FRANJO ČIČEK
Mihec Pihec
MIHEC PIHEC GRE PO ZAJCA
ONI DAN SI JE MIHEC SRCNO ZAZELEL ZAJCA. SOSEDOV HLAPEC ŠIMEN JIII IMA POLN HLEV, ZAKAJ NE BI ODSTOPIL ENEGA NJEMU. DOLGO SE JE SMUKAL OKOLI SIMNA IN GA NADLEGOVAL Z ZAJCEM, DOKLER SE TA RES NI VDAL 1N MU VELEL, NAJ PRIDE S KOSEM PONJ. MIHEC PIHEC JE IMEL MAJHEN KOS, MIKLAV2 MU GA JE BIL PRINESEL IN V NJEM VELIKEGA PARKLJA, KI JE IMEL GROZANSKO DOLG IN RDEČ JEZIK. TA JEZIK IN ROGOVE JE MIHEC NAJPREJ ODGRIZNIL PARKLJU, PREJ SE GA JE MALO BAL, ZDAJ PA NI BIL VIDETI VEC NEVAREN. CEZ PET DNI PA JE POSPRAVIL CELEGA PARKLJA S KOSTMI IN KO2O VRED. OSTAL MU .IE LE SE KOS, S KATERIM JE ZDAJ ODRI-NIL PO ZAJCA.
SOSEEK3V SIMEN PA JE BIL NAVEJAN FANT. NT SE POZABIL, DA MU JE PRED KRATKIM KAZAL MIHEC JEZIK CEZ PLOT. SICER BI GA BIL TAKRAT POTEGNIL ZA UŠESA, PA MU JE USEL. NEPRI-DIPRAV. ZATO SI GA JE PRIVOSCIL SEDAJ. KO JE PRIROMAL MIHEC S KOSEM IN VRECO PO OBLJUBLJENEGA DOLGOUSCA, MU JE PORINIL SIMEN V KOS MACKO TER MU ZABICAL, NAJ IIITRO DIRJA DOMOV 1N IZPUSTI ZAJCA V HLEVU POD JASLI. PREJ GA NE SME POGLEDATI, SICER SE MU IZPREMENl ZAJEC V 2ABO. RECENO — STORJENO. MIHEC JE ZDIRJAL S K.OSEM V HLEV TER ODVEZAL VREČO. SVRK! JE SKOCILO NEKAJ TEMNEGA IZ VRECE IN HAJDI PO LESTVI NA HLEV IN V SENO. MIHEC JE 2A-LOSTEN STEKEL K SIMNU. CEŠ ZAJEC MU JE UŠEL NA HLEV, A NE POD JASLI.
»VIDIŠ, TO JE TISTO,« GA JE UČIL SIMEN, NIC MU NISl PRI-PRAVIL ZA POD ZOB, PA Tl JE USEL V SENO, DA SE NAJE. ZDAJ LE LEPO POCAKAJ, DA BO SIT. POTEM BO 2E SKOCIL SAM DOLI.« JE MIHEC CAKAL IN CAKAL NA NESRECNEGA ZAJCA, KI ŽRE TAKO DOLGO. V RESNICI PA JO JE MACJI »ZAJEC« PRI STRESNI LUKNJi LEPO POPIHAL — DOMOV.
KO JE TOZIL DRUGI DAN MIHEC ŠIMNU, DA ZAJCA ŠE ZDAJ NI DOLI, MU JE DEJAL TA:
»NAJBR2E SE JE TAKO NA2RL SENA. DA JE POCIL IN SE RAZ-LETEL V PRAZEN NIČ. NE POMAGA NIČ DRUGEGA, KAKOR DA KA2EŠ JEZIK TAKO DOLGO NA HLEV, DA SKOCI ZAJEC ZOPET SKUPAJ IN SE PO-STAVI PREDTE IN TE PO-ZDRAVI PO VOJAŠKO.«
SI JE ZAPOMNIL MIHEC, ZAKAJ NI ZAJCKA DOLI, IN NI VEC KAZAL JEZIKA CEZ PLOT. KO JE OPAZIL SIMEN, DA SE JE RES POBOL.TSAL. MU JE PODARIL PRAVEGA K.UNCA, LEPEGA ZAJCKA Z BELIM  GOBCKOM.
MIHEC PIHEC
TREBI SADNO DREV3E
NA SPOMLAD JE OPAZOVAL MIHEC OCETA, KAKO SNA2I IN TREBI SADNO DREVJE. NI MU ŠLO V GLAVO, ZAKAJ ŽAGA IN REZE SAMO NEKATERE VEJE, DRUGE PA PUŠCA V MIRU. PA JE PRISEL ZUPAN, SAM BOG GA JE PRINESEL, TER POK.LICAL OCETA V PISARNO, CES NEKO PISANJE JE PRISLO ZANJ. MIHEC JE URNO IZRABIL TO PRII.IKO, DA POKA2E OCETU, DA TUDI ON ZNA ŽAGATI IN REZATI VEJE, NE DA BI DOLGO IZBIRAL IN GLEDAL, KATERO.
OCE IN ŽUPAN STA ODSLA, MIHEC PA NA DREVO IN — RESK! RESK! SO LETELE VEJE NA VSE STRANI. KO JE TAKO OSKUBIL ENO DREVO, SE JE LOTIL DRUGEGA. SE VRNE OČE IZ 2UPANOVE PISARNE IN VIDl MIHČEVO DEJAN.IE. NIČ NI POSLUŠAL MIHCEVE RAZLAGE, KAKO JE BOLJE IN PAMETNEJE. ROCNO JE POGRA-BIL ŠIBO, KI JO JE BIL PRAVKAR UREZAL MIHEC, TER GA PO-STENO NASESKAL. NATO GA JE SPODIL Z VRTA. DRL SE JE MIHEC, KAKOR BI GA DEVALI IZ KO2E, IN KRICAL JE NA VSE MILE VI2E, KAKOR MLADA SRAKA, CE ZAGLEDA PSA.
POCEDIL JO JE K MATERI TER SE PRITOŽIL. 5IBE DA JE REZAL Z DREVJA — PRAV TAKO KAKOR OCE — PA JE BIL TEPEN. TOREJ JIH MORA DOBITI TUDI OCE. ZA ENAKO DELO ENAKO PLACILO. JE DEJALA MATI, PRAVICNA DA JE TAKA RAZSODBA IN MODRI SALAMON BI NE NAPRAVIL BOLJSE. POBRALA JE DOLGO VEJO 1N TIHO STOPILA NA VKT. OCE JE STAL NA LESTVI IN ŽAGAL
137
TER VESELO 2VIZGAL KAKOR KOS. KAR MU PRItETI NEKAJ GORKEGA PREKO HRBTA IN PREKO GLAVE. MISLIL JE, VEJA DA GA JE OPLAZILA, KI JO JE RAVNO OD2AGAL. JE NEKAJ ZARO-BANTIL V BRKE IN POD NOS TER STOPIL VIŠE. SEDAJ GA JE OPLAZILA ZENA PO NOGAH. TE SO BILE OBCUTLJIVEJSE, PO-SEBNO KER SO BILE BOSE.
»AJSA! AJSA!« SE JE ZADRL OCE TER POTEGNIL NOGE K SEBI KAKOR MAČKA REP, CE JI STOPIS NANJ. SE JE HOTEL OCE PIHEC OBRNITI, DA BI VIDEL, K.AJ JE IN KAJ NI, PA MU JE ZMANJKALO KLINA IN CAPl JE LEŽAL V MEHKI TRAVI. DOBRA 2ENA SE JE USTRAŠILA IN NA MAH IZPUSTILA SIBO IZ ROK. MISLILA JE: »KAJ, ČE SI JE ZLOMIL  NOGO?«
OCE PIHEC JE GLEDAL 2ENO KAKOR KRANJEC TURKA. NI MU BILO JASNO. POGLEDAL JE LESTVO IN VEJEVJE. BILO MU JE SE MANJ.
»KAJ PA TI JE?« GA VPRASA SKRBNA ZENKA. »TRI STO GROMOV,« JE RENTACIL OCE IN SE SKOBACAL NA NOGE, NE VEM, KAJ JE BILO. ALI JE KAJ ZAKLETO ALI PA STRA-   . SI. RES NE VEM. VEM LE, DA ME JE NEKAJ  PARKRAT PLETAJ-SNILO IN NATO VRGLO Z LESTVE.«
»VIDIS, VIDIS KAZF.N BO2JO!« JE VZKLIKNILA 2ENA VESELA, KER NI VEDEL LJUBEZNIVI MO2EK, KDO GA JE PLETAJSKAL. KAJTI, CE BI BIL VEDEL, BI ZAGODEL DRUGO VI2O IN TAKRAT BI 2ENA VIDELA KAZEN BO2JO. SEDAJ JE PA NI, ZATO JE VESELA NADALJEVALA:
»SAM BOGEC TE JE POTIPAL, KRIVICNI ATA, KER SI TEPEL NAŠEGA PRIDNEGA MIHCA. HU, KJE SI LE IMEL PAMET, STARI? ALI NE VES, DA NAREDI NAS MIHEC VSE PRAV?«
»STARI« RES NI VEDEL, ZATO JE RAJE MOLCAL. SAMO S PRSTOM JE POKAZAL 2ENI NA SREDO CELA. MIHEC PA JE DOBIL 2AGICO TN JE MORAL 2AGATI VEJE, KI MU JIH JE KAZAL IN DOLOČAL OČE.
»PA ZAKAJ NE VSEH?« JE VPRAŠAL CEZ NEKAJ CASA MIHEC. »HM, DECKO,« JE ODVRNIL OCE, »KJE PA NAJ POTEM RASTE-JO JABOLKA? MENDA SKORCU NA REPU?«
»POTEM iPA PUSTIMO RAJE VSE VEJE, BO VEC JABOLK,« UGO-VARJA MIHEC.
»NI TAK.O, DRAGI MIHEC,« GA UCI OČE. »POTEM BI SE PA ZADUŠILA JABOLKA IN BI 1MELI ZOPET FIGO.«
»KAJ SMO IMELI DO SEDAJ FIGO?« VPRASUJE MIHEC. »FIGO, FIGO, PA SE KAKŠNO,« PRAVI OCE, »VSE DREVJE SKU-PAJ JE IMELO LANI FIGO, PA SE TISTA JE BILA ZA NI&«
(DALJE PKIHODNJIC)