkoli se prebivalci pečajo z živinorejo. V Italiji imamo po večjih provincah take vzajemne zavarovalnice, ki štejejo na tisoče in tisoče Članov. Zavarovanci so pa grofje in siromaki. Ako bi te zavarovalnice ne bile koristne, bi jih drugi narodi gotovo ne ustanavljali.
Poglejmo si reveža v zakotni vasi, kateremu je poginila krava — edina zaslomba. Družina joka, kot bi žalovala o0> grobu matere. Ni se čuditi, ker hudo mora zadeti hišo, ko izgine opora, — družino, ko izgubi ono, kar jo je redilo. Kako naj tak revež-gospodar potem preredi sebe in svoje? Kam naj se obrne? Sredstev nima, da bi si kupil drugo žival in noben zavod mu ne posodi svote, ki je potrebna za nakup tudi zato, ker ne dobi izlepa človeka, da bi jamčil za posojilo. Brani se pa zastaviti bajto in njivo, ker če ga doleti ponovna nesreča, je z družino na cesti, brez krova iin ognjišča Po pravici: bati se je dolga in greha!
Na tak način propada gospodarstvo, se rušijo domovi in umirajo revščine naši pošteni ljudje.
Ne prepuščasjamo tedaj toliko ubožcev neusmiljeni usodi!
Na delo, da si medsebojno pomagamo!
Ne samo, kar veleva mu stan; kar more, to mož je storiti dolžan!
Obračam se zarto, na vse one, kateri se strinjajo z mojim mnenjem v tem pogledu s prošnjo, da mi izvolijo, to pismeno potrditi. V skupnem delovanju bi nedvomno dosegli izpolnitev skupne želje!
Z oziram na to, da bi bila ta ustanovitev velikega gospodarskega pomena, prosim vse cc. gg. urednike, da blagovolijo to misel objaviti. Med čitatelji, naj vzpodbude čim več oseb za potrebno sodelovanje.
je ta pojav zakrivila njena «tež&», morda bomo rekli tudi privlačnost zemlje, ali — še bolj učeno — gravitacija. Toda kaj je ta čudna teža ali privlačnost ali gravitacija, pa le ne vemo. Njen pojav opazimo, njenega delovanja pa ne razumemo niti ga ne znamo kontrolirati.
Naj le potujemo skozi neskončno kraljestvo prirode, naj se le mudimo okoli •poznanih >♦ stvari v njem — niti ene ne najdemo, o kateri bi mogli trditi, da jo poznamo skozi in skozi. Vsak kristalček, vsaka bilka, vsaka celica v našem telesu vsebuje skrivnosti, ki bi jih radi spoznali, pa jim ne moremo do živega Najpreprostejši proces v našem telesu nam je ne-uml jiv. Deset tisoč let in več je stara zdravniška veda, pa še danes pa-izmava vsak
Grob v valovih.
V Hastmgsu je umrl 73-letni polkovnik' Salpe on; v oporoki je izrazil željo, naj • njegovo truplo potopi v morje. Njegova že-5
Ija se je izpolnila. Krsto so ovili v britan- i sko zastavo, položili jo na Čoln, odjadrali, z njim deset milj daleč od obali, duhovnik • je nato še enkrat blagoslovil krsto, ki so jo vrgli po tem obredu v valove. GaJehft • so obkrožali še dolgo časa čoln.
DAROVI	~
Za «Šoisko društvo« darujejo: Gospa Marija Jež L 3.— Gospod Pahor iz Krasa L 10; Ker se je zadeva ugodno iztekla daruje; N. N. iz Idrije L 10; Gospa Pavlina Vrtovic
__________— Tolmin L 10; Gdčna Godina Viktorija
zdravnik, da medicinska znanost na popol- L 10i G- Anton Panič — Trst — daruje L 5.. h oma točna, poginoma eksaktna znanost Ker se ni mogel udeležiti pogreba pok. in potrebuje zato mnoeo ugibanj.	| Franca Pahor daruje Franc Urdih L 10;
To še ne pamenja, da je namen teh vr- i Fantje vojaki službujoči v Bolonji darujejo stic presojati vrednost zdravniške zna-'L M***to cvetja na grob pok. Frainca. noeti. Prari namen je pokazati s tem na :Pakor daruje M. Šuberger L 10; Na svatbi eno izmed neštetih polj, kjer se bo znanost Andreja Grgič-a z gdčno btefanijo Ober-v bodoče mudila in udejstvovala. Res je, snel v L»kvi so darovali potom gospoda da smo raztrgali človeško telo na njegove Željkota Grgič L 130 — najnanjše delce in dvomim, da bi "bila j Namesto cvetja na grob pok. strica J-ožena njem že kaka točka, ki še ni bila pre-;fa Srebmič-a daruje Karla SrebmiČ L 25.
1 C* I-T A Vl n rm -n n -L5-I A	—__* I____!____• • _
iskana z najfinejšimi mikroskopi, in ven dar imamo še danes samo medle pojme, zakaj sploli gre. Živi smo, pa ne verno, kaj je življenje; razum imamo, pa ga ne razumemo..
Morda ne bo človeštvo razumelo vsega
Najsrčnejša hvala vsem'!
LISTNICA UREDNIŠTVA G. J. F. Trnovo pri IL Bistrisi: Vaše vprašanje glede <mili informacij smo izročili tajništvu Pol. društva »Edinost*, ka-| tega vse dotlej, doklei- ne odkrije kakega kor izročamo vse prošnje za poizvedovanje' sredstva, s katerim bo moglo gledati naj-jo tem ali onem predmetu. Obrnite se manjše delce tvarine. Včasih so mislili,'morda direktno za pojasnila, da so najmanjši detei tvarine atomi, danes j	.
smo mnenja, da so to elektroni in protoni, '^^esib BassiPSBB2ES3B23 3 3 KSEaraffiSB ~ pa se morda motamo tudi mi. Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da so eJektroni in protoni tako d rob ni, da je mnogo uglednih znanstvenikov, ki trdijo, da jih človeštvo ne bo videlo posamezne nikoli. Morda je to res — morda pa tudi ni. Zgodilo se je že mnogo «nemogočega« in morda bo prišel dan, ko bo človek opazoval vrteče se elektrone tako, kakor opazuje danes vrteče se zvezde in planete na nebu. Mogoče je, da bo do tedaj na milijone in milijarde novih dejstev odkritih. Tedanje človeštvo bo gledalo na današnjo znanost kakor gledamo mi danes na znanost naj primitivne j ših divjakov na svetu.
Končno je morda za nas čisto prav, da ne znamo vsega, kar bo znalo človeštvo v bodočih doban. Narava je modra in določa, da napredujemo počasi in s trudom. Danes smo še vedino lahkomiselni otroci in zato ne smemo še do njenih velikih zakladov, ker bi nam utegnili i »iti pogubni. Kaj bi dan&s p-očeli, na primer, če bi nam postala
za leto 1927
z naslovom tvrdke
se dobijo
u litimi „£f!M"
Trst, IHa S. Francesco štaf, 20

Na skupnem sestanku vseh priglašen cev {dostopna atonu-ka energija? Pivo, na kar
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA GOVEJE
ŽIVINE ZA JULIJSKO KRAJINO.
G. l>rago Starec iz Bark ove 1-j nam piše:
Že mnogo se je doeedaj pisalo in govorilo za ustanovitev splošne zavarovalnice proti poginu goveje živine. Moramo pa obžalovati, da je ostala ideja neizpolnjena in je stvar potem nekako zaspala, ker ni našla pravega odmeva. Nag živinore jec, mesto da bi se odzval z navdušenjem- ter zasledoval lastne koristi, kratkomalo zavrže vsako misel na tP in se navadno skuša samega sebe pregovoriti, češ: Kaj hoče meni zavarovalnica, ko bi moral tej plačati v desetletni dobi mnogo več, kot bi stala moja najlepša krava? Imam pa vzorno urejen hlev, ki ga lahko primerjam z grajsko dvorano, in ta mi nudi nekako jamstvo pred boleznijo. Ako bi pa tudi do tega prišlo, da bi mi katera žival zbolela, posežem £6 knjigi «Domači živinozdravnik« (knjiga izdana po Mohorjevi dr. v Celovcu), ali pomešam pest grenke soli v otrobe; dru^i dan je ži-
šice je za to progo le nekak prehoden pas, ki zadobi veliko veljavo zlasti radi! val popolnoma zdrava, tako, da bi še jasli
4kratnega prehoda brzo v laka Trst-Monakovo.
Potnikom je bilo preje na postaji v Pod brdu zelo težko čakati odhoda vlaka. Čakalnica le ena, še ta no zakurjena, brez vsega skrbstva, vedno odprta vsem vetrovom. Če je potnik hotel kaj jesti, je moral daleč v vas, isto je bilo s pijačo. Zdaj je postavljen na postaji bufet, na občutno škodo našim gostilničarjem. Železničarji in potniki bodo razumljivo ostali rajši na po staji, blizu vlaka, kot pa hodili v vas. Sicer pa potniki v vas skoraj niso prihajali. Le železničarjev je bilo vedno mnogo. Zahteva se poleg tega še, da naj se da naši postaji razsvetljava, ki je do danes ni bila deležna. In res je občutna potreba
Italijanski listi so pisali, da je sra^-mota za žeL upravo, da drži obmejno postajo, kjer se stalno srečavajo dohajajoči in odhajajoči tujci, v takem stanju. Kakšen vtis dobijo ti ljudje! Ali ne nosijo spominov s seboj po svetu, v domovino? Zato je hitra poprava nujno potrebna, so pisali.
ZATOLMIN-POLOG.
Poročali smo že, da se je začelo z delom na cesti, ki vodi nekako od naše vasi proti Pologn in potem dalje v hribe. Sedaj se bo ta cesta podaljšala .na eno stran do Tolmina, na drugo pa preko Prehode v Sočo, od koder po dolini Lepene, katera se bo na Dupla-planini spojila z ono iz naše vasi. Bo tu nova zveza med dvema dolinama, ki ju je Bog- postavil blizu eno polegr druge, narava pa je položila vmes za celo goro in pogorje kamenja.
Pot, oz. zdaj še 5 m široka cesta od nas dalje je že v delu. Tudi tu je treba poudariti, da domačinov nekako nočejo zaposliti in zahtevajo neka potrdila in priporočila. Sicer pa tudi plačilo ni ravno vzorno. Delavcem plačajo 1.00 do 2.— L na uro, kar je zelo malo.
požrla.
Ali ne, Marijana, da odkar si ti' pri hiši, sta nam poginili le eno tele in ona požrešna mrha, ki je na paši pogoltnila klopčič žice in rijast žebelj? Kaj bi si torej glavo ubijali s temi zavarovalnicama, .ko imamo plačevati dovolj davkov, zavarovalnine za požar, in imamo poleg vsega tega še nešteto drugih izdatkov!
Prijatelj, ne govori tako nespametno! Kar se ti do danes še ni pripetilo, se ti že jutri, prav lahko zgodi Knjiga ti pomore le do gotove meje. Poznam dobrega živinorejca, kateremu sta v enem letu poginili že dve govedi, kljub temu da je imel lepo urejen hlev. Babjeverni sosedje so trdili, da mu je bilo uročeno.
Nekateri se ponašajo, da fmajo svojo vaško zavarovalnico, ki dobro plačuje odškodnine in ima še denar v blagajni Pravijo: kaj bi se brigali za druge, naj si sami pomagajo! Naposled bi pa bik) tudi prene-umno, da bi za druge plačevali!
Ti so pa le kratkovidni ljudje, ki ne vedo, da bodo mogoče v zelo kratkem času potrebovali tuje pomoč L Danes meni — jutri tebi! pravi pregovor Na bližnjem Krasu imajo staro zavarovalnico, ki šteje okoli sto članov. Pa je do predpreteklega leta komaj izdajala. Lani pa je imela kakih petindvajset poginov in več drugih slučajev bolezni, pri katerih se je moralo zakla-ti živali. Pri prvih slučajih je bila zavarovalnica v stanu plačati škode, kasneje sp morali vsi člani doplačevati na premijah precejšnje svote xa kritje odškodnin. Ob koncu leta so pa prizadeti iskala podpore z beračenjem od hiše do hiše. Ako ta zavarovalnica še obstoji, je pač lahko ceniti njeno financijelno stanje. Podobnih slučajev imamo žal, več po deželi.
Dobijo se tudi kmetje, ki imajo le po eno živinče v hlevu in je skoro od tega odvisen njih gospodarski položaj, ker nimajo drugih sredstev, ki bi jim donašala za tudi skromne potrebe. Celo taki radi preslišijo dober nasvet. Izgovarjajo se enostavno, da ne morejo trositi denarja v te svrhe, ko ga nimajo niti za nujnejše potrebe n. pr. da bi kupili krme živini. J3og in Sv. Florijan, naj živino obvarujeta!
Prošnja pa je premalo! Ako ti Žival vendar pogine, kaj potem? Kdo ti da denarja, da si kupiš drugo in reš>iš družino siromaštva in bede? Če si pa pripravljen od-
bi se izvolil pripravljalni odbor, kateremu bi bila prepuščena sestava pravil itd. itd.
Pričakujem tedaj obilo sotrudnikov in pri^lašencem sem vsafočas na razpolago.
V živem upanju, da ta klic ne zamre neslršan, marveč da najde pravi odziv mnogoterih se beležim
Drago Starec — Trleste-Barcola
Delo je prevzela v izvršitev tvrdka Ri-jtreati in žrtvovati od bornih dohodkov tezgom m se govori, da je za to cesto namensko kake pol lire, to zadostuje, da pla-i razpolago pol milijona lir.	jLslš lr-tu^ »a-vaj-ovaln/i obroke in si zaeoto-
Razne zmimivosii
Kdaj bo IMtoo znale m
Posamezen človek ne zna ravno mnogo; znabiti je velik mojster v tej ali o«i stroki, morda je slaven znanstvenik ali znamenit državnčk, kljub itemu-pa zna vsak človek na svetu kaj posebnega, kar je slavnemu učenjaku španska vas. Toda zaklad znanja, ki ga poseduje Človeštvo kot celota, je neizmerno velik; ni ga človeka na svetu, ki bi ga mogel preceniti.
Vsako leto je človeštvo bogatejše na znanju; izum sledi izumu, odkritje sledi odkritju in ni čudno, če se vprašamo — do kje gre ta pot? ali bomo kanalu tam, kjer ne bo več možnosti, da bi odkrili še k^J, neznanega?
Hugo Gemsback, ameriški znanstvenik in publicist, pripoveduje šaljivo zgedbo o članu patentnega urada v VVashin+ftonu. Sredi preteklega stoletja je ta član odpovedal svojo službo, češ izumljeno je že vse kar je važno. Znanosrt je dospela do konca svoje poti in čemu naj bi on tako nekoristno tratil čas v patentnem uradu!
Posebno značilno je pri tem dejsdvo, da ta mož ni bil neuk človek, temveč tehniški veščak kot mora biti sploh vsak, ki hoče presojati nove izume, pa je le verjel, da ne bo znanost nič novega več potegnila iz rokava. Hvala Bogu, mož se je motil. Znanost je od tedaj darovala svetu moderni brzojav, telefon, fonograf, kinematograf, Roentgenove žarke, radij, brezžični brzojav, radio in na tisoče drugih dragoceni^ plodov človeškega uma. Več je znanost odkrila na vseh poljih v poslednjih ste letih kot prej v desettisočletju.
Torej, ker je -znanost v poslednjih letih zabeležila tako sijajne uspehe, je li kaj upanja, da bi v bodoče odkrila še kaj zares velikega? Zgoraj omenjeni Hugo Gerns-back je mnenja, da nismo v tem oziru opraskali niti površja. Človeški napredek poslednjih par stoletij je v primeri z napredkom v bodočih desetih tisočih let komaj nekaj več kot nič. Povprečen »človek pozablja, da odkritje vsakega novega principa, vsakega novega dejstva, vsake nove teorije, ki vodi v začetku morda k enemu samemu izumu, omogoči resnično tisočero novih izumov. Vsak nov fcum, zlasti če je temeljni izum, omogoči dolgo vrsto novih. Ko je g. M ar coni izumil brezžično brzoj av-ljenje, so principi, ki Jih je odkril, odprli pot na novo obširno polje, ki Se ni izčrpano. Kdo more prerokovati, kaj bomo še vse dobili * njega! Vselej, ko se nam posreči, da izboljšamo moč mikroskopa (drobnogleda) za ©no samo tisočmko enega procenta in vselej ko za toliko jeboljdamo tudi daljnoglede, pa že gledamo v neznani svet novih kraljestev in naše znanje je bogatejše. Do danes nismo dejanski videli še nič. Naše znanje je še vedno primitivno, še vedno tavamo v temi okoli In se ne moremo z gotovostjo orijentirati.
Kdor Čita te vrstice, se pač zaveda dobro, da se nekaj uči, da si izpopolnjuje znanje; gotovo pa je, da ne ve, kako mu to znanje prodira v zavest. Svetloba, ki ee odbija z raznih predmetov in dosega naSe oči, je za nas vse še vedno skrivnost. I^larsikaj veano o njej, njen notranji, bistveni ustroj nam je pa še vedno neznan. Lahko rečemo, da je svetloba posebno valovanje, pa s tem nismo povedali ničesar. Ko se nem izmuzne iz rok kniŽKa in pade na tla, pravimo, da
bi se spoanniHi, M i>ik>, kako bomo pod jarmili z njeno pomočjo druge narode. Od takega bi danes človeštvo najbrž želo le ' pogubo namesto koristi. Zgodovina poslednjih let nam to dokazuje.
Na vprašanje, kdaj bo človeštvo znalo vse, odgovorimo lahko mirne vesti — nikoli! Vesoljstvo je brezmejno in ker je krezmejno, ga človeški razum ne bo mogel j
nikoli popolnoma objeti.
r. m.
Tovarna petroleja
Bli«zu Merseburga na Saksonskem se graidi velika tovarna, v kateri se bo izdeloval iz rjavega premoga petrolej*. Šest tisoč delavcev je že na delu. Vsega skupaj bo dvajset večjih poslopij, tri velike dvorane za stroje, v desetih stavbah se bo pr^kapal iz promo^ra petrolej. Računa se, da bo tovarna v teku enega leta Že popolnoma dograjena. Družba, ki jo gradi, se nadeja, da bo proizvajala 120.000 ton na leto tega tekočega goriva.
£na žena - dva moža
Oblasti v Smithfalls-u (Ontario, Kanada) so zvedele, da se je še precej mlada in tudi prelepa žena Mary Mathon poročila drae 13. novembra z An so lam Willonghby-jem, čeprav je njen mož, ki ga je bila poročila leta 1S19., Še vedno živel. Oblasti so zvedele i še več. Žena in oba njena zakonska moža so živeli v skupnem gospodarstvu. Žena in njen drugi mož sta bila aretirana, toda iz- ' puščena na svobodo, ker j>e prvi ntož položil i za vsakega 2000 dolarjev varšs&me. Ma- j tkan je izjavila, da je bilo njeno življenje j z dvema zakonskima možema naravnost; idealno, le škoda, da je bilo te idile tako j hitro konec.	j
m MiliilDl
registrovrn* udruga z omejenim poroštvo a
uraduje v svoji lastni hiil ulica Torrebianca 19, l. nadst.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račn?i fa za Čekovni promet, ter jih obre^tttje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema „DtoarU" na tekoči raun ta obrestuje po d^avoru. tfavek od vlog plača zavod sam.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Oi>resi:ia mera po dogovoril. Ka razpolag* varno 3 in a celici (sift)
UrsHfcie ure za milu a j 37* \ti n Is od 16 do 13
Ob nedeljah je urad zaprt.
Sle v. tele?. 25-57.	986

Najstarejši sl&v. denarni mM
' V*
TISKARNA,EDINOST'* TRSTU
---fc^r—
ep
J fzvržuje vsa tiskarska dela v najmodernejši stilu kakor I
5---——————-— t
5 tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernefiml stroji, :
• črkami, *4-ynotype,__stereotypijo ter rotacijskim^ strojem. :
Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. :


• •Mt^f
Ulica S. Francesco d'Assisi 20
i*«
i
IZŠEL JE: Roman v treh delih
MOC PRETEKLOSTI
Spisala V. }. Križanovska. Iz ruščine prevedel IVAN VOUK.
Cena L 6*—. po pošti priporočeno L 7*40. V inozemstvo L 8*60 proti v naprej poslanemu znesku.-Roman je izdala Iz založila Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost ▼ Trstu, Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna ). Stoka, Via Milano 37 in Žen. dobr. udruženje v Trstu, Nar* Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Kraigher Josip, Postojna.

Vecane t originalne platnice (cena L tO*-) se dobi v kr.ji£ar<:l STOKA.