Na Prevolah ukradena angel in sv. Katarina
V noči na 24. julij je vlomilec odnesel iz podružnične cerkve na Prevolah pri Hinjah kipa. sv. Katarine in angela, svečnik in kelih, škodo cenijo na 4.000 din. Vlomilec je zlezel v cerkev skozi stransko okno, ki ga je razbil. Neznanega »ljubitelja« oerkvenih reči varnostni organi vztrajno iščejo.
— dvorane v Novem mestu, Brežicah, Krškem pa še -kje (da ne naštevamo podrobneje) ob takih priložnostih pol prazne ali pa je ponekod nastopajočih skoraj več kot izvajalcev na odru;
— drugič pa zato, ker gornja številka za Šentvid pri Stični ni ne čudež ne skrivnost: tu ljudje radi pojo, radi pa tudi pridejo na lep koncert, na dobro pripravljeno šolsko proslavo, gostovanje ali kakšno drugo prireditev! In če bi že takoj na začetku poročila še dodali naše predvidevanje:
— zamisel o bodočem sre-čavanju vaških pevskih zborov na reviji v Šentvidu bo prav tu lahko uresničena,
potem tudi s tem nismo povedali ničesar preveč o plemenitih načrtih kulturnih tednov v tem zgornjem koncu širše Dolenjske. „
Toliko za uvod. Sicer pa moramo zapisati, da je bilo sobotno srečanje s šentviškimi pevci in njihovim občinstvom prijeten in mikaven kulturni dogodek, kakršnih ni veliko v zadnjem času. Pevce in številne poslušalce je najprej pozdravil predsednik pripravljalnega odbora Slavko Videnič, v imenu občinskega vodstva ter kulturnih organizacij pa Janez Lesjak. Oba sta podčrtala pomen zborovskega petja, z njim vred pa tudi preporod trga z okolico vred, ki ima vse pogoje za nadaljnji turistični razmah kraja. Okrašeni domovi, cvetje na oknih vseh hiš,' državne in slovenske zastave — plapolala je tudi z baročnega zvonika domače cerkve — pa prijazni, nasmejani ljudje — vse je govorilo, da obisk koncerta domačih zborov nikakor ni bil le vljudnost ali gola radovednost.
O tem in o kulturi medsebojnih človeških odnosov, ki jih lepa domača slovenska pesem in materina beseda samo še iskrita in plemenitita, je nato spregovoril na odru pred štirimi zbori tudi partizanski skladatelj in znani dirigent prof. Radovan Gobec. V menu ZKPO Slovenije je pozdravil nove zbore in I. šentviški kulturni teden, ki izpopolnjuje dosedanjo vrzel v kraju, ki je od nekdaj slovel po lepem petju. Tovariš Gobec je s prisrčnimi besedami pohvalil za-
I misel o kulturnem tednu, ”
(Nadaljevanje na 5. sir.)
Št. 31 (1062) Leto XX) NOVO MESTO, četrtek, 30. julija 1970
DOLENJSKI LIST
OB DVAJSETLETNICI SLOVENSKEGA OKTETA: PRAZNIK PESMI
Šentvid sredi veselja, cvetja in zastav
Nad 550 ljudi na prvem koncertu 4 domačih zborov, nad 2000 domačinov in gostov pri odkritju novega spomenika NOB - V soboto srečanje pevcev Slovenskega okteta s prebivalci Šentvida
Zgodilo se je, kot smo pričakovali: Šentvid pri Stični je z bližnjo in širšo okolico sprejel 20-letnico obstoja Slovenskega okteta kot svoj ljudski praznik. Prireditve, ki imajo množičen obisk, kakršnega kje drugje zlepa ne pomnimo, teko po začrtanem redu. Trg je v zastavah in cvetju, hiše kot prenovljene, ljudje pa šo ponosni na dogodke, ki obetajo še marsikaj.
če zdajle zapišemo: »Zgodil se je majhen čudež ...« in takoj dodamo, da je sobotni prvi javni koncert štirih novih domačih pevskih zborov obiskalo nekaj nad 550 (preštetih!) obiskovalcev, naredimo to nalašč in zato, ker so
V NEDELJO dopoldne so v Šentvidu pri Stični odkrili nov spomenik NOB: posvečen je 93 padlim borcem in aktivistom, ki so ljubezen do domovine in svobode zapečatili s svojo krvjo. Spomenik so odkrili v okviru prireditev I. kulturnega tedna (Foto: Tone Gošnik)
Danes nov hotel v Brežicah
Danes dopoldne bodo v Brežicah odprli pravkar dokončani hotel Turist, ki so ga preuredili iz bivšega Narodnega doma po načrtih inženirja Karla Filipčiča. V 23 sobah in dveh apartmajih je na voljo 50 ležišč. 2e jutri bo zasedenih 36 postelj. Napovedali so se turisti iz Nemčije in Avstrije. V restavraciji je prostora za 70 gostov. Za večje skupine ima hotel še banketno dvorano. Pivnica je popolnoma ločena od hotelskega dela. Prostori bivše restavracije so namenjeni stalni razstavi pohištva, prav tako tudi nekdanja kino dvorana v prvem nadstropju.
Šentvid v soboto in nedeljo ,
Po sinočnjem večeru opernih arij se bo kulturni teden v šenvidu pri Stični nadaljeval v soboto s koncertom Slovenskega okteta. Oktet slavi s tem večerom 20. obletnico svoje ustanovitve, v nedelj »-popoldne pa bo ob 14.30 najprej sprevod narodnih noš, pevskih zborov in godb od pošte do osnovne šole, pri čemer bodo sodelovali tudi Ribničani. Ob 15. uri bo predsednik izvršnega sveta SRS tovariš Stane Kavčič odkril spomenik sloven skim izseljencem pred osnovno šolo.
Po slavju bo v Šentvidu prijetna zabava, na kateri bodo igrali trio Henček in Veseli planšarji.
Notranjost dolga leta zanemarjene in dolgočasne zgradbe je prikupno in domiselno urejena. Hotel je last Ljudske potrošnje iz Brežic. J. T.
V soboto spet koncert v viteški dvorani
Se dva sobotna večera prirejata Posavski muaej in Zavod za kulturo ta mesec v slavnostni dvorani brežiškega gradu. V soboto, 1. avgusta, bo obiskal Brežice Slovenski trio z Dejanom Bravničarjem (violina), Acijem Bertoncljem (klavir) in Cirilom Škerjancem (violončelo). Koncert bo kot običajno olb 20. uri. Organizatorji pričakujejo vsaj toliko obiska, kot so ga zabeležili ob nastopu opernih prvakov iz Ljubljane minulo soboto.
Za ponesrečence v Peruju
štab za elementarne nesreče v Črnomlju organizira v sodelovanju z družbeno-poli-tičnimi organizacijami akcijo za zbiranje pomoči prebivalstva v Peruju, ki ga je močan potres hudo prizadel. Denarne prispevke posameznikov in delovnih kolektivov sprejemajo na občinskem odboru RK vsak dan od 8. do 12. ure, lahko pa nakažete pomoč tudi na žiro račun št. 5211-678-58 na naslov: Občinski-odbor RK Črnomelj — za Peru. štab prosi za razumevanje ih za čimprejšnja nakazila, ker želijo akcijo končati do 20. avgusta.
AVGUST. BO NADALJEVAL razgibano dolenjsko kulturno poletje: razen koncertov v viteški dvorani brežiškega gradu in dveh slikarskih razstav: retrospektivne ob 70-letnici Toneta Kralja in razstave del Jožeta Horvata-Jakija (v Kostanjevici in v Krškem) bodo 29. avgusta slovesno odprli samostansko katedralo v kostanjeviškem gradu. Na sliki: pogled na obnovljeni zvonik cerkve z notranjega dvorišča v gradu (Foto: M. Vesel)
Spet tifus v Gradcu
Na nedeljskem zasedanju metliške občinske skupščine so spet poudarili, kako nujno je čimprej vaščanom Gradca priskrbeti zdravo pitno vodo iz vodovoda. Odbornik Bajc je povedal, da je v vasi spet nekaj primerov tifusa, kar se je že v prejšnjih letih večkrat zgodilo.
Vaščani so prestrašeni, čeprav so zdravstvene ekipe takoj ukrepale. Ljudje so prepričani, da je vzrok bolezni nezdrava voda, medtem ko strokovna služba te domneve še ni uradno potrdila.
Avstrijci vabijo na velike dirke
V nedeljo, 16. avgusta, bo na dirkališču »Dsterreichring« v Zelt-wegu v Avstriji osma letošnja dirka za svetovno prvenstvo z avtomobili fonnule 1. Ljubitelji avtomobilskega športa iz Jugoslavije imajo torej končno letos prvič priložnost videti pri delu najboljše dirkače na svetu. Strokovnjaki računajo, da bodo vozili najhitrejši s povprečno hitrostjo nad 210 km/h v enem krogu!
Vstopnice bodo na razpolago na dirkališču po 45 avstrijskih šilingov, športna komisija AMD Novo mesto pa je "zagotovila nekaj
GRAND PRIX
vstopnic za člane društva po znižani ceni za dinarje. Veljale bodo za nedeljsko dopoldansko dirko avtomobilov 'formule ford in seveda za glavno predstavo v nedeljo ob treh popoldne.
Do Zeltwega je iz Novega mesta, preko Celovca 260 km, preko Dravograda pa nekaj več kot 200 km. Kdor si je lani ogledal dirko konstruktorjev, lahko pove, * da mu za enodnevni izlet na Oster-reichring ni bilo žal!
Številnim prometnim nesrečam na naših cestah se je pridružila v nedeljo ob treh zjutraj še ena, v naših krajih letos največja. Taunus nemške registracije je zaradi neprevidnega prehitevanja nasproti vozečega se nežna-nega avtomobilista zavil na levo in zadel v betonski zid na nadvozu. V nesreči pri Drnovem so izgubile življenje vse tri sopotnice, težko poškodovanega voznika pa so odpeljali v bolnišnico. Vsi potniki v avtomobilu so bili
naši državljani (Foto: Mirko Vesel)
OD 30. JUL. DO 9. AVG.
Okrog 30. julija in nekako od 3. do 5. avgusta pogostne padavine z nevihtami in ohladitvami. V ostalem lepo vreme.
Dr. V. M.
VRATA OKNA POLKNA NA
ribnica KREDIT
inles
tedenski
mozaik
Sovjetska mornarica se je razlezla že po vseh svetovnih morjih. Po najnovejših poročilih je Moskva sklenila sporazum z vlado otoka Mauritiusa v Indijskem oceanu, da se bodo njene vojne ladje lahko preskrbovale v Port-Louisu. Taki in podobni sporazumi ne vznemirjajo simo Zahoda, ampak celo Indijo. V bombajskemt in Kaikutskem pristanišču so dolgo sta'.i napisi: »Russi—Indi Bai, Bai« (Rusi in Indijci prijatelji). Zdaj so se pojavili napisi »Russi—Indi Bye, Bye« (Rusi in Indijci, Zbogom). Morda to ni tako daleč od znanega »Jenki, pojdi domov!«... Ze lani junija je ameriški poslanec Conyers poročal, da na južnovietnamskem otoku Con Son mučijo jetnike v tako imenovanih »tigrovih kletkah«. Poslanec bi moral poročati Niionu, toda zakadi nesporazuma glede utp sestanka, je ta padsl v vedo. Dvomljivo je, ali bi se usoda jetnikov v tigrovih kletkah kaj prida zboljšala, če bi do sestanka prišlo... Iranski šah med obiskom v Bruslju ni posebno prijazno sprejet, novega beritanskega zunanjega ministra sira Aleca Ho-mea. Razlog: nova britanska vlada namerava obdržati Svoje čete v Perzijsk ;tv zalivu, kjer ima svoje posebna interese Iran, tudi po letu 2971. Odposlanci iranske vlad? so obiskali vseh devet šejkarov v Perzijskem zalivu in nm obljubljali zaščito. Britanci, ne bodi leni, so tudi postali svoje odposlance, ki so šev kom obljubljali isto .. Prvi sekretar KPC Husak m predsednik češkoslovaške vlade Strougal sta šla na počitnice v Sovjetsko zvezo, iti trano, kam bo šel na počitnice bivši prvi sekretar KPC Dubček. Morda pa še nima pravice do letnega, dopusta, ker je šele nastopil službo kot ^tehnični uslužbenec« v nekem lesnem podjetju v Trencinu na Slovaškem ... Tedensko glasilo CK KPC »Tvorba« dolži Londona, pisca »Priznanja«, Smr-kovskega in Loebla, da so spravili Slanskega v nesrečo. »Ne moremo zamolčati dejstva, da so Artur London, Eugen Loebl in Josef Smr-kovsky obtožili Riharda Sionskega kot voditelja zarote v času, ko še ni nič kazalo. 'ta je bivši generalni sekretar KPC kaj zagrešil.« »Tvorba« je »pozabila« napisati, kdo je sestavil scenarij za proces proti Sionskemu_____
Strojne skupnosti
Premalo in preveč traktorjev - Stroj je koristen le takrat, kadar dela - Sodelovanje med sosedi in neustrezni predpisi
V murskosoboški občini imajo kmetje že toliko traktorjev, da pride povprečno na vsakih 40 ha kmetijskih zemljišč po eden. Vzlic temu pa še vedno velika večina kmetov uporablja krave za delovno živino. Z njimi vozijo in orjejo. Traktorjev je torej še vedno premalo, čeprav bi jih jx) mednarodnih računih moralo biti kmalu preveč za donosno gospodarjenje na kmetijah.
Razvoj kmetijstva radi merimo s traktorji. Na koliko hektarjev kmetijskih ali ob* delovalnih zemljišč pride po eden. Zahodnoevropske drža* ve so še nekoliko pred murskosoboško občino. Nekatere pa ne več daleč. Kmetijski stroji namreč koristijo kmetom le takrat, kadar delajo. Zato jih prav tako ne sme biti preveč kot ne premalo.
V Avstriji že več let igo-tavljajo, da stroji, železni pomočniki kmetov, svojim gospodarjem odjedajo tudi do-
TELEGRAMI
VVASHINGTON - U .ameriških virov se je izvedelo, da sta dve sovjetski ladji izkrcali v rripoliju orožje za Libijo. *>To povzroča zaskrbljenost v ZDA« Američani in Angleži so se morali nedavno umakniti iz svojih oporišč
DUNAJ — Na Dunaju se nada-, ljujejo pogajanja SALT o omejitvi strateškega raketnega oboroževanj j a med ZDA in ZSSR Pričakovali so, da bo že Konec julija podpisan začetni sporazum na Dunaju. Zdaj kaže, da se bodo pogajanja zavlekla v avgust. Nadaljevali jih bodo jeseni v Helsinkih.
WASHINGTON - fakoj po obisku v SZ je finski predsednik Ur-ho Kekkonen uradno obiskal Wash-ington, kjer se je lavzel za sklicanje konference o evropski varnosti. SZ in* druge vzhodnoevropske države so že uradno izjavile, da ne nasprotujejo udeležbi ZDA in Kanade na taki konferenci.
LONDON — Stavka britanskih pristaniških delavcev še vedno traja in vzbuja čedalje hujše skrbi v deželi. Za zdaj še ni čutiti hujšega pomanjkanja živil, toda gospodarska škoda je že postala občutna. Poročilo vladne Komisije naj bi bilo osnova za obnovitev pogajanj med delavci m delodajalci.
BANGKOK — Po obisku Kam-boškega premiera Lon Nola na Tajskem je tajski premier Kittl-kachom izjavil, da bo Tajska konec julija poslala v Kambodžo 3000 Tajcev kmerskega rodu, da M se tam bojevali proti osvobodilnim silam.
PARIZ — V francoskem komunističnem gibanju je izbruhnila nova afera »Garaudy« Stari komunist Tillon, ki so ga zključili iz partije, je ostro napadel partijsko vodstvo, predvsem generalnega sekretarja Marchalsa
hodek, če niso dovolj izkoriščeni. Podobne ugotovitve imamo pri nas. Agrokombinat Subotica, ki je nekaj let delal z izgubo, je izboljšal gospodarjenje med drugim tako, da je zmanjšal število traktorjev in drugih kmetijskih strojev. Pri delu s traktorji je uvedel dve izmeni, da v dolgih poletnih dneh delajo od zgodnjega jutra do poznega večera. Pred Štirimi leti je imel en traktor za 47 ha kmetijskih zemljišč, lani pa že za 81 "ha. Z eno konjsko močjo traktorja je lani obdeloval že skoraj dva hektarja zemljišč in sicer večinoma orne zemlje.
Take primerjave kažejo, da v nekaterih občinah v Sloveniji ne bi smeli govoriti toliko o pomanjkanju traktorjev kot o slabi organizaciji dela.
če bi vsak kmet želel imeti svoj traktor, bi ga moral vzdrževati z dohodki od drugod,. ne s kmetije. Male kmetije ne vzdržijo takega bremena. To ugotavljajo tudi v zahodnoevropskih ' državah. Zato kmetje ustanavljajo strojne skupnosti. V njih združujejo svoje stroje in jih uporabljajo vsi člani. O uporabi se dogovarjajo ali sestavijo ustrezne pravilnike.
Nekateri naši kmetje se bojijo takih skupnosti. To je posledica razvoja zadružništva v minulih letih, pa tudi sedanjih predpisov Pri nas imamo le družbeno in zasebno lastnino.’ Kakšna lastnina naj bodo sredstva strojne skupnosti? Družbena ne morejo biti, ker bi jih kupili zasebniki. Ce jih obrav-
f |£
m
.... •
TUDI FRANCOZI — Kljub odločitvi varnostnega sveta, ki je še poostril prepoved prodaje orožja rasističnemu režimu v Južni Afriki, je Francija slovesno izročila južnoafriški mornarici podmornico »Maria Van Riebeeck« v pomorskem bponšču Lorient. Južna Afrika lahko plača v zlatu ali konvertibilni valuti, in to je najvažnejše. Ce pa režim v Pretorii drži v suženjstvu še toliko človeških bitij, to ne vpliva na »business« -z orožjem. Velika Britanija je tudi zdaj sklenila, da se bo pridružila temu »businessu«. Telefoto: UPI	v.
navamo kot čisto zasebna, , pa so premalo povezana. To se pozna tudi pri nakupu, ko veljajo drugačni predpisi kot za kmetijske organizacije.
V takih razmerah strojne skupnosti razpadajo, namesto da bi se rodile nove. Ustanavljale so jih kmetijske organizacije — a brez uspeha. Nekaj dobrih izkušenj pa le imamo, npr. pri kmetijski zadrugi Medvode. Dobri organizatorji uspejo tudi pri sedanjih neustreznih predpisih.
J02E PETEK
IZREKI
Nič ne more biti lepo, če škoduje človeku.
Dokler se bomo prepirali, katera pot do miru je prava, miru ne bo.
Človekov značaj najbolj iznakazi premoženje.
Maščevanje nikjer ne nastopa brez kratkovidnosti.
Slabost in nasilje sta brata.
Svet je velika čakalnica - eni se sprehajajo. drugi dremljejo.
Obleko uporabljajmo samo v utemeljenih primerih!
Če ni sovražnikov, ni treba prijateljev, zadostujemo kar ljudje.
HENRIK ZBIL
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■ HOTELI NISO ZASEDENI —
Turistični promet na Hrvatskem je bil junija za 12, v prvih šestih mesecih pa za 4 odstotke manjši kot lani. Ravno Hrvatska pa je naša najmočnejša »turistična« republika, saj obsega večino jadranske obale. Tudi slovenska turistična središča se letos ne morejo posebno pohvaliti. Vzroki so deloma že stari (nekvalitetne turistične storitve, nespretni gostinci, hrup na nedokončanih gradiliščih), le-tem pa so se pridružili še novi (manjše porcije zaradi dražjega mesa, druge podražitve, slaba opremljenost taborov). Zato gostje letos hitreje ristični delavci si obetajo, da bo tu-odhajajo drugam. Gostinski in turistična bera boljša konec julija in avgusta, ker so se zadnje dni začele valiti k nam velikanske množice inozemskih turistov Na cestah z Gorenjske proti morju so ob lepem vremenu nepretrgane kolone vozil, toda mnogi hoteli na Jadranu so za zdaj še napol prazni.
■ SEDEM NAGRAD VSTAJE 1970 — Predsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije Janko Rudolf je ob dnevu vstaje slovenskega naroda slovesno podelil letošnje nagrade vstaje za najboljše stvaritve s tematiko NOB na kulturnem področju.
Letošnje nagrade so prejeli Tone Svetina za roman »Ukana«, Lojze Krakar za pesniško zbirko »Krik«, Ladislav Kiauta za monografijo XVIII. divizije »Na bojni črti Osemnajste«, Srečko Vilhar in Albert Klun za knjigo »Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in Južni Franciji« ter Vera Visočnik iij Aleksan-
Slabša turistična bera
der Bassin za likovni monografiji »Revolucija in umetnost«.
■ ZAČEL SE JE PULJSKI FE-STIVAL — V nedeljo se je predsednik republike Josip Broz Tito z ženo Jovanko udeležil otvoritve XVII. festivala jugoslovanskega igranega filma v Pulju. V predsednikovi loži sta bili tudi dve ugledni gostji: vdova po nekdanjem mehiškem predsedniku Lopezu Mateosu ter filmska igralka Sofija Loren.
■ NEKAJ MANJŠI PRIDELEK — V naših žitorodnih krajih bo žetev pšenice končana do konca Ju-
lija, če bo vreme> količkaj držalo. Strokovnjaki računajo, da bomo letos pridelali 4 do 4,5 milijonov ton pšenice, kar pomeni 6 do 10 odstotkov manj kot lani.
■ ELEKTRIKA IZ DJERDAPA
— V sredo prejšnji teden so poskusno pognali prvo turbino v Djerdapu na Donavi, na meji med Jugoslavijo in Romunijo Ta turbina spada med največje na svetu, kar velja tudi za nadaljnjih pet na jugoslovanski in šest na romunski strani, ki jih ,bodo še vgradili.
■ NOV AVTO CRVENE ZASTAVE — Kragujevška tovarna avtomobilov Crvena zastava je prejšnji teden poslala v prodajo prvo pošiljko 1.500 kubičnih vozil »zastava PZ«, ki lahko dosežejo hitrost do 155 km na uro. Tovarniška cena vozila je določena na 29 940 dinarjev.
■ SLADKAMO SE PA RADI —
V zadjih petnajstih letih se je proizvodnja čokoladnih izdelkov v Jugoslaviji povečala od 2200 na 32.000 ton leto, keksov od 7600 na 50.000 ton, bonbonov pa od 14.000 na 35.000 ton. Pred 15 leti Je Jugoslovan pojedel letno — seveda v povprečju torej eden več, drugi manj
— poldrag kilogram, lani pa 6 kg sladkarij.
tedenski zunanjepolitični pregled
Naserjev govor v četrtek zvečer v Kairu na začetku kongresa egiptovske arabske socialistične unije utegne biti (ali zelo verjetno tudi je) pomembna prelomnica v dogajanju na Srednjem vzhodu. V bistvu je predsednik Z AR izjavil, da Združena arabska republika sprejema nedavno ameriško pobudo za rešitev krize na Srednjem vzhodu.
Ta ameriški predlog, ki ga je obelodanil ameriški zunanji minister Wiliam Rogers, se sklicuje na novembrsko resolucijo varnostnega sveta OZN iz leta 1967 — nekaj mesecev po junijski vojni — določa umik izraelskih čet z okupiranih arabskih ozemelj, vsaj trimesečno prekinitev ognja in ponovno posredova* nje (J Tantovega odposlanca Gunnarja Jarringa.
Predsednik Naser je javno sporočil, da sprejema ameri* ški predlog (čeprav s pridržki), kmalu po vrnitvi iz Moskve, kjer je ostal od 29. junija do 17. julija, to je dvakrat dlje, kakor je prvotno nameraval. S sovjetskimi voditelji, predvsem z Brežnje* vom in Kosiginom, je Imel izčrpne in naporne pogovore. Naser je tudi povedal, da je januarja letos, ko so Izraelci začeli bombardirati notranjost Egipta, tajno obiskal SZ in da je nato egiptovska armada dobila novo sovjetsko opremo, s katero so izraelske napade onemogočili. Pri tem je mislil predvsem na protiletalske rakete zemlja-zrak SAM-2. (Nekateri poznavalci trdijo, da so Sovjeti poslali v ZAR tudi izpopolnjeno ver* zijo te rakete SAM-3.)
Prezgodaj je še govoriti, kako se bo zdaj položaj na srednjem vzhodu razvijal. Pesimistov je še zmeraj več kakor optimistov, čeprav je ponekod tisk rahlo optimisti* čen« in piše o »žarku upanja«.
Značilno pa je, da je Naserjev govor v arabskem tisku vzbudil različne odmeve. Ker doslej še ni bilo uradnih odmevov, je treba pač prisluhniti pisanju časopisov.
ATENE — Veleposlaniki arabskih držav v Atenah so obiskali predstavnika grške vlade ln mu obljubili, da bodo vlade arabskih držav storile vse, da bi preprečile ponovne ugrabitve letal, kakor Je bila nedavna ugrabitev gr&kega potniškega letala
TRIPOLI — Iz Libije prihajajo poročila, da so tam preprečili nov poskus zarote v katero so bile vpletene znane osebnosti povezane s prej Sn im' režimom
iraški tisk je nedvomno za. vrnil Naserjevo pobudo. Še bolj odkrit je bil časopis »Al Kifah«, ki izhaja v libanonskem glavnem mestu Bejrutu, a ga financirajo Iračani. Časopis v svojem komentarju med drugim pravi, da se je Naser, »namesto da bi porušil mostove z ZDA, kakor je obljubil v svojem pozivu Ni-xonu, odločil za ameriške predloge«. Časopis graja tudi Sovjetsko zvezo, ker je spre-
Prelomnica
jela ameriški predlog. Glasilo palestinskih organizacij »Al Fatah« je v komentarju znova zavrnil politično rešitev na Srednjem vzhodu, zlasti pa ameriški predlog.
Najnoveši Naserjev govor je brez dvoma prelomnica. Ali bo iz te prelomnice privrel v vročem puščavskem pesku čist izvirek, ki bo odplavil nakopičena nasprotja in sovraštvo? Se vedno je malo upanja, da se bo to zgodilo.
Varnostni svet OZN je razglasil še ostrejšo prepoved na prodajo orožja -lužni Afriki. Zanimivo je, da so se pri glasovanju v svetu vzdržale ZDA, Francija in Velika Britanija. Najhujša grešnica je seveda Britanija, ki je pod novo vlado Edvarda Heatha sklenila, da bo končala šestletni embargo za orožje, ki je veljal pod VVilsooovo vlado, in spet začela pošiljati težko orožje Pretorii. Britanija se izgovarja, da Južna Afrika potrebuje bojne ladje, letala, helikopterje in po-dobnp za lastno obrambo. To so defenzivna orožja — trdijo uradni krogi v Londonu — ki jih Južna Afrika potrebuje zaradi čedalje globljega sovjetskega prodiranja v Atlantiku. Britanija sl mora zdaj, ko je Sueški prekop zaprt, zavarovati življenjsko pot okrog Rta Dobre nade in si zagotoviti za prihodnost južnoafriško pomorsko oporišče Simonstown.
Skoraj ves ostali svet vidi v britanski odločitvi vojaško krepitev južnoafriškega rasističnega režima, ki to orožje potrebu,je predvsem za zatiranje temnopoltega afriškega prebivalstva. Najbolj ogorče ne so številne članice britanskega Commonwealtha, posebno afriške članice.
2
DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
'/h j/.'('< ///)')(.
f •	•	V	v
Sejmišča
NOVO V ZADNJIH DNEH
INDUSTRIJA KONFEKCIJE OBLAČIL
»MODNA OBLAČILA«
LJUBLJANA, TOLSTOJEVA 9/a
vabi k sodelovanju
za obrat v TREBNJEM in na KRKI
več KV in PK delavcev krojaške ali šiviljske stroke ali NK delavk oz. delavcev za pri-učitev v konfekcijski stroki
Poskusno delo""dva rpeseca.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja.
Pismene ponudbe naj kandidati dostavijo upravi podjetja v 15 dneh po dnevu objave ali se osebno zglase na razgovor'v obratu Trebnje ali na Krki.
ENODNEVNE PIŠČANCE ,L0HMAN‘
lahko nabavite v valilnici
GRABEN pri Novem mestu
vsak torek, sredo in petek.
NOVOTEKS
TEKSTILNA TOVARNA NOVO MESTO
bo na LICITACIJI dne 11. 8. 1970, ki se bo pričela ob 10. uri, prodala
tovorni avto TAM-Deutz 4,51
%
Ogled avtomobila je mogoč vsak dan od 12. do 14. ure. če ne bo interesentov državnega sektorja do 12. ure bomo avtomobil zatem prodali zasebnikom. Kavcija 10% od začetne cene.
Z NOVIMI KOMETOVIMI PROSTORI NAJBRŽ ŠE NIČ:
Bo letos stekla proizvodnja?
Spremenjena lokacija - zdaj v Rosalnice
Kot vse kaže, metliška konfekcija Komet letos ne bo zgradila novih proizvodnih prostorov. Pred tedni je direktor podjetja Manek Fux glede tega, da podjetju dostikrat očitajo, da nima pripravljenih razvojnih načrtov, odgovoril:
»Konzorcij, katerega član je tudi trebanjska Kemo-oprema, nam dela načrte za proizvodne prostore, zgradila pa i jih bo Kemooprema V Bočki bomo postavili dvo-tano s 3,760 m2 površine, v ta namen bomo dali 2,5 milijona dinarjev, pri gradnji pa nam bosta pomagala novomeška Dolenjska banka in hranilnica z 900.000 dinarji posojila in Jugotekstil, s katerim sodelujemo, s 500.000 dinarji kredita. Zdaj imamo namreč v Metliki 12 skladišč, delamo pa v štirih različnih zgradbah, če bo šlo po sreči. bomo do začetka decem-
V brežiški občini se "Bo prihodnje dni začelo ocenjevanje za najbolj urejen kraj v občini. Občinska turistična zveza v Brežicah bo ocenjevala deset krajev: Brežice, Čatež, Veliko Dolino, Krško vas, Cerklje, Dobovo, Bizeljsko, Pišece, Artiče in Ka-ipele.
Posebna komisija bo ocenjevala splošno podobo kraja, njegovo prometao urejenost in vzdrževanje javnih nasadov in vrtov, urejenost zgradb in njihove okolice, stanje lokalov in njihove okolice ter obseg in kvaliteto ponudbe v gostinstvu in trgovini. V podrobnem bodo ocenjevala 32 različnih sestavin, ki bodo odločale o razvrstitvi o najboljšem turističnem kraju v občini.
Najbolj uspešno turistično društvo bo dobilo nagrado, nagrajena pa bosta tudi drugi in tretji. Tekmovanje bodo upoštevali tudi pri ocenjevanju dela društev. Prav gotovo bi ne bilo slabo, ko bi brežiški zgled posnemali še drugje na Dolenjskem. Pri-hodn;e leto bi lahko pripravili podobno tekmovanje za vso Dolenjsko.
bra v novi dvorani že začeli delati. Od metliške občinske skupščine ne zahtevamo ničesar drugega kot samo moralno podporo pri gradnji.«
Lokacija Bočka je že propadla: pravijo, da bodo tam gradili zasebniki, medtem ko bo Komet gradil v Rosalni-cah. V Kemoopremi so povedali, da zato letos z novo proizvodno dvorano ne bo nič, čeprav so načrte že ‘pripravili. Komet bo torej do prihodnjega leta ostal razdrobljen, dokončnega odgovora na zastavljeno vprašanje o razvojnih načrtih tega metliškega podjetja pa torej še ni.	J.	S.
Enostranska
strogost
Kmečke gospodinje morajo vstajati zjutraj ob štirih, da bi pravočasno pomolzle krave in prinesle mleko na zbirališče. Tam preveri kvaliteto prinesenega mleka zbiralec, če ni gospodinja mleka pravilno ohladila ali zmešala jutranjega z večernim na pravšen način, je bil ves trud zaman, zbiralec ga bo zavrnil. Mlekajrne se torej prav pohvalno zavzemajo za kvaliteto mleka.
Precej drugače pa je s plačilom. Ob tolikšni natančnosti pri prevzemu bi človek pričakoval, da so mlekarne dosledne tudi pri plačilu mleka. Zal pa ni tako: čeprav je izkupiček od prodanega mleka zlasti na naših zaostalih področjih marsikateri kmečki družini edini vir dohodka, plačujejo mlekarne mleko z dva do trimesečno zamudo...
L. S.
Izvoz zaostaja za planom
Tovarna papirja v Krškem je v prvem polletju izvozila za 1,358.000 dinarjev celuloze in papirja. Največji izvoz je dosegla v februarju in maju. Kljub temu, da je bil izvoz glede na pomanjkanje lesa in potrebe na domačem tržišču precejšen, je kolektiv izpolnil plan izvoza za prvih šest mesecev komaj z 68 odst. po vrednosti in s 66 odst. po količini.
V metliški tovarni BETI je 9-milijonska investicija pri kraju. Gradbena dela za nova skladišča in pletilnico, barvamo in kotlarno ter novi obrat kodranke (na sliki) so povsem končana. Tudi montaža uvoženih strojev gre h koncu. Kot vse kaže, bo nova proizvodnja stekla v kratkem. (Foto: Ria Bačer)
NE PRIČAKUJMO DENARJA V VREČAH!
Kako pomagati nerazvitim?
Gospodarstvo lahko pričakuje predvsem posredno pomoč - Kako bodo pomagali republiški družbeni skladi? - V kmetijstvu nismo uporabili niti tega, kar nam ponuja domača banka!
Zadnje čase je tudi v Sloveniji vedno več pomenkov o nerazvitosti nekaterih občin in območij in o tem, kako nerazvitim območjem v SRS pomagati iz zadreg. 2e dejstvo, da smo o tem sploh začeli resno razpravljati, pomeni veliko, čeprav zaenkrat razen posplošenih stališč o tem, da je pomoč potrebna, še niso izoblikovana ne stvarna pota in ne načini za pomoč. Reči se da le to, da gospodarstvo razvitih območij kaže zadnje čase več volje pomagati nerazvitim z naložbami.
Na našem območju, ki žal šteje med nerazvita, si moramo biti na jasnem o več stvareh. Zavedati se moramo, da bi zaman pričakovali samo denarno pomoč, nekako tako, da bi nam kdo pošiljal v vrečah denar, s katerim naj bi si nato sami pomagali. V Sloveniji zaenkrat ni nobenega kapitala in tudi sklada ne, ki bi ga lahko uporabljali tako.
Največja pomoč, ki je bo lahko deležno naše gospodarstvo, bo predvsem v tem, da se bodo večje slovenske gospodarske organizacije ob pomoči bank odločale za naložbe na našem območju. Pri tem velja podčrtati, da bi želeli zlasti več volje za sodelovanje te vrste pri drugih bankah.
Za naložbe v naše gospodarstvo se bodo prizadeti' odločali predvsem zaradi cenenosti naše delovne sile. Slednje pa zadnje čase vedno bolj primanjkuje tudi pri nas. Največ možnosti za naložbe te vrste imata občini Trebnje in Brežice.
Primanjkljaj v štipendistih
Čeprav ima novomeško gradbeno podjetje Pionir dolgoleten načrt štipendiranja, ki ga je potrdil tudi delavski svet podjetja, in čeprav se kadrovska služba trudi, da bi ga uresničevala, nima podjetje presežka delavcev, nasprotno:	primanjkuje klju-
čavničarjev, kleparjev; zidarjev, tesarjev, delavcev s sredješolsko izobrazbo, arhitektov in gradbenikov. Vrzeli skušajo zapolniti z različnimi oblikami dopolnilnega izobraževanja, z novim srednješolsko izobrazbo, ar-ga zdaj delajo, pa bodo uskladili tudi načrt izobraževanja in zaposlovanja.
Naslednja stvar, pri kateri bomo morali dobiti večjo pomoč od širše družbene skupnosti, je tako imenovana infrastruktura: to so naložbe v ceste, promet, telefonijo, šolstvo in druge negospodarske dejavnosti. Za naložbe v razvoj teh dejavnosti že obstajajo v republiki skoncentrirana sredstva, ki se zbirajo s pomočjo raznih prispevkov. Naj omenimo kot primer cestni sklad, sklad za šolstvo, sklad za otroško varstvo itd. V teh skladih so, kot že rečeno, osredotočena sredstva iz vse Slovenije, ki jih ti skladi razporejajo nazaj na posamezna območja. Se vedno pa nobeden izmed teh skladov nima meril za večjo pomoč nerazvitim. Ta naj bi bila v tem, da bi republiški skladi dajali kredite nerazvitim pod milejšimi pogoji (manjša udeležba nerazvitih, manjša obrestna mera, daljši odplačilni roki).
Tudi kmetijstvo bo potrebno večje družbene pomoči, saj je kmetijskega' prebival-
NOVO V PRIHODNJI SEZONI
Vodstvo dramske skupine kultumo-prosvetnega društva »Dušan Jereb« je prevzel režiser Marijan Kovač nekako pred pol leta. Doslej je s svojim delom dosegel že lepe uspehe v dramski dejavnosti na novomeškem odru, društvo	pa	si obeta še veliko
več,	še	posebno	zato,	ker
skuša pritegniti k delu tudi starejše igralce, ki so dolga leta	po	vojni nastopali	na
novomeškem odru. Vodstvo društva	si želi,	da bi	se
končno le izpolnila dolgoletna želja kulturnih delavcev in prebivalcev po stalnem amaterskem gledališču in bi si Novomeščani lahko ogledali več dramskih predstav kot doslej.
A. V.
Vsa stojišča so polna
Kmetijska zadruga KRKA ima vsa stojišča za pitanje goved zasedena s pitanci. V Draškovcu je v pitanju 570 goved za mesarijo iz škofje Loke, v Zalogu pa 600 goved za EMONO iz Ljubljane in VAJDO iz Zagreba. Za vse tri naročnike pita KZ KRKA pogodbeno: oni odkupijo na novomeških dogon sikih mestih teleta in jih dajo zadrugi v pitanje.
stva največ prav v nerazvitih občinah. Pri tem pa moramo opozoriti, da se naše kmetijske organizacije premalo zanimajo celo za tista sredstva, ki jih je sposobna dati naša barfka. Naj kar povemo: DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA Novo mesto ima od aprila letos pripravljenih za kreditiranje kmetov kooperantov 1,400.000 din. Doslej ni vložila še nobena naša zadruga zahtevka za ta denar, najdlje pa je s pripravami za to KZ Novo mesto. Denar je na banki še vedno neizrabljen. Dokler ne porabimo svojega, ne moremo zahtevati pomoči od drugod, vsaj za kmetijstvo!
M. J.
Neurje v Beli krajini
V soboto, 25. julija, okoli poldne je gosta in tanka toča zajela del suhorskega konca in okolico Metlike. Priza-* dete so vasi Lokvica, Trnovec, Bušinja vas in Dragomlja vas. Škode je precej, zlasti na koruzi, detelji in ovsu. Odborniki metliške občinske skupščine so imenovali komisijo, ki bo popisala škodo zaradi odpisa davkov.
Toča je ta dan zajela tudi del črnomaljskega območja. Močni sunki vetra so polomili rože, nekaj drevja in okenskih stekel, prav tako pa je ponekod lomilo opeko na strehah.
SEJEM NA VINICI
Živahno na novomeškem sejmu
V ponedeljek, 27. julija, je bilo na novomeškem sejmišču naprodaj 474 prašičkov, prodali pa so jih 382. Kupcev je bilo precej, plačevali pa so približno tako kot prejšnji teden. Cene: manjši pujski. 150 do 200 din, večji pa 210 do 480 din.
Brežiški sejem
V soboto, 25. julija, je bilo na brežiškem sejmišču kar precej prometa. Naprodaj je bilo 360 pujskov, prodali pa so jih 232. Večjih pujskov ni bilo, manjše pa so plačevali po 10 din kilogram.
V poletnih mesecih je na viniških sejmih manj dogo-nov. Tako so na sejem, ki je bil 20. julija, prignali le 15 parov volov," 10 krav, 75 telet in nekaj naš 50 pujskov. Največ fcupoev je bilo z Reke. Vole so plačevali tudi po 8 din, sicer pa so bile cene naslednje: voli 7.20 do 7.50 din kg, teleta 11 do 12 din, pujski pa 250 do 300 din eden.
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
■
*
Mesar Gabrijel (na levi) je potrdil, da so tudi novinarji rojeni za mesarje. Ampak mesarska je težka: zdaj kilogram teletine pa ne premastno govedino pa dve klobasi in pol hrenovke... in na koncu človek ne ve, kje se ga glava drži. (Foto: M. Jakopec)
VAJENEC TEHTA MESO, RAČUNA BREZ SVINČNIKOV, MESARI .
Mesarsko dopoldne
Skozi vrata mesnice je stopila starejša ženica z očali: po svoji tihi hoji, po osivelih laseh in po vsem videzu je bila čisto podobna starim angleškim gospem, za katere 'sem prepričan, da točno ob petih pijejo čaj. »želite, prosim?« sem zapel naučen pozdrav, ki sem se ga navadil v dopoldanskem novem poklicu, ona pa me je le gledala, naredila z roko po zraku kretnjo, ki naj bi predstavljala ugodje, užitek ali veselje ali pa vse troje skupaj, in veselo rekla: »Ali bo v Dolenjcu reportaža?
Reportaže tako rada berem...«
Ko sem bil majhen, sem ] želel postati predsednik drža- , ve ali pa mesar. Prvo zato, i ker bi se lahko povsod za- i stanj vozil, drugo zato, da bi i imel meso vedno pri roki.
S prvim kajpak ni bilo nič, drugo se še lahko uresniči: ‘ mesar Gabrijel, kjer sem bil za vajenca, me je namreč pohvalil, da imam talent za ta ; poklic,
Novo mesto v posteljah
Z velikim belim predpasnikom sem se počutil kot zdravnik, a za navdušeno ogledovanje nisem imel dosti časa, ker je bala vrsta daljša od kačjega repa, gospodinjte pa kot po navadi izbirčne.
Res pa je, da bi marsikatera zmagala na kakem nagradnem natečaju lažnivcev: skoraj v vsaki tretji hiši so imeli tisti petek bolnika, »hudo bolnega, onemoglega, tako slabotnega^ da ga lahko pozdravi samo najboljša juhica«. Zatorej: meso brez odvečnih slabih kosti, samo rahle.
In še: meso ne sme biti mđst-no. Krave, teleta, prašiči — ste slišali? Odslej rastite tako, da boste imeli samo ijieso m samo rahle kosti.
V Novem mestu so namreč hudo bolni. Tisti, ki niso bolni, da bi morali ležati, so si — ojoj! — pokvarili želodec, imajo slabe ledvice, napako na jetrih in sploh strogo dieto. Torej: ne mastnega mesa, pa čeprav je svinina.
Vsak začetek je težak. Ko jte imei mesar polne roke dela, gospodinja iz dolge vrste čakajočih zbrala toliko pogu-tm, da me je vprašala, če imamo teletino, čeprav je videla, da za začetek samo pobiram denar. »Imamo teletino za pohanje?« sem torej vprašal mesarja. Ta je prikimal in kot odmev sem potrdil: »Imamo!«
Ker je 6e kar naprej sitnarila, da je bo vzela kilogram, sem moral odločno nastopiti:
»Mesar vam jo bo odrezal!«
In je odi mir. Od nekdaj sem občudoval mesarje, ki v velikem loku vržejo na tehtnico meso, še preden se kazalec umiri, pa že povedo ceno.
Povem vam, da to ni tako strašansko težko: jaz sem se te umetnosti naučil ..v dobri uri. Vse tiste, ki sem jih v svojem mesarskem dopoldnevu prikrajšal za kak dinar, in vse tiste, ki sem jim morda
Prvi kulturni teden v Šentvidu pri Stični
OBIŠČITE PRIREDITVE V OKVIRU KULTURNEGA TEDNA!
V soboto, 1. avgusta, ob 20. uri:
KONCERT
SLOVENSKEGA OKTETA
v avli osnovne šole v Šentvidu pri Stični
V nedeljo, 2. avgusta, ob 14.30:
sprevod narodnih noš; ob 15. uri:
ODKRITJE SPOMENIKA NAŠIM IZSELJENCEM
pred osnovno šolo. — Spomenik bo odkril predsednik izvršnega sveta SRS tovariš STANE KAVČIČ
Ob 16. uri: začetek
LJUDSKEGA RAJANJA
na treh veseličnih prostorih. Igrajo godbe in priznani ansambli. — Prostori za parkiranje avtobusov in avtomobilov zagotovljeni. — Na veseličnih prostorih vam bodo postregli z dolenjskimi specialitetami!
PRIDITE v ŠENTVID, z veseljem vas bomo sprejeli! ge posebej vabimo narodne noše!
premalo zaračunal, opozarjam: zakaj nikoli ne preizkusite, če so vam mesarji točno zaračunali, če so vam točno natehtali?
Svinina ali teletina?
•
Ker je bilo poskusnih zajčkov dovolj, sem tudi jaz lahko preizkušal umetnost tehtanja in računanja. Prav nobenih pritožb nisem doživel, čeprav sem nalašč metal meso z visokega, da je jeziček na tehtnici kar poskakoval, hi čeprav sem cene bruhal iz sebe kot kak elektronski stroj. V celem dopoldnevu
In tako je šlo vse dopoldne: daj govedino, teletine mi dajte, kaj pa za našega mucka, je kaj drobovine? Pri tem sem se spomnil šale iz dni, ko se je meso tako močno podražilo. Dekletce je kupovalo kar nekaj kilogramov
pljuč za psa. Ker je mesar vedel, da vedno vzamejo za psa samo nekaj deset dekagramov, je radovedno vprašal. Punčka pa je hitro odgovorila:	saj1 smo vendar
štirje pri hiši.
Bolj denar kot meso? Obratno!
■' Vsekakor pa ni bilo težko ugotoviti, da se gospodinje bolj spoznajo na meso kot na zapletene računske operacije. 2e mogoče, da so namesto piščanca v nedeljo ponekod pekli kokoši. Jaz enega od drugega pri najboljši volji nisem mogel razlikovati; brez perja, oskubeno in žigosano — kot da bi pogledal jajca v sosednji trgovini. Prav lahko je tudi, da so kje jedli novomeško salamo namesto kakšne druge. Morda celo govedino namesto teletine. Govedina je bila res lepa! Ampak v človeški duši Je, da se nikoli ne zmoti v svojo škodo. Tako sem bržkone budi Jaz počel: prav gotovo nisem nikomur dal »mulprate« namesto drugovrstne govedine.
Kajpak sem imel tudi preizkuse z denarjem. Potem, ko sem čisto obupal, da bi me kdo prijel za jezik pri seštevanju ali tehtanju, čeprav sem se trudil, da sem točno tehtal in točno računal, sem spremenil taktiko. Ko sta dve gospodinji naročili meso, jima ga je Gabrijel odrezal, jaz pa sem jima vrnil denar. Prva je plačala s stodinar-skim bankovcem — vrnil sem Ji 5 dinarjev premalo. Kajpak je takoj opazila, da ni dovolj denarja, in s širokim nasmehom sem se ji opravičil, zraven tega pa sem Ji pomagal še meso spraviti v vrečko. Drugi sem dal 50 par preveč: denar je dvakrat preštela, a denarja ni vrnila. Kaj moremo?
Da o mladih Dankah ne govorimo...
Huje Je bilo, ko so v mesnico pridrvele mlade Danke,
VAŠA BANKA JE
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO v
s podružnico v KRŠKEM < in ekspoziturama v METLIKI in TREBNJEM
ZA VAS
# nudimo najugodnejšo obrestno mero na hranilne vloge in devizne račune — od 6 do 7,5 odst.
# dajemo kredite za stanovanjsko izgradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanja
# vodimo žiro račune občanov
# vodimo devizne račune občanov
# opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut
# odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite
# opravljamo tudi vse druge bančne posle
Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
Poslužite se hranilne službe, ki jo za vas opravljajo tudi vse po§te na območju banke In kmetijske organizacije: kmetijska zadniga Žužemberk. Novo mesto. Trebnje. Metlika tn Agrokombinat Krško.
Varčevalec, ki ima na hranilni knjižici vsaj 500 dinarjev, je nezgodno zavarovani
ki so odlično obvladale dva jezika: svojega in govorico z rokami, malo slabše pa govorile v drugih jezikih. No, s skupnimi močmi smo ugotovili njihove želje. Mislil sem, da bodo pokupile kar celo mesnico. Pri seštevanju sem moral uporabiti svinčnik: račun na papirju je presegel 13 starih tisočakov. Ko so dekleta zagledala številko, sem se ozrl za vodo: mislil sem, da jih bo kap. živčno so začele viti roke, spogledovale so se in se sploh čudno obnašale. Trenutki so bili mučni, končno se mi je odprlo, pa sem jim ceno napisal še v novih dinarjih. Vzdih olajšanja se jim je izvil iz prsi in z največ jim veseljem so plačale. Bile so tako navdušene, da so pozabile kilogram teletine, če bodo tole prebrale, o čemer pa dvomim, lahko pridejo nazaj po meso.
Prizor z Dankami pa me je le prepričal, da so ponekod nove dinarje že uveljavili. Medtem ko pri nas dosledno, povsod po trgovinah govore v starih dinarjih, so se inozem-ci navadili na cene v novih. Podobnih mučnih prizorov je zato bržkone v drugih krajih, kjer je turistov več, še več.
Ko se Je mesarsko dopoldne izteklo, smo sešteli izkupiček. Sicer nisem nikogar vprašal, če to ni poslovna tajnost, a mi bržkone ndhče ne bo zameril: v petek, 17. julija, smo trije v mesnici na živilskem trgu prodali za 8 tisočakov mesa (novih kajpak!). Naslednji dan Je bil mesarski vajenec najprej Andrej Počrvtna, nato še jaz. Za meščane sva bila atrakcija zato so navdušeno kupovali meso pri nas, mi pa smo potolkli vse rekorde hi iztržek Je prekoračil milijon star rih dinarjev. Popovičev Gabrijel Je bdi gotovo zadovoljen ...
J. SPLICHAL
nisem uporabil svinčnika več kot dvakrat ali trikrat — naj so kupci nakupili še toliko mesa po različnih cenah.
Na vprašanje gospodinje iz ozadja mesnice: »Ali imate teletino?« sem po nekaj urah mesarskega dela odgovoril kot iz topa: »Imamo, kajpak!« — in da bi dal večji poudarek besedam, sem lepo pobožal svinsko stegno, ki je viselo na kavlju za mojim hrbtom. »To pa ni teletina,« je poskočila gospodinja. Sele tedaj sem opazil napako — kaj morem, če si je svinjsko in telečje meso tako podobno — in sem se hitro rešil: »Koliko svinine ste rekli, da hočete?« sem vprašujoče zavrtel oči v starega kmečkega očanca. »Eh, kakšne svinine neki,« se je popraskal za ušesom, »govedine daj dve kili!« Ravno sem hotel zapeti pesmico: ne mastne, z rahlimi kostmi, ko je pristavil: »Pa naj bo mastna, da bo poštena juha.
OGLE*
DALO
MLA
DIH
Na samostanskem vrtu v Kostanjevici že nekaj tednov »pojo« sekirice, dleta in 'kladiva letošnjih udeležencev mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva, ki slavi letos 10-letnico. V prijetnem hladu pod kupolo obnovljene cerkve nastajajo nove plastike, zarezane v debela debla hrastov iz Krakovskega^ gozda. Kiparji izrabijo vsak prosti čas za pomenek, kot je videti na tejle sliki. Od leve proti desni sedijo: Anna Maria Kupper (Švica), Franz Bucher (Nemčija) ter.Miura Shigeo in Mukarami Taizo (Japonska). Manjkata »naša« udeleženca: Tone Kralj (Ljubljana) in Džordže Kreča (Zagreb), ki pa tudi že klešeta (Foto: M. Vesel)
Šentvid sredi veselja
(Nadaljevanje s l.str.)
počastitvi 20-letnega jubileja Slovenskega okteta s pravcatim »praznikom petja« in o žeji ljudskih množic po lepem in koristnem. Podčrtal je hvalevredne napore nastopajočih, ki so si kljub obilici dela in skrbi utrgali čas za vaje in nastope. V imenu ZKPO Slovenije je za 40-let-no udejstvovanje v zborovskem petju podelil zlate Gallusove značke Pavlu Žagarju, Antonu Sadarju. Mihi Gerde-nu in Ivanu žagarju. Ljudje v dvorani so zaslužne kulturne delavce nagradili s prisrčnimi pozdravi!
Sledilo je 6 pesmi otroškega zbora, ki ga vodi Jožica Golob, mladinski zbor pod vodstvom Lojzeta Bavdeža je zapel 5 pesmi, medtem ko se nam je ženski zbor predstavil z 10 deli pod vodstvom Mare Bavdeževe. Moški zbor, ki ga vodi Pavel žagar, je kot zadnji zapel 10 pesmi. Vsak zbor je bil enotno oblečen; pesem je zvenela in odmevala v srcih pevcev in poslušalcev — v hipu je bila vsa dvorana eno, in kdo bi zameril, če po nekaterih znanih melodijah ploskanje kar ni hotelo pojenjati ...
Bil je lep večer, ki mnogo obeta. Nadarjenim pevcem in pevkam, zlasti članicam' ženskega zbora, ki so poleg materinstva, napornega gospodinjskega dela in služb v mestu ali na vasi našle čas za udejstvovanje v zboru, vse priznanje in čast!
Bilo je povedanih tudi mnogo toplih besed zahvale, podarjenih šopkov in praktičnih daril, pa tudi veliko fotogra-
Krakarju nagrada vstaje
Nagrado vstaje za leto 1970, ki jo je podelil republiški odbor ZZB, sta dobila tudi se-miški rojak Lojze Krakar za knjigo pesmi »Krik« in pisatelj Tone Svetina za trilogijo »Ukana«, ki je ta čas v Sloveniji najbolj brano delo. Poleg Krakarja in Svetine je dobilo to nagrado še pet zaslužnih kulturnih in driigih javnih delavcev.
fij Slovenskega okteta in njegovih pisanih majolik. Človek je ganjen, ko«vidi na odru 60-letnega kmeta v žametnem telovniku in beli srajci, ki po celodnevnem garanju zvečer poje z delavcem in inženirjem v isti vrsti. Poje, da se mu duša in srce napojita s toplino, kakršne nam dandanes tolikokrat manjka ...
Spominu partizanov, talcev in aktivistov
Ob zvokih godbe milice iz Ljubljane se je v nedeljo zbralo sredi trga nad 2000 domačinov in gostov. Prišli so k odkritju spomenika, na katerem govore čudoviti verzi Otona Župančiča o življenju in smrti in predvsem o tem, da se dvigne v življenje, kdor pade za svobodo v smrt... General Peter Stante je govoril iz srca, preprosto .in pomembno: o našem boju za življenje, o našem današnjem ustvarjanju, o deležu borcev NOV, ki nočejo biti družbi v breme, temveč želijo samo
OOOOOOOOOOOOOOOOOO
Tovariš Ladko, čestitamo!
V	ponedeljek bo tovariš Ladko -Korošec, pevec ljubljanske Opere in priljubljeni ter spoštovani ljudski umetnik, slavil polstoletnico življenja. Umetniku, ki je ponesel sloves slovenskega petja skoraj po vsem svetu, a pri tem vedno ostal neomajno zvest ljubljeni domovini, prisrčno čestitamo za osebni praznik in mu želimo v imenu vseh, ki ga poznajo, ki so ga kadarkoli slišali in mu navdušeno ploskali na odrih ali koncertih, na nastopih v mestih, trgih in vaseh, zares iz vsega srca: VSE NAJBOLJŠE IN NA MNOGO DOLGA, DOLGA. SREČNA LETA!
to, da jim skupnost prizna prehojeno pot in žrtve, darovane za današnjo stvarnost. Domačini so prevzeli novi spomenik v varstvo, pionirji in mladina ob njem pa bili v svetlih krojih in živih barvah kot čuvarji, ki vedo, kako dragoceno dediščino prevzemajo.
Številna srečanja starih znancev so po proslavi obudila lepe spomine na težka vojna in povojna leta; sešli so se mnogi, ki se dolga leta niso videli.
O lepi modni reviji znane tovarne pletenin RAŠICA, ki je bila popoldne, poročamo posebej na sredini današnje številke.
Plošča na rojstni hiši rojaka Antona Grdena
Sredi jablan in sliv ter zelenih planjav v čudoviti okolici lepe Petrušne vasi se je zbrala množica ljudi ob enajstih dopoldne. Po pozdravnih besedah domačinov je Zima Vrščaj v imenu Slovenske Izseljenske matice odkrila spominsko ploščo na rojstni hiši Antona Grdena, velikega kulturnega in političnega delavca med ameriškimi Slovenci, ki je umrl 1967 v Chicagu. Tovarišica Vrščajeva je opisala pokojnikove zasluge in plodno življenje (njen govor bomo v celoti objavili v prvi jesenski številki DOLENJSKIH RAZGLEDOV). V imenu Slovenskega okteta je pod ploščo obesil zlat lovorov venec Tone Kozlevčar, ki je dejal preprosto, a tako lepo: »V tej mali hiši se je rodil velik človek...«
Pesem o domači lipi in vigredi je marsikomu izvabila solze v oči. Slovenski oktet in domači kraj sta rojaka Grdena zasluženo počastila, kulturni praznik Šentvida pa je s tem samo še bogatejši. V soboto in nedeljo bodo njegove prireditve dosegle vrh.
TONE GOŠNIK
v
Magnifico spet navdušil
■	26. julija zvečer je na Otočcu spot gostoval znand ansambel Magnifioo iz Skopja. Nastopil je z izbranim sporedom južnoameriških pesmi. Obiskovalci v obeh de lih dvorane v novi restavrad ji — toliko jih niso pričakovali — so izvajalce nagradili z aplavzom.
Vsak četrtek tudi v vaš dom: NOV DOLENJSKI UST!
Navdušenje premaguje težave
Življenje na odrih v sevniški občini ne bo zamrlo - Mladi bodo prevzeli vodstvo
Občinska zveza kultumo-prosvefenih organizacij Sevnica je pred kratkim organizirala seminar za vodje dramskih skupin v mladinskih aktivih. Pod vodstvom ravnatelja osnovne šole Šentjanž Jožeta Bavca so se mladi iz raznih igralskih skupin seznanili z nekaterimi osnovnimi prijemi za vodenje dramskih skupin, z režijo, izbiro dramskih skupin, z režijo, izviro dramskega dela, s pristopom k delu in z drugim, kar bodo kot bodoči režiserji potrebovali že v prihodnji sezoni. Udeleženci seminarja v lovski koči na Brezovici so ob koncu povedali:
J FRANCI BEBAR: »Upamo, da bodo kmalu začeli graditi šolsko telovadnico, ki bo služila tudi za kulturne prireditve. Lani je igralska skupina aktiva ZM Šentjanž sadila pretežno v plaščih v nezakurjeni dvorani, ki za to niti najmanj ni primerna. Letos bomo ponovno zaprosili pionirje, da bi nam odstopila prostore pionirskega kluba za govorne vaje. Navdušenja za delo je dovolj1, le primeren prostor bi potrebovali.«
Ji PREDSTAVNIKI AKTIVA ZM IZ MALKOVCA: »Na tem seminarju smo dobili osnove za delo. Treba bo organizirati še več podobnih srečanj mladih igralcev, na katerih bi si pridobili več praktičnih izkušenj. Tudi mi si želimo, da bi si skupno z drugimi organizacijami uredili prostor, kjer bi se lahko nemoteno shajali.«
■	ANICA MAJCEN iz Šent-jactža: »Ljudje si še vedno želijo preprostih zgodb, kjer se dejanje nazorno odvija in je podobno njihovemu življenju. Modemih del ne razumejo in jih nočejo gledati. Občinstvo je treba neprisiljeno vzgajati na primerih in
dramska dejavnost je kot nalašč 'Za to.«
■	BORIS DEBELAK — nekdanji igralec Svobode iz Kremlja: »Ta seminar bi moral pomeniti prelomnico v delu mladinskih dramskih skupin. Na seminarju me je prijetno presenetilo sodelovanje udeležencev iz Šentjanža, Malkovca, tovarne Lisca in Boš ta/na. Odrska beseda še dolgo ne bo zamrla.«
A. ŽELEZNIK
Nov aktiv v Brežicah
17. julija so na pobudo komiteja občinske skupščine ZK in predsedstva občinske konference ZM ustanovili v Brežicah nov mladinski aktiv. Aktav ima sedaj 12 elanov. Dogovorili so se, da bodo skrbeli za disco klub. V kratkem bodo sestavili tudi delovni program aktiva.
Novo iz Metlike
■ PREDSEDSTVO občinske konference ZM je pričelo obnavljati delo aktivov v podjetjih in na vasi. V Beti so pred kratkim sprejeli v mladinsko organizacijo 150 mladincev, v Kometu pa 60. Ob sodelovanju z občinsko konferenco ZK pa so v Zvezo komunistov sprejeli pet mladincev.
■ MLADINA V KOMETU se
zavzema za večjo udeležbo mladih v organih samoupravljanja, za tesnejše sodelovanje z vodstvom podjetja ter z drugimi aktivi v občini in za dodatno izobraževanje mladih.
■ MESTNA delavsko-vajenska mladina se čuti zapostavljena, ker ni. mestnega aktiva, ki bi jo združeval in ji pomagal, da bi se vključila v delo mladinske organizacije.
■ AKTIV okrog 50 mladih komunistov se vestno pripravlja na akcije v jeseni, ko bodo pričeli s sistematičnim idejno-političnim delom. Sestanke in seminarje bodo organizirali v mladinskem klubu tudi za vodstva aktivov. Pripravili jih bodo tako, da bodo za mlade zanimivi in razumljivi.
■ V JESENI bo srečanje mladih samoupravljalcev v občini. Pogovorili se bqdo o samoupravljanju v občini, o vplivu mladih na samoupravljanje In o volitvah v samoupravne organe prihodnje leto.
■ NA SREČANJU mladih ustvarjalcev »Sutjeska 70« od 23. dđ 28. Julija na Tjentištu je razen mladinske igralske skupine »Osip Šest« sodeloval tudi mladi metliški slikar Zoran Hočevar. Na skupni razstavi se Je predstavil s tremi slikami. Bogdan Končar, ki je letos prejel na srečanju mladih literatov Dolenjske in Bele krajine prvo nagrado za najboljše pesmi, pa je sodeloval s petimi pesmimi, ki bodo objavljene tudi v posebnem almanahu.	—	ni
Prvi dan: 20 ton cementa
Ziljani v Crikvenici
Mladinski aktiv Zilje je na svojem zadrtem sestanku sklenil, da bodo denar, ki so ga zaslužila z uprizarjanjem iger pozimi in spomladi, namenili za izlet v Crikvenioo 2. avgusta.
Na sestanku so izvolili tudi novega gospodarja, ki bo skrbel za gramofon, ki nd namenjen za domače zabave. Popravili bodo tudi oder, da bo v jesena vse pripravljeno za igranje. Ker mladinski aktiv Zilje nima dovolj denarja, bo za pomoč zaprosil občinsko konferenco ZM in ZKPD CmomeJj’.
Novomeška mladinci, ki so se vrnili iz Banjaluke ( kjer so v Brigadi bratstva in enotnosti pomagali obnavljata mesto, so prinesli s sabo nove vtise o bratski republiki Bosni in Hercegovini.
Komandir ene izmed enajstih čet je bil Stane Pouše iz Lešnice, zaposlen v tovarni zdravil Krka. Ob prihodu domov je povedal: »Ves čas bivanja v Banjaluki smo čutili poudarek na krepitvi prijateljstva med brigadirji. Nihče ni po priljubljenosti izsto-
Bogdan Mali in Stane Pou-Se za naše bralce: »V brigadi je zanimivo življenje!« (Foto: A. Vitkovič)
palf nihče ni bil zapostavljen. Slovence so zelo pohvalili. Ko smo dan po prihodu prostovoljno zložila v nekem podjetju 20 ton cementa v vrečah, so bili ljudje ganjeni. Nosili so nam hrano in pijačo ter nas vabili na domove, da bi nam ponudili, kar pač imajo. Vsa Banjaluka je še nekaj dni govorila o nas in o pomenu bratstva in enotnosti.«
Tudd Bogdan Mali, zaposlen v IMV, je vedel povedati veliko zanimivega. Bil je ekonom brigade. »Mi smo bili prva izmena brigadirjev in smo imeli največ dela, ker brigadirsko naselje še ni bilo pripravljeno. V začetku smo imeH težave z vodo, vendar smo le zdržali. Najteže je bilo to, ker se nismo smeli kopati. Brigadirji smo se med sabo lepo razumeli, lahko bi se pa še bolje, če si nekateri ne bi predstavljali širjenje bratstva in enotnosti le kot ponujanje cigaret. Moram pa poudariti, da so Banjalučani zelo gostoljubni.«
Ce človek v dopoldanskih urah pogleda po pobočju Trebnjega vrha, ki gleda proti avtomobilski cesti, navzgor, se mu zazdi kot odprto ^ mravljišče. Mladinska brigada, ki so jo organizirali mladinci iz Trebnjega, je pričela čistiti in pripravljati teren za smučarsko stezo in vlečnico. Brigadirji iz Obrenovca, Zaprešiča in Trebnjega bodo od 20. do 31. julija očistili in zravnali pobočje, ki je dolgo okrog 300 m, široko 50 m in ima višinske razlike več kot 100 m. Za prehrano skrbi trebanjska Kemooprema, prenočišče so dobili v prostorih Delavske univerze, delo pa poteka pod vodstvom strokovnih svetovalcev. Komandant brigade je Željko Gričar iz Trebnjega. Na sliki vidite brigadirje med malico (Fot6: A. Vitkovič)
tura
n
bra-
anje
POTA
DEŽURNI
POROČAJO
BJELOVARČAN POBEGNIL IZ VPD GLINA
Ponesrečena kupčija v Ribji restavraciji
Predrag Preradin jo je najprej popihal na Reko, nato pa v Slovenijo - V Novem mestu je miličniku ukradel avto in šel krast v Črnomelj
21. julija so v novomeški Ribji restavraciji prijeli 18-letnega Predraga Preradina iz Bjelovara. Prodajal je ure, ki jih je nakradel po pobegu iz vzgoj-no-pobol j sevalnega doma v Glini. V Novem mestu so begunca takoj izročili preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča.
■ UKRADEL ROGOVE — Med
3 3. in 21. julijem je nekdo vlomil v pisarno lovske zveze v Črnomlju in ukradel štiri pare srnjakovih rogov, ki so jih lovoi prinesli v- ocenitev. Neznanec je poskušal vlomiti tudi v mizo.
■ SPET UKRADEN MOPED — 21. julija je neznanec ukradel moped Joietu Kralju. Kralj je imel voailo parkirano v Novem mestu.
■ PRIJELI RAZGRAJAČA —
'22. julija so novomeški miličniki prijeli Dragoljuba Markoviča, delavca bree zaposlitve iz Crkvice. V kavarni na Glavnem trgu se je opil in razgrajaa.
■ S KAMNOM NAD SOVAŠČANA — šentjernejski miličniki 80 23. julija pridržali do streznitve Janeza Franka iz Gornjega Vrhpolja. Med razgrajanjem je s kamnom napadel nekega sovaščana. Zagovarjati se bo moral tudi pri sodniku za prekrške.
■ IZ AVTA UKRADEL PUŠKO — Ljubljančan Marko Rajkovič je 26. julija parkiraj avtomobil ob cesti na Gorjancih. Ko ni bilo nikogar v Mižim, se je pritihotapil neznanec in iz avta ukradel malokalibrsko puško z municijo. Miličniki tatu še iščejo.
Nesrečno srečanje s srno '
27. julija se je Novomeščan Alojz Kristan z osebnim avtomobilom peljal po gozdni poti od Suhorja proti Prečni. Ko je bil na ovinku, je pred avtomobil skočila srna. Kristan živali ni hotel povoziti, ko pa je zavrl, ga je zaneslo v vsek, kjer se je prevrnil. Na srečo sta vozgik in srna odnesla celo kožo, le popravilo avtomobila bo veljalo nekaj nad 1.500 din>
Preradin je iz glinskega VPD pobegnil v začetku julija. Kmalu se je poj'avil na Reki, kjer je nekajkrat vlomil. Ko je začutil vroča tla pod nogami, je zbežal v Slovenijo. V Novem mestu pa se je ojegova avantura končala.
V Novem mestu je mladega begunca napadla želja, da bi si preskrbel avtomobil, seveda z vlomom. 20. julija zvečer se je odpravil v Jerebovo ulico. Zamikal ga je avtomobil Jožeta Kovačdna, delavca uprave javne varnosti. Ker jte bilo zaklenjeno, je odnehal. Poskusil se je odpeljati z aivtomohilom bančne uslužbenke Nežke Drčar, pa tudi tokrat ni šlo. Več sreče je imel s fičkom miličnika Jožeta Tomažina.
Tudi Tomaži novo vozilo je bilo zaklenjeno. Preradin ga je na silo odprl, ga s prepletanjem in stikanjem vžgal in
se odpeljal v Belo krajino. Fička je pustil v gozdu pri kanižarskem rudniku in si šel v Črnomelj ogledat, kje bi bilo kaj za njegove dolge prste. Odločil se je, da bo izropal kiosk podjetja TOBAK.
Vlamljati je začel kmalu po polnoči. Z levkoplastom je oblepil prodajno okence in s kamnom razbil šipo. Naredil je precejšnjo luknjo, tako da je skoznjo z roko lahko dosegel 4 mqške ure in 5 ženskih zapestnih ur ter dvoje orglic. Vlom se mu je posrečil.
Zjutraj je Preradin pni Črnomlju ustavil nekega avtomobilista in ga poprosil, če se lahko z njim odpelje v Novo mesto. Neznani voznik je privolil. Preradin je v Novem mestu takoj odšel v Ribjo restavracijo in začel sklepati kupčije. Pri tem so ga ujeli.
Tri potnice mrtve, krivec pobegnil
26. julija zjutraj se je zgodila pri Drnovem ena najhujših letošnjih prometnih nesreč, v kateri so izgubile življenje: 33-letna Džurdžica Koščak in 3-letna Ankdca Koščak, obe iz Zdralova pri
KR'
NE
■ GMAJNA:	NI OBVLADAL KRMILA — 25. julija se je pri Gmajni prevrnil avtomobilist Zvonko Blatekovič iz Sesvete. To se je zgodilo potem, ko je naglo zavil na desno, ker ni mogel prehiteti tovornjaka. Naproti je namreč s taunusom drvel Mirko Gra-dečak in Golubovca. škodo so ocenili na 5000 din.
■ PLUSKA: PEUGEOT V VW — 25. julija je Vinkovčan Živko Kalanj pri Pluski ustavljal svoj volkswagen za kolono. Kmalu zatem je vanj treščil s peugeotom
Sarajevčan Sreto Adžič in ga porinil v avto Tonie Derkovica w Ivanjgrada. škodo so ocenili na 10.000 din.
■ RUHNA VAS: RANJENE SOPOTNICE — Zagrebčan 2)resimir Jelčač je 24. julija prt Ruhni vasi z osebnim avtom prehiteval kolono voell in strahovito treščil v avto, ki ga je naproti voeil njegov someščan Darko Fresl. škode je bilo za okoli 30.000 din, tri Freslove sopotnice pa so bile ra-i^ene.
Bjelovaru, ter 28-letna Sofija Hodakovdć iz Beograda. Peljale so se v fordu-taunu su, katerega lastnik in voznik Mijo Vukovič iz Bregane, si cer začasno na delu v Nemčiji, se ta čas še vedno bori za življenje v zagrebški bolnišnici. Nesrečo je povzročil neznan nemški avtomobilist, ko je zapeljal v škarje, oplazil Vukovičevo vozilo in avtomobil Grka Dolapsisa Pana-giotisa, ki se je pripeljal nasproti, in je po nesreči pobegnil. Vukovič je treščil v betonsko ograjo, kjer so se n/egove sopotnice ubile, sam pa je dobil hude poškodbe.
Frafeffa
V I. kolu Celulozar zmagal
V prvem kolu tretje skupine tekmovanja v plavanju za pokal Plavalne zveze Slovenije so v Krškem poleg domačih plavalcev nastopili še Rovinjčani in Celjani, v končnem zbiru točk je (elu-lozar zbiral 9.333 točk, drugi je bil Delfin (Rovinj) 9.026 in tretji Neptun (Celje) 8.369. Od Krčanov so se najbolj izkazali: Franc Čarge, Nevenka Jenkole, Mojca Novak in Meta Novak.
Rezultati Celuloe&rjevih tekmovalcev: 400 m prosto — 1. Car* go 4:47,6, 0. Grajžel 6:07,3; 300 metrov prano —	5.	šepetave
3:22,0, 6. škafar 3:51,1; 100 m delfin — 3. Čargo 1:17,8, 6. Škafar
1:45,7; 100 m hrbtno — 5. Grajžel 1:27,7, 6. Barbič 1:32,8; 100 m prosto — 3. Gelb 1:06,2, 6. Poljanec 1:09,7; 200 m mešano — 3. Gelb 3:05,1, 6. Barbič 3:16,3.
Plavalke:	400 m prosto — 3.
Mojca Novak 6:17,1, 3. Erjavec 6:41,1; 200 m prsno — 2. Meta Novak 3:21,2, 4. Pogačar 3:32,2; 100 metrov delfin — 1. Jenkole 1:16,4, 4. Preskar 1:31,3; 100 m hrbtno — 1. Meta Novak 1:28,2, 4. Jenkole 1:34,4; 100 m prosto — 1. Mojca Novak 1:20,4, 3. Erjavec 1:22,2; štafeta 4x100 m prosto — 1. Ce-lulosar (Jenkole, Erjavec, Meta Novak, Mojca Novak) 5:31,6.
L. HARTMAN
Krčani za Lučkin memorial
V Trbovljah je bil sredi tega meeseoa plavalni miting v počastitev tragično preminule mlade Rudarjeve plavalke Lučke Vodišek.
Na tekmovanju so nastopili Celjani, Jeseničani, Ljubljančani, Zagrebčani in Krčani. Mladi Krčani so se dohro odrezali, v močni konkurenci so osvojili precej dobrih mest.
Rezultati: mlajši pionirji — 50 metrov prosto: 3. škafar 35,0, 4. Puntar 38,8, 5. Frece 39,6, 8. Nikolič 42,1, 9. Zibe rt 47,8, 10. Cvetka 49,2, 12. Nikolič 51,2, 13. Smerdel 54,2 (plavalo je 35 tekmovalcev); 50 m delfin — 5. Škafar
42,1; 50 m hrbtno — 6. Nikolič 48,6, 7. Frece 49,3; 50 m prsno — 4. škafar 48,3, 6. Troha 53,6, 7. Zibert 53,8. Mlajše pionirke — 50 m prosto — 4. škafar 61,6; 50 metrov delfin — 1. Preskar 40,0; 50 m'" prsno — 1. Preskar 41,2, 5. škafar 59,7; starejši pionirji — 100 m prsno — 10. Pečnik 1:44,2, 14. Rovan 2:10,7; starejše pionirke — 100 m prsno — 1. Meta Novak 1:34,3, 2. Pogačar 1:34,5, 6. Babič 1:40,1; 100 m prosto — 4. Meta Novak 1:24,6, 6. Pogačar 1:27,3, 8. Babič 1:58,2.
LADO HARTMAN
Novomeška modelarja Dušan Zupanc in Adolf Šuštar (od leve proti desni) sta prijetno presenetila z osvojitvijo dveh najboljših mest v kategoriji gumenjakov (Foto: S. Doki)
Zupanc in Šuštar najboljša
Dolenjski modelarji so nas na republiškem prvenstvu razveselili - Organizacija tekmovanja je bila vzorna - Gledalcev veliko!
V nedeljo, 19. julija, je bilo na novomeškem letališču v Prečni letošnje republiško prvenstvo letalskih modelarjev. Organizatorju novomeškemu aeroklubu se je prijavilo 24 tekmovalcev iz Celja, Ljubljane, Ptuja in Novega mesta, kar je preoej več kot prejšnja leta. Tekmovanje, ki je teklo v lepem sončnem vremenu, vendar nekoliko preveč vetrovnem, je bilo zanimivo ki je navdušilo številne gledalce. Posebno so presenetili novomeški jadralni letalci Dušan Zupanc, Adolf šuštar in Martin Bru-dar, ki so v kategoriji gumenjakov osvojili celo najboljša mesta. Po končanem tekmovanju smo povprašali zmagovalce za njihove vtise s tekmovanja. Vsi so pohvalili organizacijo prireditve, imeli pa so pripombe glede kratkega
letališča in vetrovnega vremena, za kar pa niso krivi prizadevni prireditelji. Republiško prvenstvo so finančno podprle novomeške delovne organizacije NOVOTEKS, KRKA, NOVOTEHNA,* LABOD in ELA
Rezultati:	GUMENJAKI —	1.
Zupanc 905 točk, 2. šuštar (oba N. m.) 843, 3. Varvoda 808, 4. Peček (oba Ptuj) 764, 5. Klenovšek (Celje) 713, 7. Brudar (N. m.) 653 itd. PENJACI — 1. Velunšek (Ptuj) 903, 2. Kovačič 740, 3. Rozman (oba Ljubljana) 674, 4. Berce 271, 5. Leskovšek (oba Celje) 38 itd. LETEČA KRILA — 1. Bezgovšek (Celje) 658, 2. Kocjančič 593, 3. Videmšek (oba Ljubljana) 488, 4. Majcen 333, 5. Lakovič 205 (oba Celje).
S. DOKL
Ribiški praznik ob Krki
V soboto In nedeljo so prizadevni kostanjev iški ribiški delavci imeli v gostih nekaj več kot 100 ribičev iz vse Slovenije na II. reviji Športnega ribolova na Krki. Pod pokroviteljstvom tovarne papirja »Djuro Salaj« iz Krškega so ribiči prvi dan tekmovanja preizkušali sredo v lovu najtežje ribe, dan kasneje pa Se v lovu rib na plovček. Res, da prvi dan ribiča niso imeli posebne sreče, sajj je zmagovalec Langus z Bleda odnesel prvo nagrado s smučem, težkim komaj poldrugi kilogram. Zato pa Je naslednji dan tekmovanja prišla na račun večina ribičev, niso bili redki tekmovalci, ki so v treh urah ujeli 100 in več malih ribic. Najboljši je bil Janes Kozolr iz Brestanice, ki ^Je za več kot 900 točk prehitel Čmomaljčana Steva Vidoviča. V lovu na plovček so prijetno presenetili ribiči iz Bele krajine, saj so kar štirje med desetimi najboljšimi. V tej kategoriji Je nastopilo 56 tekmovalcev, kar je re-kord na takih prireditvah. Poleg znanja Je v Kostanjevici imela pomembno besedo tudi ribiška
Sedmo mesto za Celulozarja
V II. kolu tekmovanja za pokal Plavalne zveee Slovenije, ki je bilo v vevškem baronu, so se srečale naslednje ekipe: Mladost (Zagreb), Primorje (Reka), Triglav (Kranj), Rudar (Trbovlje), Delfin (Rovinj), Neptun (Celje), Celulozar (Krško), Koper, Ljubljana In Ilirija (Ljubljana). Edino pomembnejšo uvrstitev je dosegel Franc Čargo, Id je zmagal na 1500 m prosto. V končni uvrstitvi je Celulozar pristal na sedmem mestu; aa njim so Se tri ekipe.
Rezultati: moški — 200 m prosto — 3. Čargo 2:13,4, 19. Barbič 2:40,6, 400 m mešano — 6. Turk 6:02,7; 1500 m prosto — 1. Čargo 19:03,9, štafeta 4 x 100 m mešeno — 9. Celulozar (Jesenšek, Šepetave, Turk, Barbič) 5:16,6.
Zenske: 200 m prosto — 16. Erjavec 3:05,8,	18. Meta Novak
3:14,4; 400 m mešano — 8. Jenkole 6:54,2; 800 m prosto — 7. Mojca Novak 13:25,6; štafeta 4 x 1U0 mešano — 7. Celulozar (Meta Novak, Mojca Novak, Babič, Jenkole) 5:53,6.
LADO HARTMAN
LAŠKO — šahovske simultanke mednarodnega mojstra Stojana Puca so se udeležili tudi Mokro-nožan Zutič, šibilja iz Sevnice in Debelak iz Krmelja. Med 25 igralcu je remi dosegel Boris Debelak; končni rezultat pa je bil 23:2 za mednarodnega mojstra. (B.D.)
Najboljši ribiči so prejeli lepa darila, razen tega pa so se po končanem tekmovanju še prijetno razvedrili v gostoljubnih »Dolenjskih Benetkah«.
REZULTATI: lov na najtežjo ribo — 1. Langus (Bled) 1505 gramov, 2. Marn (Ljubljana — Barje) 1255, 3. Berger (N. m.) 720, 4. Avsec (Kostanjevifca) 515, 5. Zorko (Brežice) 490, 6. Rezka Vodopivec (Kostanjevica) 330, 7. Mlatkovič (Bled) 310, 8. Vodopivec (Kostanjevica) 290, 9. Škerjanc (Kostanjevica) 220, lO.jputala (Črnomelj) 95 gramov itd.
Lot na plovček — mladinci: 1. Košak 1510, 2. Žabkar 1065, 3. Beševič 790, 4. Cvitko 495 (vsi Kostanjevica), 5. Filej (Bled) 355 itd. Člani: 1. Kozole (Brestanica) 3450 točk, 2. Vidovič (Črnomelj) 2510, 3. Mam (Ljubljana) 2415, 4. Butala (Črnomelj) 2415, 5. Žabkar (Kostanjevica) 2250, 6. Bedić (Cr-melj) 2230, 7. Furlan (N. m.) 2115, 8. Mesesnel (Kostanjevica) 2110, 9. Meršol (N. m 4 2020, 10. Kvas (Črnomelj) 1895 itd.
S. DOKL
Spet oživljeni kampi
V Novem mestu in na Otočcu prehodni gostje
Sele toplo vreme v juliju je privabilo na Dolenjsko več turistov s šotori. Medtem ko so imeli na Otočcu do z&čet-ka julija komaj nekaj več kot 400 nočitev v kampingu, . so jih v juliju zabeležili že 900, pri tem pa zadnjih deseti dni nismo upoštevali. Zvečine so na Otočcu v kampu prehodni gostje, saj je kamping premajhen, da bi lahko sprejel vse.
V novomeškem kampu so letos zabeležili 546 turistov: tudi tu se je sezona zares začela šele z julijsko vročino. Turisti pVežive pod novomeškim nebom največkrat eno samo noč, nato odpotujejo naprej. Kajpak so tudi izjeme — nekateri prežive nad novomeškim zletnim stadio-
Od tu in tam
V ■ KRŠKO — Sredi prejšnjega-tedna je bil v Krškem klubski plavalni miting, na katerem so nastopili domači plavalci. Posebno so se izkazali pionirji in pionirke. Rezultati: moški — 200 m mešano — Čargo 2:39,3, Turk 2:51,8, Grajžl 3:10,6, Škafar 3:15,0, Poljanec 3:33,6, Šepetave 3:38,2, Pečnik 3:46,7; 100 m prsno — Čargo 1:28,0, Šepetave 1:31,2, Pečnik 1:32,4, Turk 1:34,5, Štajner 1:44,2, Rovan 1:44,4, Grajžl 1:53,2; 100 m prosto — Poljanec 1:17,4, Volarič f 1:22,4, šepetave 1:42,2, Rovan 1:42,8. Ženske — 200 m mešano — Jenkole 3:13,3, Meta Novak 3:19,4, Mojca Novak 3:24,0, Erjavec 3:31,4, Preskar 3:34,8, Pogačar 3:50,0, Babič 4:13,5; 100 m prsno — Preskar 1:37,5, Mojca Novak 1:44,4, Jenkole 1:55,7; mlajši pionirji —
50 m prsno — Žibert 53,6, Barbič 54 2, Troha 55,0, Šunta 55,5; 50 metrov prosto — škafar 36,3, Frece 40,0, Šunta 48,5, Cvetko 51,6, Nikolič 51,8, Smerdel 53,1; 50 metrov delfin — šunta 55,0, Žibert
57.6, Barbič 57,7, Cvetko 1:19,3;
50 m hrbtno — Frece 46,7, Nikolič
49.7, Smerdel 1:19,0; štafeta 4x 50 m — mešano Celulozar I (Frece, Žibert, Škafar, Šunta) 3:17,#, Celulozar II (Nikolič, Troha, Barbič, Cvetko) 3:36,1.	(L. H.)
■ NOVO MESTO — Na republiškem atletskem tekmovanju ▼ mnogoboju, Id bo v soboto in nedeljo v Trbovljah, bo v peteroboju nastopil tudi Novomeščan mladinec Vojko Dragaš. Glede na dosežke v letošnji seaoni ima nadarjeni Vojko možnosti, da zasede eno boljših mest.	(C. R.)
■ TREBNJE — V počastitev dneva vstaje je občinska Strelska zvessa t Trebnjem pripravila strelsko tekmovanje za - člane z vojaško puško. Tekmovanja so se udeležile vse strelske družine, razen SD Gozdar. Rezultati: posamezniki — 1. Stane Alojz, 2. Mirko Hrovat, 3. Alojz Dvornik; ekipno — 1. SD »Matija Gubec« — Dob, 2. SD Mokronog, 3. SD »Krese čoban« — Trebnje. V nedeljo,
2. avgusta, bo strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško za pionirje in mladince.	(J. P.)
■ BREŽICE — Te dni je bil končan julijski turnir v malem nogometu. Na tem turnirju Jo sodelovalo 3 ekip. Strelci so bili zelo razpoloženi in so do6egld 81 zadetkov. Zmagala je ekipa VENI-V1DI-VICI, ki je dobila dve tekmi bi dvakrat igrala neodločeno. Sledijo: Kacijan, Dejan Bekić, Munja in Olimpija. Najboljši strelec *je bil H osina z 8 zadetki, sledita pa Pintar |L7) in Mirka« (6).
(M. J.)
■ KRMELJ — Nogometaši Krmelja so pretekli teden odigrah dve prijateljski tekmi in obe remizirali. S Sevnico so igrali 1:1, z Mirenčand pa 3:3, čeprav so te 10 minut pred koncem srečanja vodili s 3:0.	(B.	D.)
■ KOČEVJE — Pred kratkim so bile v počastitev 50-letnlce igranja nogometa v Kočevju in v spomin preminulega nogometaša Marjana Lundra odigrane nogometno tekme v malem nogometu. Do polfinala je tekmovalo 12 moštev v 4 skupinah. V polfinale so s« uvrstile ekipe Stare cerkve, Šahovskega kluba, 1TAS I in Kemične tovarne. ITAS I je amagai v srečanju s Staro cerkvijo s 3:2, ravno tako tudi šahisti Kočevja, ki so e 2:0 premagali MELAMIN. V finalu je favorit ITAS iagubil srečanje s šahisti i 1:0. še pripomba k organizaciji turnirja: spoštovati J« treba nogometna pravila in poskrbeti za boljšo sodniško in rediteljsko službo. (A. A.)
■ NOVO MESTO — Atletska zveza Slovenije Je izdala jakostne lestvice najboljših ekip v republiki oziroma posameznikov. Novomeški atleti so v skupnem seštevku točk na šestem mestu, lani pa so bili sedmi. Med posamezniki najdemo na najboljših mestih naslednje Novomeščone: moški — višina — 10. Dragaš 1,83, disk — 7. Virant 41,11, kopje — 2. Špl-lar £9,42; žensflce — 100 m — 4. Gazvoda 12,4, 10. Jakše 12,8; 200 metrov — 3. Gazvoda 26,1; 100 metrov ovire — 9. Kalinovič 21,4; 4 x 100 m — 5. Novo mesto 52,8; višina — 4. Pučko 1,50; kopje — 4. Zagore 36,2«.	(M.	H.)
■ SELA PRI BREŽICAH — Mladinski aktiv je priredil v čast dneva vstaje turnir v malem nogometu, na katerem je nastopilo 8 ekip. Pokal je osvojila ekipa Brežice II, ravno tako tudi najboljši strelec Dragan Božič, ki je dosegel 7 zadetkov. Ta turnir bo postal tradicionalen, igrali ga bodo vsako leto v počastitev 22. julija.	(M.	J.)
■ C.ELJE — Na odprtem plavalnem prvenstvu Celja so nastopili tudi krški plavalci. Za najboljše dosežke na tem tekmovanju sta dobila pokal v trajno last Nevenka Jenkole tova in Igor Turk. Prva mesta so osvojili: 50 m prosto — Igor Turk 29,1, 50 m> prsno — Jože Pečnik 40,4:	SO m
hrbtno — Meta Novak 41,1; 200 m prosto — Franc Čargo 2:19,7: 100 metrov hrbtno — Franc Čargo 1:18,2;	100 m delfin — Nevenka
Jenkole 1:21,2; 100 m prosto — Jožica Erjavec 1:21,1	(L.	H.)
nom po tri ali še več dni.
Oba kampa v novomeški občini torej dokazujeta, da so šotor išča na Dolenjskem pravzaprav samo prehodna — na poti turistov k morju ali z njega. Da bi si lahko tudi turisti, ki pridejo s šotori, zadržali več dni, bi morali kampinge modernizirati in predvsem povečati. Cene niso preveč zasoljene. Po podatkih Dolenjske turistične zveze v^ja namreč pristojbina za avto na Otočcu in v Novem mestu dva dinarja, turistična taksa 1,20 dinarja, za turista pa je treba odšteti v Novem mestu dva dinarja, na Otočcu pa štiri: cene so torej približno enake cenam v drugih kampih.
J. S
PISMA UREDNIŠTVU
Danes praznuje Loški potok VELIKOLAŠKI
Zadnjega julija slave v Loškem potoku krajevni praznik v spomin na krvavi 31. julij 1942. Tistega dne je podivjana italijanska soldateska požigala in morila: v kraju Sodol pri Travniku so omahnili v smrt talci — možje in fantje iz Travnika, skoraj ob istem času pa so sažgati Travnik.
Od tistih hudih dni je preteklo že 28 let. Rane, zasekane v zadnji vojni, med ljudmi Se vedno niso pozabljene. Preveč je bdlo gorja! Na ruševinah požganega Travnika je v teh dneh zrasla nova, lepša vas. Grobovi in spominska obeležja pa nas bodo spominjali na prelito kri in nas opominjali, da ne bomo pozabili mrtvih partizanov m talcev.
LoSki potok, kjer je bilo pred vojno veliko delavcev — gozdarjev, ka so si s sekiro
in žago služili vsakdanji kruh, in deklet, ki so se morala za majhne denarje udinjati kot dekle bogatim dolin-
skim kmetom, ni več tak kot nekoč. ljudje danes ne pozna/o več revščine; močnikov, žgancev in ječmenovega kruha skorajda ne jedo več. Na vsega na pretek, tudi obilja ni, vendar pa se dana nje življenje s predvojnim ne
da primerjati, saj je. gotovo še enkrat boljše.
Prebivalci Loškega potoka si prizadevajo, da bi se kraj hitreje razvijal, da bo doma za vse dovolj kruha. Za njihov praznik jim iskreno čestitamo!
Kupci za globoško glino
Kakorkoli se bo že zasukala usoda Globokega, je gotovo, da bo rudnik imel odjemalce za keramično glino. 2e za letos imajo naročila iz Italije, pozneje, ko bo zrasla keramična tovarna na Senovem, pa bo tudi ta potrebovala precejšnje količine. Strokovnjaki Geološkega zavoda že izdelujejo načrte za izkop gline, s katero je to območje izredno bogato.
Mokrice spet na dnevnem redu
Svet za gospodarstvo'ObS Brežice je te dni ponovno
HUDO NEURJE OD DOLENJE VASI DO SROMELJ
Toča je oklestila polja in vinograde
V soboto. 24. julija, je toča močno prizadela Stari grad, Lilmo, Pesje, Dolenjo vas in Sromlje. Neurje je prihru-
melo od sromeljske strani nad polji in vinogradi.
Toča je prišla z močnim vetrom, ki je že sam napravil precejšnje razdejanje. »Se sreča, da je padala med dežjem* je razlagala kmečka gospodinja Tončka BOgovič iz Dolenje vasi. Povedala je, da jim je neurje najbolj stolklo koruzo, a pšenico so na srečo pospravili z njive nekaj dni prej.
»Ste bili doma, Je Prišla nevihta?«
Pokopali smo Rudolfa Knavsa
Spet je smrt ugrabila človeka, ki nam bo dolgo ostal v spominu kot dober in pošten tovariš: 21. julija so v Lo&kem potoku pokopali Rudolfa Knavsa, po d6mače Košari jev ega, doma s Hriba. Umr) je v 68. letu starosti.
-
Skozi življenje se je kot večina Potočanov prebijal s trdim delom. 2e v mladih letih je bil naprednjak in je tak ostal vse življenje. Zc zgodaj se Je vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Spoznal je vse grozote nemškega taboriSča Dachau.
Bil je velike in močne postave, vendar ga Je bolezen, ki si jo je nakopal v taborišču, prekmalu spravila v grob. Zapustil je ženo in veliko prijateljev, ki ga ne bodo pozabili. Naj v miru počiva v svobodni domači zemlji!
K. O.
in se razdivjalo v tem pasu
»Da. Bilo je kmalu po enajsti uri, ko se je stemnilo. V trenutku je privršal vihar. Moža je ujelo v Vrbini. Vedril je pod lipo in s težavo zadrževal preplašenga konja, da nista zdirjala. Toča je padala s presledki več kot 20 minut. Sosed je gledal na uro. S trte je oklestila cele grozde in samo pod brajdo ob hiši smo jih nabrali za pol koša.«
»Ste imeli pridelke zavarovane?«
»Ne, ker je to predrago in ker nas dajatve že tako močno tarejo, škodo bomo prijavili občini, da nam bo zmanjšala dajatve.«
»Koliko letine vam je uničilo neurje?«
»Polovico, koruze pa še več. Vso je razcefralo. Sosedu Antonu Rožacu je toča omlatila pšenico kar na njivi. Ta ne bo imel več ' kaj žeti. Tudi na vrtovih je napravila veliko škodo.«
Na Libni in v Dolenji vasi ne pomnijo take toče že od 1952. leta, je izjavil domačin Jože Knez. Tudi po njegovi oceni je uničila polovico pridelka v vinogradih in na poljih. Bila je za oreh debela. Voda je lila v potokih skozi vas in ponekod vdrla v kleti.
2eljko Vogrinec, ki je prišel na dopust od vojakov, je tedaj ravno ometaval hišo. Naliv mu je spral precej ometa in vso nedeljo je popravljal škodo.
Iz Sromelj v ponedeljek še nismo imeli natančnejših podatkov. Od Ane Petanove smo zvedeli, da je napravila toča na vinski letini za 25 odst. škode. Bila je "za grah debela in je prav tako padala med dežjem.
JOŽICA TEPPEY
razpravljal o prihodnosti Mokric. Od direktorja podjetja je dobil obljubo, da bo v kratkem sklical sestanek kolektiva in nanj povabil tudi predstavnike občinske skupščine. Videti je, da Mokrice vztrajajo pri tem, da si same, brez posredovalcev iščejo družabnika za priključitev, nočejo pa slišati nič o združevanju s podjetji v občini.
V	tujini več kot 1000 delavcev
Po podatkih Komunalnega zavoda za zaposlovanje v Novem mestu je trenutno v tujini zaposlenih 1072 delavcev z območja Dolenjske in Bele krajine. V Nemčiji je zaposlenih 981 delavcev, v Avstriji 55, v Švici 27, v Franciji 7, v Švedski in Italiji pa po en delavec. Od teh je 146 kvalificiranih, 42 polkvalificira-nih, 859 nekvalificiranih, 20 strokovno usposobljenih delavcev in 5 pomožnih uslužbencev. Tri četrtine je moških v povprečni starosti 25 let, ki' ostajajo na delu v tujini tudi po več let.
Prepočasno ukrepanje
V	Podbočju imajo vodovod že pet let, vendar krajevna skupnost še ni uredila plačevanja vodarine. Odbornik Prane Božič se je zato obrnil na skupščino, da bi ta čimprej posredovala in zahtevala od obrtnikov nakup števcev za vodo, medtem ko naj bi gospodinjstva plačevala vodo od osebe.
Posojilo je odobreno
Občinska skupščina bo morala poravnati stroške za gradnjo nove šole v Krškem že prihodnje leto, ko bo poslopje dokončano. Za novo šolo bo prispevala 500 tisočakov tudi mestna krajevna
DROBIŽ
■ PRIPRAVE NA 500-LETNICO
potekajo v redu. Novi odbor kul-tumo-prosvetnega društva »Primat Trubar« v Velikih LeSčah dela s polno paro in si prizadeva uresničiti sprejeti program, čeprav Je poletna vročina vedno večja in je življenje v kraju skoraj zamrlo.
■ TUDI ZELENICE SO POTREBNE — saj asfalt odpravi nadležni prah, sicer pa naredi kraj Se bolj pust. Asfalt še* pričakujemo, že zdaj pa moramo razmišljati o zelenicah, ki bi polepšale podobo Velikih LaS* 2e nekaj let poskušajo na trgu zasaditi drevje, vendar se večina dreves posuši. Edino zelenje nam daje stari divji kostanj. H poživlja sivino križišča in parkirnega prostora. Nekaj prostovoljk se je že oglasilo, da bi obnovile zapuščeno zelenico pred občinsko zgradbo. Prav bi bilo, bo bi žrtvovali malo semlje za povr&ine med bloki in tudi tam zasadili malo nelenja. Lepo so urejeni nekateri zasebni vrtovi, Šegov kotiček in okolica šote.
■ KOSI ZA ODPADKE bi bili v Velikih Laščah zek> potrebni. Namestili bi Jih lahko pri avtobusnih postajališčih in povsod tam. kjer Je adaj največ smeti. Potniki mečejo odpadke po cestah in po zelenicah, pa tudi pred trgovino se ljudje ne držijo reda. čeorav je tam naleščen koš za odpadke.
L. S.
»Odpovem Kmečki glas in Dolenjski list!«
»Cenjenit zaradi Habe dostave pošte iz Dol. Toplic odpovedujem tednik Dolenjski list. Sele danes, v ponedeljek, to je 13. julija, mi je pismonoša dostavil Dolenjski list, ki bi ga moral dobiti v rdke že v četrtek, 9. julija. List dobim največkrat v petek ali pa tiidi šele v ponedeljek. — Pred 40 leti so lahko dostavljali pošto iz Dol. Toplic na Gradišče, ki je komaj dober kilometer oddaljeno od pošte, vsak dan. če jo dostavljajo zdaj vsak dan v Toplicah, ali ne bi uredili prevoza še do kilometer oddaljenega kraja?
Pred 14 dnevi sem odpovedal Kmečki glas, danes pa še Dolenjski lisi. Dokler ne bodo pošte dostavljali vsak dan na Gradišče, ne bom naročil nobenega lista. Bil pa sem star naročnik obeh listov.
SPRAŠUJEMO, KAJ JE PRIZNAVALNINA
So se borili za rento?
Ker ni enotnega predpisa, so razlage, kdo naj dobi priznavalnino, različne že med sosednjimi občinami - Sevnica je značilen primer -
S pozdravom
ANTON HREN Gradišče 8, p. Dol. Toplice
skupnost, vendar jih bo postopoma zbrala Šele do 1. 1974. Na račun tega deleža je baraka odobrila premostitveno posojilo.
.k
Hi
m
»DOLENJKA«
trgovsko podjetje na debelo in drobno, NOVO MESTO
objavlja proeti delovni mesti
2 MESARJEV - SEKAČEV
Pogoji: kvalificiran mesar — sekač.
Nastop dela takoj ali po dogovoru. *
ISKRA
tovarna usmemiških naprav
NOVO MESTO
v združenem podjetju ISKRA Kranj
objavlja vpis
v Poklicno šolo elektrotehniške in kovinarske stroke v Ljubljani
V šolskem letu 1970/71 bomo sprejeli
10 ELEKTROMEHANIKOV 2 ORODJARJA
5 STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV 2 STRUGARJA 1 REZKALCA
Kandidati 2» sprejem v navedeno šolo naj osebno predlbžijo do 15. avgusta 1970 naslednje listine:
1. Prijavo za vpis v I. letnik (obrazec 1,20), kolko-vano z državnim kolekom za 1 din. Kandidati morajo v prijavi navesti poklic, ki se ga želijo izučiti;
2. Izpiseik iz rojstne matična knjige;
3. Spričevalo o končani osemletki (negativna ocena iz tujega jezika ni ovira za vpis);
4. Zdravniško potrdilo.
Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti. Prijave sprejema
ISKRA — tovarna usmerniških naprav, Novo mesto, Bršlin 63.
Kandidati, ki bodo sprejeti, bodo prejemali štipendijo. Stanovanje je zagotovljeno v internatu v Ljubljani.
Menda ni treba našega mladega človeka prepričevati, da je mlajši rod, ali bolje rečeno, vsa družba dolžna poskrbeti za nekdanje borce, udeležence NOB, ki so potrebni družbene pomoči. To je dolg do generacije, ki nam je priborila svobodo in s tem vse, kar imamo.
Ena izmed oblik te pomoči so po našem mnenju priznavalnine, katerih dodeljevanje pa je lahko sila različno, kar bega to vznemirja ljudi, ki se povprašujejo, komu so priznavalnine sploh namenjene. Primer iz sevniške občine:
Pred petimi leti je tamkajšnja občinska skupščina sprejela odlok, ki sicer lepo pravi, da imajo pravico do priznavalnine tisti borci NOB, ki so nesposobni za pridobitno delo, ki imajo dvojno štetje let, ki iz tehtnih razlogov niso v delovnem razmerju (če so sposobni za delo) in tisti, ki nimajo pogojev za priznanje starostne ali družinske pokojnine. Toda poseben odstavek odloka dovoljuje, da lahko priznavalnino dodelijo ne oziraje se na zgornje zahteve, če ima prosilec izredne zasluge za
narodnoosvobodilni boj.
To določilo je priznavalnino spremenilo v rento, ki je bila dodeljena sicer zaslužnim udeležencem NOB, ki pa imajo dostojne dohodke, pokojnine, celo obrt ali dopolnilni zaslužek. Tudi višina priznavalnine se ne ravna po socialnih merilih, kot da. v občini ni borcev, ki bi bili družbene pomoči resnično bolj potrebni.
j. Pri vsem tem niti ne gre toliko za tisočake, ki jih dobi posameznik, pomembnejša je predstava mlajših rodov o narodnoosvobodilnem boju. Ko so borci prijeli za orožje, se najbrž niso spraševali, koliko bodo za to dobili po vojni.	>
Ko smo še v nekaterih drugih občinah povprašali, kako je s priznavalninami, smo dobili odgovor, da stvari niso povsem jasne, ker ni republiškega zakona, ki bi natančneje določal, kakšna so merila in kdo je upravičen do priznavalnine. Dokler tega ni, imajo — tako so dejali
—	priznavalnino za izrazito socialno obliko družbene pomoči, ki naj bi jo dobivali tisti,’ ki so pomoči res potrebni.
IZGUBLJAMO TO, KAR SMO ŽE IMELI
Zakaj smo spet prikrajšani?
Enostranska odločitev PTT podjetja Novo mesto prizadene prebivalce vasi pri Studencu
Ker nisem vedel, da je PTT podjetje Novo mesto začelo poskusno delati le 42 -ur na tederi, sem bil v scbotor 11.. julija, nemalo . presenečen, ko ni bilo ne pošte ne časopisov.
V	vzhodnem delu pošte Studenec dostavljajo pošiljke ob ponedeljkih, Sredah, in petkih, v zahodnem pa ob torkih, četrtkih in sobotah. Ge j? uvedena prosta sobota, zahodni del ne more dobiti časnikov, ki izhajajo ob četrtkih in petkih, zato smo naročniki zelo prikrajšani.
čeprav so bile proste sobote uvedne le začasno, se že vnaprej bojim’, da bo tako tudi ostalo, kajti samouprav-ni organi pošte bodo sklepali pač sami. če ne bodo našli drugačne rešitve, se bomo povrnili malone v tiste čase, ko je pošto dostavljala kočija. Morda ni pri novomeškem poštnem podjetju nihče pomisli, da bi bilo za naročnike mnogo bolje, če bi imeli dostavljalci pošte proste dnev v ponedeljkih, ko je najmanj časnikov. Mislim tudi, da slovenske pošte ne bi tako brezsmiselno začele uvajati proste sobote, če bi se
Lep pozdrav iz Fazana pri Portorožu
Otroci tretje izmene počitniške kolonije Rdečega križa v Fazanu se oglašamo z željo, da objavite v našem časopisu naslednje vrstice:
»Zahvaljujemo se vsem delavnim kolektivom, ki so nam omogočili 14-dnev-no bivanje ob morju, kjer se zebo dobro počutimo in nabiramo moči in zdravje za naslednje šolsko leto. Vabimo uredništvo Dolenjskega lista na obisk in pošiljamo vsem lepe pozdrave. —- Hvaležni otroci s tovarišicami » vzgojiteljicami in upravnico «
ZINKA POTISK Fazan
njih predstavniki pogovorili z zastopniki časopisnih pod-, jetij.
Kakorkoli se 'bo zgodilo, eno je gotovo: poštno podjetje mora pri svojih odločitvah razen koristi svojih delavcev upoštevati, predvsem koristi plačnikov .poštnih storitev! Ker sem prepričan, da se bodo podobne, pomanjkljivosti pojavile tudi drugod,- pričakujem od samoupravnih organov ‘PTT podjetja, da bodo svojo dokončno odločitev mnogo bolj pretehtali in preučili..	^
Karel Zorko Zavratec 32
Prisrčna hvala!
Upokojenci železniške sekcije za vleko v Novem mestu se prisrčno zahvaljujemo vodstvu sekcije za srečanje, ki nam ga je 19. junija priredilo na Karlovcih pri Hme-Ijniku. Na prelepi dolenjski izletniški točki se nas je zbralo 40 upokojencev, ki živimo sicer raztreseni od Novega mesta, Trebnjega, Sevnice, Kočevja, Črnomlja tja do Metlike. Po lopatah, ki so jih vihtele naše roke, je še pred nedavnim »drselo vsak dan po 450 ton premoga in pepela ne glede na vročino ali mraz.
Veseli smo bili, ko so se na srečanju pomešali med nas mlajši, tisti, ki so za nami prevzeli odgovorno in naporno delo v prometu. Se posebno smo bili veseli ob spoznanju, da mladi cenijo naše napore in naš prispevek. Toliko prisrčnosti in spoštovanja smo b\li deležni tega dne, kot bi si le mogli želeti!
Srečanje je bilo za nas nepozaben praznik. Iskreno se zahvaljujemo prirediteljem, zlasti pa dolgoletnemu predsedniku sindikata Leonu Verbiču, podšefu Jožetu Mohoriču in šefu Alojzu Legiši!
UPOKOJENCI ŽELEZNIŠKE SEKCIJE ZA VLEKO NOVO MESTO
Portret tega tedna
V Davne želje Orehovice so uresničene!
70-letnica ustanovitve gasilskega društva v Orehovici, ki so jo te dni slavili orehovški gasilci, je tesno povezana z imenom prizadevnega družbenega delavca in častnega predsednika gasilskega društva Janeza šiška s Tolstega vrha pri Orehovici. Starosta gasilcev v teh podgorjan-skih vaseh je stopil v gasilske vrste že 1922, predsednik pa je postal 1929 in je na tem mestu, razen s prekinitvijo nekaj let med vojno, ostal vse do 1968, ko je predsedništvo prepustil mlajšim.
Prebivalci Orehovice, Cerovega loga, 2apuž, Hrastja in Tolstega vrha cenijo delo svojega častnega predsednika in so mu na slavnosti v nedeljo, 26. julija, določili častno vlogo botra pri novem gasilskem kombiju, ki je že od nekdaj bil skrita želja vseh ljudi v teh vaseh.
Skromen kot vedno, ne preveč zgovoren, zlasti tedaj, kadar je treba govoriti o sebi, je Janez živo nasprotje, ko zagovarja pra-
vice in pridobitve svojih ljudi, čeprav nerad, je vendar pristal in povedal nekaj o delu gasilcev:
»Naše gasilsko društvo je bilo ustanovljeno pred 70 leti, da zaščiti imetje ljudi, ki so ga spravili skupaj v. potu svojega obraza in s krvavimi žulji. 2e od nekdaj so ljudje v gasilske vrste radi vstopali, ravno tako tudi nesebično pomagali. Zgovoren dokaz za to trditev je tudi prispevek prebivalcev za nabavo novega gasilskega avtomobila. Posebno rad se spominjam nekaterih svojih sodelavcev iz prvih let: Antona Šimca, Franca Jak-šeta, Franca Pavliča, Janeza Drmaša, Franca Seni-čarja in Antona Potočarja. Vsi ti so bili glavna opora našemu društvu. Zdaj sloni delo v glavnem na ramenih Franca Pavliča, Slavka Novaka, Antona Božiča, Ivana Pavliča, in Jožeta Kovačiča. Prepričan sem, da bo vedno več ljudi v naših vrstah, zlasti če bo delo teklo tako uspešno kot sedaj.«
Janez šiško je povedal, da je pred vojno in po vojni živel za gasilstvo in da ne bo odnehal. Za prizadevno delo v predvojnih letih bi moral dobiti 1941 srebrni križec od banovinske galiske župe vendar je vojna preprečila izročitev odličja. Po vojni je prejel gasilska odlikovanja I., II. in III. stopnje ter številna druga priznanja. Zaupal mi je, da ceni ta odličja predvsem kot priznanje, da je za ljudi napravil veliko dobrega.
' S. DOKL
Osem križev Jožeta Levstika
Jože Levstik iz Zimaric pri Sodražici si je 26. julija naložil že osmi križ. Kljub temu je prava korenina, in če je treba, še spleza na drevo. Se vedno izdeluje suho robo in se rad spominja dni, ko je bil avstrijski dragonar.
Oče devetih otrok, od katerih je živih še sedem, je preživljal svojo družino tako, da je čevljaril, zidal in kroš-njaril. Med drugo svetovno vojno je bil skupaj s sinom Jožetom interniran na Rabu. Ko se je vrnil domov, ga je čakala požgana domačija.
Za zdravje v svojih letih se Jože lahko zahvali le vsakodnevnemu trdemu delu. Želimo mu zdravja in sreče v krogu njegovih otrok, vnukov in žene.
K. O.
Letos manj v tujino kot lani
Zaradi večjih možnosti zaposlitve vedno več nekvalificiranih delavcev ostaja doma. Po podatkih Komunalnega zavoda za zaposlovanje v Novem mestu se je letos zaposlilo v tujini z območja Dolenjske in Bele krajine polovico manj ljudi kot lani. Do 30. junija letos je odšlo v tujino 152 delavcev, kot kažejo prijave, pa jih do konca leta ne bo odšlo več kot 300. Lani je odšlo v tujino 514 delavcev pretežno kmečkega prebivalstva.
PRISRČNE ČESTITKE SLOVENSKEMU OKTETU
S sobotnim slavnostnim koncertom v Šentvidu pri Stični bo Slovenski oktet praznoval 20-letnico plodnega kulturnega poslanstva. Našim izseljencem je ponesel daleč v svet slovensko narodno pesem v najčistejši interpretaciji in najboljših glasovih. Vedno smo ga — doma in na tujem — poslušali z največjim užitkom, vsak njegov koncert je bil globoko čustveno doživetje in praznik naše kulture, članom zbora in njegovemu umetniškemu vodstvu izrekajo delovni ljudje širše Dolenjske, Spodnjega Posavja ter Bele krajine prisrčne čestitke in najlepše želje za mnogo, mnogo novih uspehov! — Na sliki: Slovenski oktet ob dvajsetletnici: Peter Ambrož, Bozo Grošelj, Peter Čere, Marjan Štefančič, Tone Kozlevčar, Andrej Štrukelj, Danilo Čadež in Jože Kores.
KRPANOV KOTIČEK
Napihnjeni balonček
Affl'fin Krpan mi nravi, jo. D ,rna sem z Vrha od Svet( Trojice. Veliko po-tujeft s svojo kobilico, čeft*0 je dan danes kaj rrwlo konj na cesti. Rad pridem . v domače kraje, kjer 7e živel rajnki Fran. ce Uustik iz Retij, ki je zl<0 Pripovedko o meni, ki sern otel Dunaj Tpred Brd^om.
Mor&ikaj sem skusil v teh fosifi, pa j>j ra(i ^ai iQ v pismo za Dolenjski list. Vsak kmečki človek, ki odWa k zasluženemu počitku , si želi svoj kotiček za flčjo ali v kamri. Rad bi Qa dobil, pa bi se večkrat oglasil. Kaj se zna? Lahko bodo pa kmečki ljudje kaj radi prebirali moje pisale, čeprav sem zarob. Ijenc Pameti.
pones imamo, hvala bogu, cesto do vsakega zelnika, še s tacimi ljudje niso dovoljni in bi radi sam0 take, kot je javorova Viza v županovi hiši. Prav im je, kaj pa divjajo z brez konj, da ka-rnefle kar frči izpod koles.
M ožje postave me nxk.ce-stah Pazijo kot včasih me-
jači, ko sem še tovoril angleško sol. Ovedli so, da rad zvrnem vedro vina ali dva. Tako sem oni dan potoval po Kranjskem, ko me ustavi mož postave z rdečo lučjo:
— Krpan, si danes kaj pil? me vpraša.
— Kajpak sem pil, mu odgovorim.
— Dobro, boš piJial, mi pravi, in mi daje pod nos neki cucelj za dojenčke z balončkom.
Piham prvega pa druze-ga pa tretjega, a nič ni bilo. Vsi trije so ostali, kot so bili, da se mi je vele malo zdelo, pa sem molčal.
Tisti mož postave me je grdo pogledal, da je bil skoraj hudemu vremenu podoben. Kakor bi Se za Mokrcem bliskalo, tako me je streljal z očmi izpod sr-ditega čela pa vprašal:
— Kaj si pa pil, Krpan?
— I, kaj neki? Mleko, ko
pa nimajo v krčmah več poštenega vina!
— Pa zdravi ostanite, mu še hitro rečem, mož postave pa nič.
MARTIN KRPAN
Lučkini modeli so navdušili
V okviru p nega kulturnega tedna v Šentvidu pri Stični od 25. julija do 9. 8. je znana tovarna pletenin »Rašica« pripravila 26. julija popoldne v osnovni šoli v Šentvidu modno revijo najnovejših modelov za poletje, jesen in zimo. Sedem manekenov in manekenk Centra za sodobno _ oblačenje iz Ljubljane je več sto obiskovalcem revije predstavilo dobro izbrano zbirko modelov, ki so jih posebno obiskovalke nagradile z navdušenim ploskanjem, ob nekaterih pa so tudi na skrivaj zavzdihnile. Pletenine rašiške mod. ne kreatorke Lučke Korenčan so enostavne, praktične in elegantne, ustvarjene za vsako priložnost.
Mlajše obiskovalke so ploskale predvsem kompletom belih dolgih hlač in puloverjev za poletne počitnice ob morju in vsakdanjo rabo. Mlade žene so navdušili hlačni kostimi v modnih barvah ter kompleti mini oblek in maksi plaščev ter telovnikov, ki vsebujejo obe še vedno modni dolžini,
medtem ko so obiskovalke srednjih let občudovale obleke in krila midi dolžine.
Da lahko nosimo pletenine za vse priložnosti, je tovarna Rašica dokazala tudi z elegantnimi, umirjeno krojenimi oblekami in s kompleti obleke in plašča v isti barvi za slovesne priložnosti, ki jih laliko oblečejo mlada dekleta, pa tudi ne več vitke žene.
Videli smo tudi nekaj toplih in praktičnih kompletov za zimo na snegu in v pisarnah ter novosti v moški modi, med katerimi prevladujejo predvsem dolgi puloverji, preko katerih bodo vitki fantje nosili usnjene pasove v barvi hlač.
Za popoldanske obiskovalce dvorane v osnovni šoli ni bila revija ob spremljavi ljubljanskega ansambla samo zabavno, tem-iec tudi poučno doživetje, saj statistika ugotavlja, da dajemo iz družinskega proračuna vedno več denarja tudi za oblačenje.
ANA VITKOVIC
Na Travno goro na lastno odgovornost?
Frufelfa
Naj mi bo dovoljeno zapisati nekaj besed o Travni gori, najlepši izletniški točki v Ribniški dolini. Zapisati le od daleč, ker na Travni gori že precej časa nisem bil in si tudi ne upam.
Čeprav je Travna gora lep in zanimiv kraj z odličnim zrakom, mirom, lepimi sprehodi, čeprav tu raste obsežno turistično naselje, je dostopna le najbolj pogumnim avtomobilistom. Preden se cesta z ribniške strani na Ugarju vzpne proti pobočjem Velike gore, zastraši popot-
KAJ SO PRED 70 LETI PISALE
Dolenjske Novice.
Slovenci v Ameriki
■ (IZSELJEVANJE V AMERIKO). —
Ameriška uradna statistika poroča, da se je prve tri mesece tekočega leta iz Avstro-Ogrsike v Ameriko izselilo 23.611 oseb in sicer Hrvatov iz Hrvatske in Slavonije 2.044, Madžarov 3.513, Slovakov 7.438, Nemcev 1.208, Zidov 3.604, Rumunov 27, Rrninov 697, Italijanov 321, Srbov 17, Poljakov 4.388 Cehov 240, iz Dalmacije, Bosne in Hercegovine 127. Minulo leto. pa se je iz naše drža/ve izselilo v Ameriko 64.835 oseb, in sicer 39.859 moških in 24.676 ženskih. Po narodnosti je bilo največ Slovakov, dalje 4.900 Madžarov, Nemcev 4.314, Rusinov 1.400, Hrvatov in Slovencev 8.643.
■ (75.000 MOŠKIH BREZ ZASLUŽKA).
— Mnogi evropski časopisi so poročali, da rabijo v Ameriki pri gradbi velikanskega železniškega predora ali tunela mnogo tisoč delavcev, posebno so ta poročila razširjali brezvestni agentje za preseljevanje v Ameriko, radi česar se je v času od 1. prosinca do 30. malega travna 1900 podalo v Severno Ameriko 120.633 evropskih izseljencev, da bi ondi našli dobrega zaslužka. V Ameriki pa so na svojo žalost izvedetli, da sprejmejo za zgradbo velikanskega železniškega predora le: 1. nujorške rojake, 2. Amerikance in končno 3- tujce. Ker imajo dovolj ameriških delavcev, se potika sedaj po ulicah milijonovega mesta Novi Yonk 75.000 mož, ka so zapustili polni upanja Evropo, iskaje zaman dela. Domov se ne morejo vrniti, ker so brez denarja,
dela pa ni dobiti. Kaj bo iz njih? Nikoli še ni bilo prišlo v Ameriko toliko izseljencev iz Avstrije, Nemčije, Italije in Rusije, nego letos. Vsa delavska društva v Novem Yorku so zaprosila vlado naj postavno zabrani rastoče prihajanje izseljencev v Ameriko. Pozor torej, Slovenci, ostanimo raje v domovini ter skrbimo za svoj narod!
•
■ (DEKLIŠKA ŠOLA) — je tudi letos imela slovesen sklep; udeležilo se ga je obilo odličnega občinstva. Program petja in deklamacij je bil dobro sestavljen in fino izvršen. Po dovršenem sklepu je bila razdelitev daril. Slavnost je storila najbolji uitis.
■ (KRES) — na čast sv. Cirilu in Metodu napravili so vrli učenci deželne kmetijske šole na Grmu. Bilo je prisotno tudi mnogo občinstva, kteri vsi so klljub dežju do konca vztrajali. Umetni ogenj, petje, godba, to vse storilo je večer prijeten.
■ (STRELJANJE PROTI TOČI.) — 8.
t. m. je toča nekatere viograde na Trški gori pri Novem mestu jako močno potolkla, tako da štrle kar goli poganki v zrak. Pripomniti gre k tej pač veliki nesreči to, da je bilo vinogradom, kteri leže v neposredni bližini strelišč proti toči, to je na Trški gori oikolo cerkve in pod tako zvanim Cavzarjevim vrhom, toliko, da ne popolnoma prizanešenp! V teh vinogradih padlo je semtertje kako zrno toče, tako, da škode niti poznati ni.
(IZ DOLENJSKIH NOVIC (15. julija 1900)
nika velika	rumena	tabla:
Gozdna cesta — voziš na lastno odgovornost!
Združeno KGP Kočevje se je tako zavarovalo pred vsako odgovornostjo v primeru nesreče. Na vseh gozdnih cestah, najsi bodo Še tako turistično pomembne in prometne, so podobne table — ker jih pač	vzdržuje	KGP.
Ne bom se spuščal v upravičenost ali	neupravičenost,
potrebnost ali nepotrebnost tega. Če so table namestili, so bile pač potrebne.
Pred nekaj dni se je iz Postojne pripeljal poln avtobus šolarjev, katerih glavni cilj je bila Travna gora. O njej so že precej slišali, učiteljica jim je pripovedovala, pa so hoteli videti	domovino	suhe
robe in še Travno goro. Ko pe je avtobus pripeljal do znamenite rumene table, je šofer ustavil in vse prigovarjanje ter prepričevanje da je cesta dobra, da nevarnosti ni in da avtobusi tod zelo pogosto vozijo, je bilo zaman. Obrnil je in se vrnil v Ribnico, otroci pa so bili prikrajšani za lep izlet na Travno goro. Doma so lahko povedali le, da bodo Travno goro videli kdaj drugič, z bolj pogumnim šoferjem.
V tem je bistvo nesporazuma, tu je nelogičnost. Pro-
pagiramo turizem, turiste pa potem odvračamo na tak način. O vseh gozdnih turističnih cestah bi se veljalo pogovoriti nekako drugače, porazdeliti odgovornost, skratka — turistične točke resnično odpreti. Končno — KGP baje namerava v Glažuti zgraditi hotel, do tja pa prav .tako vozi gozdna cesta!
F. GRIVEC
Kakšne igre v Novem mestu?
V novomeškem Zavodu za kulturno dejavnost bodo te dni naredili načrt za gledališko (aboranajsko) sezono 1970/71, ki se bo začela septembra. Predvidoma bodo tudi tokrat večji del sporeda zapolnili z gostovanji poklicnih gledališč (6 predstav Mestnega gledališča iz Ljubljane, predstava Slovenskega gledališča iz Ljubljane, predstava Slovenskega gledališča iz Trsta), vključili pa tudi domači oder, plasti Oder mladih. Oder mladih bo z željo, da bi v omenjeni sezoni pripravil več del, sprejel več novih mladih igralcev. Mladinci in mladinke, imajo veselje za igranje, se lahko prijavijo v Zavodu za kulturno dejavnost.
Znanemu črnomaljskemu ribiču ^J'!Vcu VOJKU KVASU se je 11. julija nasmehnila ‘!^n.a ribiška sreča. Z ženo Marico sta iz Lahinje P* j8*ula na suho 114 centimetrov dolgo in 11 kilogra^ /*zko ščuko. Velikanka je obvisela na najlonu ®;'* v^Yeda ob precejšnjem ribiškem znanju. Takih in	ščuk	je v La-
hinji veliko, vendar le redke A, ^jo ribiškim zvijačam (Foto: Sveto*** °lič)
NOB v lepi besedi
V počastitev dneva OF, ki1 praznika dela, dneva borcev in dneva vstaje je priredila novomeška študijska knjižnica Mirana Jarca razstavo li-
Ob avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb pri odcepu za Škocjan in Šentjernej je Mihelca Tomšič odprla lepo urejeno gostilno s tremi gostinskimi prostori, veliko teraso in asfaltiranim parkirnim prostorom. Gostilna je lepa pridobitev za dolenjski turizem.	Foto:	M.	Vesel
terat^. 0 narodnoosvobodilnem . j v dveh letih. Prvi del, obsegal spominska in ^o0vfhska dela, je bil odprt ^°nca junija. V ju-liju ^ eustu je razstavljen drug* * .naslovom »Slovenska *£1. T^osvobodilna borba v ** ^sedi«.
odprte razstave	pesništvo,	dra-
mai11 drugo leposi<> - skupaj 311 knjig, ki sfl. P° ietu 1945. Na razst*' .pečamo vsa znana imen® , .genskih piscev — od )>Tiv,’še6a, Bevka, do Toneta Svetine. ^ j^Hjena dela so razvrščal »urološko, kakor so knjige
■ JjfiiptoP0 DIN ŠKODE (HlU^ ;i *rNlH) _ ivan Kup§ iz 2e. (,„..Starem trgu ob Kolp* J ^.Julija pri Dolu zaviral 'ljan£r Ka je zaneslo v avto H) ui	Nikolaja Sobe. Ranjf,4 U r2i!°- Škodo pa so ocenil* “ 000 din
■	sprednje*
GA	Cuma Cay se je
25- JtfjS r6b{l J* osebnim avtom proti j njit- Pri Brezi je voe-nlfc.J’JJfUi j,, zavrl, sam pa je zavil	se zatem prevrnil.
Cayev» m je zlomila ključnico. i
Z
. Po počitnicah!
Urednika našega lista je na zadnji seji upravnega odbora sklada za zidanje novih osnovnih šol v Novem mestu zanimalo, kdaj bi lahko mesto dobilo prepotrebno športno telovadnico. Franci Kuhar, predsednik ObS, je na vprašanje odgovoril takole: »Izjavo bi lahko dal na jesen, ker so počitnice. pri nas čas imobilizacij, demobilizacij in sploh raznih ukrepov, pa tudi ljudje so zdaj na počitnicah ...« Glede nove telovadnice pa je nato zadevo vseeno kratko in nazorno razložil.
Investitor nalaga -investitor je kriv
Novomeško gradbišče SGP PIONIR je dobilo ta mesec z ObS Novo mesto odločbo, da mora odstraniti zaščitno ograjo, ki zapira del cestišča ob začetku Ceste kom. Staneta v Novem mestu. Tam gradi SGP PIONIR podhod za pešce. Dovoljenje za zaporo dela ceste so imeli samo do 15. julija, do tega roka pa niso opravili ustreznih del, ker investitor — to je ObS Novo mesto — ni pravočasno zagotovil preselitve prodajalne ASTRA v nove prostore. Zato so na omenjano odločbo tudi tako odgovorili in zdaj je vse tiho...
Turistične
zanimivosti
če še ne veste, vam povemo, da je največja turistična privlačnost Bele krajine reka Krka (in ne Kolpa!). Tako vsaj piše na 10. strani prospekta za srečanje izseljencev Dolenjske 1970: »Vinske gorice, steljniki z belimi brezami, topla, bistra Krka so značilnosti belokranjske pokrajine.« Ali bi človek mogel želeti še kaj več?
In še cvetka iz novega, sicer lepega prospekta Zdravilišča Cateške Toplice: v podpisih jx>d slikami je dosledno prekrščeno zdravilišče v »zdravelišče«, skoraj popolnoma po šentjernejsko..'. Obakrat jo je Brežičanom seveda zagodel tiskarski škrat.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Manekenka Nada in kieatorka Lučka Korenčan na modni reviji Rašice v Šentvidu pri Stični
(Foto: M. Vesel)
70 let Lojzeta Moharja
£ redi j uti ja je v svojem rojstnem kraju v Loškem potoku slavil 70-letnico znani aktivist OF, ZK in zavedni domačin Lojze Mohar.
Kaj kmalu se je moral v številni kmečki družini spoprijeti s trdim življenjem. Delo na kmetiji ni bilo donosno, zato je moral na delo v gozdove:	najprej v domači
okolici, pa tudi v Gorskem Kotoru in pozneje še v Franciji. Zgaran in bolan se je vrnil domov in se boril za lepše življenje, ki ga je dočakal v NOV, kamor se je vključil že prve dni borbe za
osvoboditev. Kot aktivist OF je delal na Koroškem; im$l je najrazličnejše naloge na terenu. V NOV so pogumno pomagali tudi njegovi otroci. Ko se je po povratku iz vojne vrnil v domači Loški potok, je pomagal pri ljudski oblastit krajevni organizaciji ZB, ZK in povsod tam, kjer je bilo potrebno pomagati. Ob 70-letnici mu vsi vaščani izpod Snežnika na Kočevskem, prijatelji in znanci iskreno čestitajo in mu želijo še mnogo let.
MARJAN TRATAR—UČO
Večanje proizvodnih zmogljivosti in vedno uspešnejše nastopanje na trgu postavlja pred našo tovarno zahteve po hitrejši modernizaciji proizvodnje in večanju njenih kadrovskih sposobnosti.
ISKRA
TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV
NOVO MESTO
v združenem podjetju ISKRA KRANJ
VABI. k sodelovanju
diplomirane elektroinženirje in elektroinženirje
elektrotehnike šibkega in jakega toka KV delavce elektro stroke
Prav tako vabimo interesente za navedene poklice, da se priglasijo na prosta mesta pripravnikov.
Obstajajo možnosti za strokovno izobraževanje in dodatno uvajanje v novitete na področju profesionalne elektronike.
Vsi kandidati naj se prijavijo na naslov:
ISKR\. tovarna usinerniških naprav, Novo mesto, Bršlin 63.
ECGE
HOMO!
Dan kot vsi drugi Mračen hodnik, poln dima in zatohlosti, v sobah nemir in glasno govorjenje. Na koncu hodnika gruča Ciganov, ki tekajo sem in tja. Nekdo glasno preklinjajoč prihaja po hodniku. Vrata sobe št. 62 se divje zaloputnejo za njim.
Stala je pred to sobo poleg okna in gledala na umazano dvorišče. V ponošenem plašču nedoločne barve, y umazanih čevljih in z zamaščeno ruto na razmršenih laseh je bila videti kot simbol zapuščenosti. V desnici je držala dotrajano torbico, v levici pa krčevito stiskala vabilo za obravnavo. Bila je obtožena kaznivega dejanja po 183. členu kazenskega zakonika: detomor!
Odšla sem v dvorano za razprave in odprla spis pred seboj. Dokazno gradivo je kazalo na premišljeno zločinko.
Spomnila sem se svojih materinstev in sreče ob njih.
Doma smo imeli belo lovsko psičko z rodovnikom. Oče je mislil, da bo vzredil čistokrvne potomce, pa se je uštel. Ko je prišel Čas, si je psička izbrala za ženina navadnega črnega psa mešane pasme. Nekega poletnega jutra smo našli polno gnezdo, črnih, belih in čmo-belih psičkov. Ker nismo imeli kam z vsemi psički, jih je oče pokončal. Psički je ostal le debelušni črni Muri z belimi tačkami in smrčkom. Psička je zmedeno cvilila in ni našla miru. Mladička ni niti za hip pustila samega. Neko soparno noč me je zbudilo divje bevskanje. Stopila sem k oknu in opazila psičko, kako teče proti gozdu z mladičem v gobcu. Zjutraj se je vsa mokra od rose ponižno stisnila k mojim nogam. Mladiča ni bilo nikjer. Razbesnela me je misel, da ga je pustila nekje v gozdu, kjer bo lahek plen za lisice. Privezala sem jo na verigo. Nekaj časa je bil mir, potem pa se je nenadoma pričela trgati z verige in se zaganjati proti gozdu. Ko sem jo odvezala, je zdivjala v gozd, se vrnila čez kakšni dve uri in se spet pustila privezati na verigo. Toda zvečer se je prizor ponovil. Vedno je odhajala v eno smer in se vračala pomirjena.
V nedeljo sem s hčerkama odšla na sprehod v gozd, kjer je hčerka nenadoma odkrila Murija. Na dnu kotanje je cvilil na goli zemlji. Bil je negovan in dlaka se mu je svilnato bleščala. V hipu sem vse razumela. Domov smo se vrnile z Murijem. Ko ga je psica zagledala v mojih rokah, je pričela divje lajati. Položila sem mladiča k njej na tla in pričela ga je milovati in lizati.
Vse to se mi je podilo po glavi, ko sem čakala na začetek obravnave.
končno je obtoženka vstopila in nekdo je za njo zaprl vrata. Obstala je pred poroto. Zaudarjala je po pijači. Njen pogled j§ bil zmeden in zamegljen. Na vprašanja je odgovarjala skoraj odsotno in brez povezave. Obtožnica in vsi zapisniki v spisu so nenadoma oživeli. Na dan je prišla vsa tragika zavrženega in od boga pozabljenega človeka. Najprej nezaželeno rojstvo, Zagrenjeno in zadušeno otroštvo, duševna prizadetost in zaostalost, posilstvo — ali pa nagon, nezakonski otrok, zasmehovanje in namigovanja na čudne razmere v družine, izkoriščanost in zapostavi ljanje, beg v alkohol, ponovna nosečnost ob spolzkih ogovarjanjih najbližjih, porod ob samotni zidanici, umor v trenutku zmedenosti, udarec ob zid, pokop, misel nanj. Potem opravljanje in'izpoved in danes razprava.
Kaj je storila? Saj ni bilo živo tisto, kar je rodila. Ni dihalo. Kaj pa, če je? Stoji tu in se zagovarja za nekaj, česar sploh ni storila. Topo zre predse in ponavlja ujeto pripombo člana senata: »... ne bi smela ... pa saj nisemV .. ne bi smela ...«
V meni se je pričelo nekaj podirati. Začela sem se sramovati. Obsojala sem to bitje, čigar duša je brez razuma, obdarjena le z nagoni.
Ko je nesrečnica odhajala iz dvorane z brezizraznim pogledom v očeh, brez kesanja in občutka krivde, je ponavljala: »... ne bi smela...«
Vsi smo onemeli. Tu in tam je kdo zmedeno pogledal okrog sebe, kot bi se hotel nekomu opravičiti. Zunaj se je slišalo šelestenje oskubene breze. V dvorani je nastala gluha tišina.
Na vrhu dokumentov v mapi sta ostala dva nova lista. Bila sta napol prazna, kot duša tega zapuščenega bitja, ka je s praznim pogledom odtavalo po hodniku.
J. S.
(Honorar 100 din)
PROMETNI MILIČNIK MI BO POMAGAL
Poklic prometnega miličnika je zelo naporen, saj mora biti ob vsakem vremenu zunaj. Privlačen pa tudi ni, zaradi nekaterih ljudi, ki mislijo, da gre miličnikom. le za to, da bi koga kaznovali. Ko se pripelješ na križišče in te miličnik ustavi zaradi tega ali onega, si ves jezen, kaj šele če moraš še plačati kazen!
Tudi jaz sem nekoč besnela, ko mi.je izpraznil zračnice, ker niso bile v redu. Toda danes sem mu hvaležna, saj me je obvaroval hude nesreče. Tisti tisočaki, ki jih včasih moramo odšteti za majhne prekrške, naj nas ne spravljajo v. jezo, ampak naj nas spametujejo.
Miličnik mi je in mi še bo pomagal, zato se zavedam, kako pomembno je njegovo delo.
KRISTINA KRELJ
ZASLUŽILI SO Sl PRIJETNE POČITNICE
Šolarji pa zares veliko zmorejo
Dobri v šoli, uspešni tudi v krožkih, društvih in na prireditvah
Sreda počitnic smo, ko malokdo razmišlja o Šoli. če pa nas presenetijo podatki, s kakršnimi nam lahko postrežejo na brežiški osnovni šoli, tudi tako razmišljanje ne bo odveč. Bilo bi škoda, če se vsaj za hip ne bi pomudili ob njih.
Učni uspehi so bili letos zelo dobri. Na Sold je uspešno izdelalo razred 914 otrok ali 92,32 odst. V tej številki so zajeti tudi učenci podružničnih Sol' v Mrzlavi vasi, v Skopicah In na Čatežu. Na centralni šoli je bilo pozitivno ocenjenih 767 učencev, to je 92,19 odst.; 41 jih mora opravljati še popravni
V Savudrijo 300 otrok
V	počitniški skupnosti brežiške občine v Savudriji bo to poletje preživelo desetdnevni oddih sedem otroških amen. V vsaki skupini je približno 40 otrok. Občinska Zveza prijateljev mladine bo prispevala po 100 dinarjev za 124 revnih in okrevanja potrebnih otrok, če bo le celjski Zavod za socialno zavarovanje nakazal obljubljeni znesek za te namene.
Ribiči so tekmovali
Predzadnjo nedelo, 12. Julija, ie brežiška ribdSka družina poredila tekmovanje na ribniku P” Opekarni. Odzvalo se Je 36 in 6. mladincev. NajbolJSi je bol Drago Gerjevič, ki je ulovil iM rib in osvojil 2706 točk Z« njim so se uvrstili le Silvo Zobar«, Danilo Trtfunovki, Ivan Jamnik m drugi. Pri nU£Kimcihseje bolje odrezal Jože Dvorni:k s »» ribami in IM« točkamt Sledila sta mu Ivan Umek in Darko Kosec. Prvi trije v obeh J*upinah
“ “^jJSSoto RADIO BREŽICE
PETEK., 31. JUUJA:	jgjjj
Napoved sporeda m	®
 16.25 Nove ploSće HTB. 16.25
 16.35 Razvojne smeri kmetijstva,
trgovine in turizma - »e tema za javno razpravo. 16.35-
16.50	Obvestila in reklame. 16.50—
18.00	Izbrali ste sami — glasbe««
^NEDELJA, 2. AVGUSTA: Domaće zanimivosti — Bo Tunst hotel postal »narodni dom« Bre»-- ob otvoritvi hotela Ljudske potrošnje iz Brežic — Programi, načrti, koncepti - pogovor v projektivnem biroju Re-gion o izdelavi nekatenh pomembnejših dokumentov - Za naše kmetovalce: Stane Nunčič Dobre in slabe izkuSnje pri obnovi vinogradov v pretekim ietin
—	Zdravstveno predavanje: Priporočilo voznikom, ki se poleti odpravljajo na daljšo pot Nekaj minut s Terezo Kesovtjo — la naših krajevnih skupnosti —obisk v Pišecah — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 1245 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 4. AVGUSTA:	16.00—
16 15 Napoved programa bi nekaj minut i ansamblom SttrjekovačL 16.15—16.25 Poročila. 16.25—16.35 Svetujemo vam. 16.35—16.50 Ju goton vam predstavlja. 16.50—10.55 Kaj prinaša nova številka Dolenskega lista. 16.55—17.05 Iz naše glasbene Sole. 17.05—17.20 Obvestila, reklame in pregled filmov. lT.2fr—ia.OO Mladinska oddaja.
tepit, zato je pričakovati, da se bo končni uspeh dvignil še za nekaj odstotkov.
Na šolah so imeli med letom dopolnilni pouk, kolikor so to zmogli v trenutnih razmerah. Itodaten trud z učenci ni bil zaman. Pri tem so se spoprijemali z velikimi ovirami, kot sta bili na primer oddaljenost učenem od Sole in pomanjkanje prostorov. Najbolj so hili prizadeti vocačL Tudi sicer nd balo nikomur lahko. Če je ie bila prazna kaka učilnica, potem otroci niso bili najbolj dojemljivi za pouk. Po rednem šolskem de&u so beli obričaono vsi že utrujeni, pred poukom pa tudi niso bili posebej razpoloženi za dodatno učenje. Uspeh pa kljub temu ni iz-
ostal. V novem šoislcem poslopju bo to laže izpeljati.
V šoli tudi niso zanemarili nadarjenih učencev. Zanje so imeli kroeke iz treh predmetov: iz matematike, zgodovine in zemljepisa.
V minulem šolskem letu so se prostovoljne dejavnosti izredno raamahntle. Na šoli je delata razen pionirske in mladinske organizacije še vrsta krotko* in dragih organizacij. Učenci so sodelovali v športnem društvu, v taborniških vrstah, pri planincih, v prometnem krodku, v folklorni skupini, v treh pevskih zborih, ▼ kluba mladih likovnikov, v šahovskem krožku, v modelarskem, recitaoijskem in hortikulturnem krožku, pri mladih gasilcih itd. Sola je sodelovala v številnih akcijah, na prireditvah in tekmovanjih, in ko poslušamo vse to, kar ne moremo verjeti, da otroci toliko zmorejo.
J. T.
ZA VODOVODOM ŠE CESTA DO PISEC
„Ko bi le mleko lahko oddali"
Sromljam bodo letos dokončali vodovod. Zajetje imajo že narejeno. Krajevna skupnost in organizacija SZDL predlagata, naj bi jim občina pomagala speljati cesto do Pišec.
»Sele potem bodo Sromlje, nekaj pomenile,« pravi Franci Kos, predsednik Sociali-
Taborniki so se vrnili
Rintpina tabornikov iz Brežic, ki je preživljala prijeten oddih ob Kolpi, se je i torek poslovila od Zdibovega. To hrvaško vasico so odkrili pred nekaj leU m zdaj se vsako poletje za deset ali Štirinajst dni preselijo na tiho in romanitčno obredje tople reke.
Priznanja za urejenost kraja
Turistično olepševalno društvo v Pišecah se zelo trudi, da bi imela vas privlačnejšo podobo. Ko je komisija ocenjevala urejenost dvorišč, okrasnih nasadov, oken in balkonov, je podelila 21 denarnih nagrad in 26 pismenih priznanj. Veliko število pohvaljenih in nagrajenih občanov kaže posluh in razumevanje za načrte turističnega društva.
m
NOVO V BREŽICAH
■ PRIPRAVE NA NOVO ŠOLSKO LETO. Delavska univerza je te razpisala vpis točajnikov za pridobitev kvalifikacije m pol-kvalifikacije v gostinski stroki. Letos bo Število slušateljev omejila na 24 za vsak tečaj. Omejila bo tudi skupine v tečajih za poklicne voenike. Za tiste, ki bi se radi usposobili za Šoferski poklic pa nimajo dokončane osemletke, bo delavska univerza priredila tudi pripravljalne tečaje za opravljanje različnih izpitov za osnovno Solo.
■ DANES O VZDRŽEVANJU STANOVANJ. Dane* so bo v Brežicah sestal svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve. Na dnevnem redu bo razprava o predlogu odloka za minimalne tehnične zahteve pri vzdrževanju stanovanj In predlogu za Airjenje počitniških naselij.
BREŽIŠKE VESTI
■ KAJ PA IZPOLNITEV OBLJUBE? Dokler podjetje Merka Iz Celja ne bo dalo pismenega zagotovila za gradnjo nove pekarne v Brežicah, tako dolgo tudi skupščina ne bo prUt&la na zahtevo po zviSanJu cen za kruh. Občinska skupščina Je dobila ie drugo vlogo >a podražitev, vendar kafe. da bo pri odločanju aalo previdna.
■ SREBRNI JUBILEJ LOVCEV. Lovska družina is Cerkelj ob Krki je pred kratkim slavila petindvajsetletnico obstoja. Ob tem mejniku se Je postavila z lepimi uspehi, med katere sodi predvsem dograditev lovskega doma na Izviru.
■ PRIPRAVE NA ŠPORTNE IGRE. V drugi polovici avgusta se bodo začele delavske Športne igre, ki Jih organizira občinski ^inriiimini svet. Ekipe v delovnih organizacijah že zdaj vadijo za tekmovanje.
■ NARODNI DOM BO KMALU ODPRT. Preuredltvena dela v hotelu Turist (bivil Narodni dom) gredo h koncu. Otvoritev hotelskega dela In prodajnih prostorov bo verjetno že ta teden.
stične zveze. Razdalja med obema krajema je kakih pet kilometrov.
Da bi šlo kmetom po sromeljskih bregeh bolje, je organiaacija SZDL predlagala zbiralnico mleka v dolini.
V	kratkem bodo začeli zbirati podpise, in če jih bo dovolj, bodo zaprosili, da bo avtomobil odvažal tudi mleko iz njihovih hlevov. Gospodar Kos je zatrjeval, da bi ljudje redidi več živine, če bi mleko lahko prodali. Računajo, da bi se najmanj 25 kmetov s tega območja obvezalo oddajati mleko. Torej bi ga nanosili v zbiralnico po 250 litrov na dan, za tolikšno količino bi se pa tudi prevozniku izplačalo zapeljati pet kilometrov dlje kot sicer.
Nasploh ljudje tam okoli tožijo nad velikimi izdatki za socialno zavarovanje in davke, zato je Ko6 predlagal, naj bi tudi občina pri-, znala neraanrita območja ha svojem ozemlju.
J. T.
IZ BREŽIŠKE
porodnišnice
Pretekli teden so v Brežiški porodnišnici rodile: Jožica Orešar iz Trnja — Brigito, Terezija Černelič s Senovega — Suzan> Panika Jesih iz Sevnica — Andreja, Darinka Jankovič s Senovega — Roberta, Marta Demikovlč ia Bračne vasi — dečka, Ivana Kramer Iz Sav. Marofa — Franclja, Jožefa Jalovec iz Bučerce — Marjanco, Vladka OSterbenk Iz Brežic — Mitja, Berta Pečar iz Trnja — dečka. Marija Kopina iz Velike vasi — Tanjo, Ana Leh-pamer Iz Rud — Ivanko. Štefanija Senica te Trnovca — Jurčka, Ivica Kukovičič Iz Kladja — deklico ln Milena Furjan iz Oklča — deklico. Čestitamo!
KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili ln Iskali pomoči v brežlSkl bolnišnici:
Jadranka Mlinarič, uslužbenka iz Zagreba, si Je pri prometni nesreči poškodovala glavo; Vlado Vranarlčič, otrok Iz Kraja Gornjega, se Je s kropom poparil po desni nogi; Stjepan Dcbogevič, delavec Iz Trstenika, Je padel z voza In sl poikodoval desno nogo; Antonija Markovič, bolniška strežnica Iz Prigorja, Jo padla z drevesa ln sl poškodovala hrbtenico; Jožefa Iljaž, gospodinja lz Drenovca, Je padla s lestve in sl poškodovala levo nogo; Ivana Barbiča, upokojenca lz SentlenarU, Je pes ugriznil po obeh nogah in rokah; Marijo Černetič, upokojenko iz Zagreba je vol poškodoval po levi nogi; Ivan DvoršiUc, ključavničar ii Loč, sl Je pil'prometni nesreči poikodoval levo roko ln levo nogo.
NAREDILI BI VEČ, ČE NE BI MANJKALO LESA
Napovedi so bile zelo točne
Kolektiv Celuloze še vedno vznemirjajo cene
Letošnji načrt blagovne proizvodne v tovarni papirja ni bil v celoti zasnovan na proizvodnih zmogljivostih. Odločilna so bila predvidevanja o pomanjkanju surovin, zato so planirali manj izdelkov, kot bi jih lahko naredili. Zmotili se niso ni-
Plavalni klub brez denarja
Množični šport zasluži več družbene podpore
čeprav je plavalni klub Celulozar iz Krškega tik pred ligaškim tekmovanjem in pred drugimi športnimi srečanji, še danes ne ve. ali se bo tekmovanja zaradi prazne klubske blagajne udeležil ali ne.
Do letošnjega leta se plavalci s finančnimi problemi niso veliko ukvarjali, ker so organi upravljanja v tovarni papirja že pred leti namenili čisti dobiček kopališča plavalnemu klubu. S tem denarjem in z dotacijo občinske zveze za telesno kulturo so plavalci preteklega leta nemoteno delovali. Letošnji dohodek kopališča pa je zelo skromen, zato sredstev za delo plavalnega kluba primanjkuje, če si plavalni klub v kratkem ne bo zagotovil denarja, tx> resno ogrožen nadaljnji obstoj krškega plavalnega športa. Bolj kot na občinski zveci za telesno kulturo se tega zave dajo v tovarni papirja, ki je do sedaj največ pripomogla k razvoju najbolj množičnega športa v krški komuni. Tovarni papirja ni vseeno, ali bodo otroci njenih delavcev še plavali ali ne. Zato je pričakovati, da . bodo njeni organi upravljanja našli sredstva za nadaljnji obstoj plavalnega športa drugje, če jih kopališče samo ne ustvari dovolj.
Praznik za Bočje, Žabjek in okolico
Od Žabjeka čez Stari grad, Zavode, Bočje je vodila prej kolovozna pot. letos pa so jo roke prizadevnih občanov spremenili v prevozno cesto. Jeseni so pot razrinili z buldožerji, na pomlad pa so ljudje nadaljevali z delovnimi akcijami in v nedeljo. 25. julija, slavili otvoritev nove ceste. Zanjo so veliko prispevali v delu In denarju, čez 200 vinogradnikov, ki imajo na Boč-ju svoje nasade, je plačalo po 0,10 din prispevka za vsak ar vinograda, za druge kulture pa po 5 dinarjev od ara.
Nedeljsko slavje domačinoi v vaseh nad Podbočjem je poteklo ob navzočnosti predstavnikov občine in organizacije ter gostov v zares prijetnem vzdušju in velikem veselju. Nova delovna zmaga vliva ljudem voljo do dela, zato bamo o njihovem prostovoljnem delu še poročali.
Odborniki glasovali za dopolnjena imena naselij
Štirideset krajevnih imen. na katere v Sloveniji po večkrat naletimo, so v krški občini dopolnili tako, da so jim pridali ime večjega, bolj znanega kraja, reke ali pogorja v bližini. Tako imajo zdaj Dobrovo pri Senovem, Koprivnik ob Krki, Podlipo pri Raki, Stranje pod Bohorjem itd. Ime naselja Dolenja vas pri Artičah so spremenili v Dolenjo vas pri Krfikem. OdpraviH so tudi naselje Dolenje in ga priključili polovico Leskovcu, drugo polovi-
00	pa Brezju pri Senušah.
Po cigansko „licenco v Mursko Soboto
it
Kadar se pod točko »Vpra-Sanja odbornikov« na seji občinske skupščine v KrŠ-oglasi odbornica Marija Glas iz Leskovca, tedaj že vsi vedo, da so na vrsti Cigani. Prebivalci v okolici Dolenja imajo z njimi vedno večje preglavice, zato zahtevajo od skupščine, naj kaj ukrene. S tem spravi Glasova v zadrego vse po vrsti, ker za sedaj skupščina Še ni našla učinkovite rešitve. Tokrat je Glasova zagrozila, da bo na naslednjo sejo prignala vse
■	immi n ■	■»	--- _	•
Dvodnevno ribiško tekmovanje v ^ostcil«vpiitie< Redi-
lo	več kot 100 športnih ribičev iz vse »1_ ^jj pr). je či ribiški delavci so se potrudili m Pf*P ^ tev, ki je požela priznanje. N»	****	•	telJi
živahno, ribiči precej »telovadijo«,	v e	0j;
vanju lahko berete na šiwrtnij^_^
KRŠKE NOVICE
■ SE VEDNO ENOLIČNO. Čeprav je hotel »SremlC« vloiil nad 200 tisoč dinar j ov za ureditev Kuhinje v obratu družbene prehrane, se kakovost enolončnic ni apre-menila. Tako sodijo delovne organizacije, ki v Sremiču naročajo topli obrok n svoje delavee. Hotel dolguje naročnikom enolončnice boljšo in pestrejšo hrano, tako Je vsaj obljubljal, ko je Junija letos podražil topli obrok na 2,5 dinarja.
■ MALO ZANIMANJA ZA UK. Tovarna papirja Je razpisala *» Šolsko leto 1970/71 precej učnih mest 7A vajence paplmičarske, kovinarske in elektro strok*. Prod pričakovanju je vani man jo za *• poklice zelo majhno. Tako na primer za elektro stroko niso dobili niti ene ponudbe. Vse knze, da trenutno mod učenci a končano osomletko ni interesa za »klepanje učnih pogodb.
■ OD 300 do 500 DINARJEV NAOKADK. V tovarni celulozo je bilo v Juniju in juliju na obvezn in neobvezni počitniški praksi w dijakov in itudentov. Nagrad* » delo m gibljejo mod 200 do J™ dinarji. Praktikante pričakujejo v tovarni tudi avgusta. Napovedim'" Je Se približno 30 dijakov ta M«-dentov.
V ^
, PO CEM JE občiniJe beU ^
(framske Štruce P°
izrekla
JU izgradnja' P^jaftjjeJ0 čani U ved"«
starih oenab
sa*? “dJ,,ri	'
delcem-
ti pri količinah proizvodne niti v domovini, da lesa ne bo dovolj.
Tovarna je presegla polletni načrt proizvodnje za 14 odst. Da je krškim papir-ničarjem to uspelo, so pripomogli predvsem rekordni uspehi v mesecu maju. V
šestih mesecih so aapm® v tovarni 45 tisoč ton loze, papirja, lomspapirja lesovine. Rezultati bi bffi nesljivo boljši, če bil bOoJ v začetku leta dovolj
Kljub temu da je plan sežem, v tovarni pap*rj niso zadovoljni. V letu ko niso imeli težav s vinami, so v prvem]po naredili 9700 ton celuK»* papirja več kot letos.
Čeravno finanfini «** ^ za prvo polovico le» ^ so znani, predvidevs/v, planiranega dohodka t»J»
60	a***
predvsem podraaitev nega lesa, cene i*deflK*£. žal, ne naraščajo SOT^^} no s cenami surovm'«a<30o^ je tudi, da je <»• *££ nega papirja, ki ga ^ ni naredijo največ, se ^ določena administrauvi*' . da je tovarna brea d ^ nja zveznih organov re spreminjati. K. “
Rešitve tega vprašanja ni pričakovati ođ občinske zveze, čeprav je v prvi vrsti prav njena dolžnost skrbeti za množičen šport med mla-dino. To poslanstvo pa je večkrat le formalno, kar je možno sklepati potem, da ima občinska zveza dober posluh za finansiranje takšnih športov, ki niso množični.
Cigane, nakar je eden ^ šotnih predlagal, n0)	/o-
odpeljala kar naravnost^ varno papirja, kjer delavce za beljenje lesa.	'	0 0*
Televizijska oddaja ^ ljenju Ciganov v	<jjj«
boški občini je krške cfdbornike, da ^ nili poslati v Murslko ^ i komisijo, ki naj	4
kratkem te stvari g zaprosila za »licenco«	>
rešitve.	" j 1
V JUGOTANINU SPET DOBRO
\
Furfurol šele drugo leto
^vpraševanje po taninu je večje od zmogljivosti - Pomanjkanje sezonske delovne sile
Proizvodnja ?urfurola, pri
roizvodnja ?urfurola, pri in v svetu zelo iskane finučne surovine, bi morala Sevniškem Jugotaninu ste-DrJf • avgllstai tako je bil°
črtt ^en° Prvotnein na' ^ • Vendar se je zataknila ,Pri nabavi neke spojine, kieJe ^renutino ni mogoče ni-foV^iti. Predvidevajo pa, bodo pričeli fufurol po-^ 110 izdelovati konec leta, ^ ne bo nepredvidenih rt.K' bodo kemične tovarne kon-6 *UI:furo1. ki je lahko jij 0114 izdelek ali pa osnov-furjf^0vina zelo razvejane kn » ^©mije, že v začet-j^slednjega leta.
elovanje te snovi iz le-proc. Odpadkov je zapleten r®ti& ^ zahteva dosti teo-znanja s področja cei n ^ejT>ije pa tudi pre-l*Lj Etičnih skušenj. De-lov-j. ’ Predvideni za to de-feDftr^i n?6stx)' se teoretično mej*? *?Jl^e.i0 v Sevnici, za strot pa bodo šli še na specializacijo v j^tnjski kombinat Beli-*UrfmJfr sicer ne izdelujejo a’ Pa delovni po-^podoben.
.broda , m je uspešno pre-gr« 0.,‘^ke težave. Tanin
^jarsir? ? Prodaio, saj se •je nrruT mdustrija, ki jo ^odor plastne in umet-
nih snovi skorajda zatrl, ponovno postavlja na noge. Se lani so bila skladišča polna, letos pa je povpraševanje mnogo večje, kot so zmogljivosti sevniške tovarne.
Delovna disciplina je v redu, prav tako odnosi z matičnim podjetjem v Slovenskih Konjicah, težave imajo le pri zaposlovanju sezonske delovne sile. Potrebujejo 7 ljudi, vendar se do zdaj ni še nihče prijavil.
J. K.
V GOSTINSTVU DALJŠI DELAVNIK
Gostinsko podjetje Sevnica je zaprosilo republiški sekretariat za delo, da bi njihovi delavci še eno leto opravljali 8-umi delavnik namesto 7-urnega ki je bil uzakonjen aprila letos. Kot vzrok za podaljšanje so navedli, da je gostinstvo takšna dejavnost, ki zahteva več delovnega časa, čeprav le-ta ni popolnoma izkoriščen. Zlasti velja to za Sevnico, kjer gostinstvo še ni razvito.
V Gostinskem podjetju so se osebni dohodki v prvi polovici leta povečali v primer-rjavi z istim obdobjem lani za 11 odstotkov in znašajo zdaj poprečno 1027,45 din.
na izletu pikniku, zabavi« vaš najboljši prijatelj
franc bučar
MESO NA ŽARU
CZP ..KMEČKI Gl AS" LJUBLJANA
GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA
Vabi cenjene goste
na ogled novo odprtega lokala
, wbi KMEČKI hram
K°lodv!?’.l’	ob	15.	uri	v	kletnih prostorih
d^rslce restavracije Sevnica. Istočasno obve-Mirr^ Prtrede pokušnjo svojih izdelkov DANA Mesaril 1'[Pvama Laško, Slovenija vino Brežice in Zasavje Sevnica.
3,!vNISKI
cete nTBEll
h vrsto K**« TOPI.I-O Trph tabornikl sev-J* kif^^tno	n‘so	odšli
« eVSEK *>
Jskih	denarja od-
h ^°Pllcaii	Jen)° v Me
°b Sevnični, z *&>Uistov	početje
S&JJ, ■S:
»Dol 9' bi ob-
PABERKI
■AKTIV ZM BLANCA PRI-P KAVU A ZABAVO S SRECELO-VOM. Mladi Blančani vsako leto priredijo zabavo vaščanom in še nikoli ni bilo pripomb. Tudi letos bi radi nekaj zaslužili, saj bi radi uredili košarkarsko igrišče, pa tudi ansambel VeseOi fantje potrebuje nekaj opreme. Dobitke za srečolov zbirajo po sen-niških kolekUvih.
■ /DAJ PA SE KMEČKI
IIRAM. Gostinsko podjetje Sevnica bo 1. avgust* odprlo v kletnih prostorih Kolodvorske restavracije nov lokal z imenom »Kmečki hram«. SUlno opremjena klet bo za razvoj turizma veliko pripomogla saj Je to prvi lokal v mestu, ki bo odprt do zgodnjih Jutranjih ur. Ob tej priložnosti bo tudi brezplačna pokušnja izdelkov Dano, laške pivovarne, Mesnice kmetijskega kombinata Zasavje ter Slovenija-vina —. obrat Brežice.
Zabukovje vabi
Krajevna organizacija ZB Zabukovje bo ob 25-letnici osvoboditve priredila 16. avgusta proslavo na Mrzli planini. Pričetek praznovanja bo ob 10: uri dopoldan, popoldan pa bo zabava. Kraj prireditve je lepa turistična točka, dostop je možen z vsemi vozili. Ce bo slabo vreme, bo slavje naslednjo nedeljo. Vabljeni so vsi borci in aktivisti Kozjanskega oreda ter občani.
Pripravljalni odbor
Mladinci o kadrovskem vprašanju
Ena izmed neizpolnjenih nalog prejšnjega delovnega načrta sevniških mladincev je tudi obdelava kadrovskih vprašanj. Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela dokument o izdelavi srednjeročnega razvoja občine, imenovala je tudi komisijo za kadrovska vprašanja, ki pa bo predložila poročilo šele drugo leto.
Mladinci menijo, da predstavlja odhod šolanih ljudi iz občine že hud problem, ki ga ne kaže zanemarjati, ker bodo sicer težave vedno večje. Mladi se lahko pri reševanju kadrovskih vorašanj izkažejo, saj prav to področje v polni meri zadeva tudi nje same.
Zahvala za pomoč
Osnovna organizacija RK Bučka se javno zahvaljuje republiškemu odboru RK za materialno pomoč v vrednosti 26.239.60 din ter občinskemu odboru RK Sevnica za prevoz. Pomoč je namenjena revnim družinam pri gradnji vodovod da.
ODBOR RK BUČKA
Voina ie draga stvar
Ne, ne gre za pravo vojno, saj za to ie vsakdo dobro ve, temveč za razkošno knjigo Druga svetovna vojna, ki jo je pred nedavnim izdala Mladinska knjiga. V sevniški knjigarni jo ljudje z zanimanjem jemljejo v roke. jo pobožno ogledujejo, kupil tki te doslej ni še nihče. Petin dvaset starih jurjev je le preveč. Družinski proračun je očitno ni predvidel.
Volitve in imenovanja
Za nove člane sveta za narodno obrambo je občinska skupščina Sevnica na zadnji seji ime*' -'ala Viktorja Auer-ja, Draga Lupšino, Antona Bregarja in Jožeta Jekeja. Skupščina je namreč ugotovila, da je štiri dosedanje člane sveta potrebno razrešiti, ker ne opravljajo več političnih funkcij, zaradi katerih so bili izvoljeni v svet. Skupščina je razen tega imenovala Janka Rebernika in Vojka Dvojmoča v svet Komunalno stanovanjskega podjetja ter Franca Hrušovarja v svet Zavoda za zaposlovanje.
V,,
'USTNIK
ASFAIjTIBANJE
SAVSKE
CESTE. Delavci Cestnega podjetja iz Novega mesta so pričeli asfaltirati makadamski del Savske ooste. Prah, ki ga dvigujejo prometna varila, odslej ne bo več moUl stanovalcev.
OBLEKO, HLAČE ali HLAČNI KOSTIM
boste najlaže izbrali v prodajalnah trgovskega podjetja
SEVNICA
Modni modeli in vzorci, kvalitetne tkanine, velika izbira!
50 LET GASILSKEGA DRUŠTVA SELO PRI MIRNI. 19. julija je prostovoljno gasilsko društvo Selo pri Mimi pod pokroviteljstvom tovarne Dane proslavilo 50 let svojega delovanja. Za to priložnost je društvo dobilo prapor, za katerega so darovali tudi rojaki iz Kanade. Pri slovesnosti sta bila tudi predsednik občinske gasilske zveze Franjo Bulc in podpredsednik Emanuel Rebernik. Na sliki: razvitje prapora, kateremu sta botri Kraljeva in Jevševarjeva, obe iz Sela (Foto: Pavel Jerman)
Jelševec: še letos montažna šola
Rok gradnje bo sicer malo prekoračen, toda v letošnjem letu bo šola na Jelšev-cu vseeno dograjena. To je na zadnji seji občinske sjetepščine zagotovil njen predsednik Ciril Pevec. Načrti so narejeni: šola bo imela dve učilnici s pomožnimi prostori, razen tega pa še dvoje stanovanj, skupna čista površina vseh prostorov pa bo 257 površinskih metrov. Stavba bo montažna in jo bo izdelalo podjetje »Jelovica« iz škofje Loke. Stala bo 666.420 dinarjev. Denar je zagotovljen delno iz posojila republiške izobraževalne skupnosti, delno pa iz občinskega samoprispevka za šolstvo.	.	r
Koristni tečaji prve pomoči
Občinski odbor RK bo ▼ Trebnjem organiziraj tečaj prve pomoči za vse voznike motornih vozil. Prva dva tečaja v Mokronogu sta bila dobro obiskana, zato predvidevajo, da odziv tudi v Trebnjem ne bo nič manjši, zlasti še, ker je julija začel veljati zakon, ki določa, da morajo kandidati za vozniški izpit še prej opraviti izpit iz prve pomoči. Doslej je takšen izpit opravilo v občini več kot 60 ljudi.
Prijave za tečaj sprejema občinski odbor RK (tov. Slak vsak dan razen sobote. O kraju in času tečaja bodo interesenti pravočasno obveščeni.
ŽE TAKO BOGAT PROIZVODNI NAČRT SE ŠE VEČA
DANA: zlati sokovi in odličja
Novo kotlarno so postavili v rekordnem času - 100.000 stekleničk na dan:
zdaj 6 vrst, jeseni še dve
še en dokaz, kako pomanjkljiva je naša prehrana: poprečno spije Slovenec komaj liter sadnega soka na leto, v razvitejših državah pa 6 do 12 litrov. Znatno več poženemo po grlu vina (ko bd bilo vsaj naravno!), žganih pijač in osvežilnih sokov, narejenih iz vode, sladkorja, umetnih barvil in arome ter kislin. V Jugoslaviji daje samo družbeni sektor na tržišče več kot 64 milijonov litrov umetnih sadnih sokov na leto. Novi predpisa — predvideni so že za to poletje — ne bodo dovoljevali izdelave in prodaje umetnih sadnih sokov.
V mirenski Dani ne poznajo poletnega mrtvila, ki je tako značilen za številne delovne organizacije. Številnim izdelkom, ki so se že dobro uveljavili na tržišču, so se pred kratkim pridružili še sadni sokovi. Avtomatski stroj Seitz vsak dan napolni 100.000 stekleničk (0,2 1) z ribezovim, borovničevim, pomarančnim, limoninim, ananasovim in bananinim sokom. Jeseni bodo izdelovali še jabolčni in grozdni sok.
Na lično izdelanih nalepkah je napis ZLATI SOK, to pa na svojevrsten in nevsiljiv način poudarja pomen izdelka, ki naj bi bil v prihodnje nepogrešljiv del vsakdanje prehrane. Inženir Gregorčič meni:	»Glede na
to, da so se vsi naši novi izdelki dobro uveljavili — po-, trošnja frutelle se vsako leto povečuje za 30 odstotkov — pričakujemo, da bodo tudi sadni sokovi na tržišču dobro sprejeti.«
Sicer pa je v jugoslovanskem merilu po ocenah strokovnjakov stopnja naraščanja porabe močnih alkoholnih pijač 5 do 6 odst,, brezalkoholnih pa 10 do 12 odst. Računajo tudi, da bomo v prihodnosti spili štirikrat več sadnih sokov kot zdaj. Dana se torej s preusmeritvijo na proizvodnjo brezalkoholnih pijač prilagaja novim zahteva.
Pomembna novost za tovarno je tudd nova kotlarna. Opremo za montažno stavbo je poslala italijanska firma »Euroaie«, njen zastopnik IBT iz Trbovelj pa jo je postavil v 20 dneh. Zmogljivost kotlarne je 3 tone pare na uro, možno pa jo bo po-
večati na 8 ton, ko bo paro uporabljala tudi bodoča tovarna za predelavo krompirja.
Omeniti je treba še to, da je mednarodna komisija za ocenjevanje žganih pijač podelila Dani tri zlata odličja, med njimi tudi za zeliščni aperitiv Cynar.
JOŽE KR2IC
V zadrugi letos dobiček
Polletni obračun je pokazal, da je imela kmetijska zadruge, za katero je bil na zadnji seji občinske skupščine Trebnje sprejet sanacijski program, 260.000 prebitka, kar je uspeh. Lani je ta delovna organizacija imela čez 548.000 dinarjev izgube in je bila že dalj časa v velikih denarnih težavah. Poletni obračun je sicer lahko še zelo varljiv-, posebno če je dosti nedokončane lastne proizvodnje. Ker je znano, da je zadruga le-to precej zmanjšala, je polletni uspeh vendarle dober znak za uspešno celotno leto.
TREBANJSKE IVERI
Pesmi narodov Jugoslavije
Kraj: po Trebnjem gor ih dol
čas: skoraj vsak večer, pozno v noč
Prireditelj:	brigadirji	iz
bratskih republik
Program: od sentimentalnih narodnih do pop glasbe
Trebanjsko občinstvo pa ni in ni zadovoljno: zjutraj je pač treba v službo!
TABORNIKI SO SE VRNILI.
Skupina 80 tabornikov čete »Sivih jelš« iz Trebnjega se je te dni zagorelih obrazov od zaužitega julijskega sonca vrnila s Šolskim avtobusom iz Strunjana.
POPRAVILO GRAJSKE STREHE. Stanovanjsko podjetje je pričelo popravljati streho trebanjskega gradu. Popravilo je nujno potrebno ne samo zaradi stano valcev, ki hočejo imeti varno streho nad glavo, temveč tudi zato, ker Je grad ob avtomobilski cesti turistična zanimivost, ki zaradi razpadanja ne daje najlep&e podobe Številnim turistom.
MOTEL JE VEDNO ZASEDEN. Kljub temu da letos ni čuUtl tolikšnega navala turistov kot prejšnja leta — očitno si rajSi izberejo najkrajšo pot do morja — je motel Putnik dobro obiskan-
SREČA V NESREČI. Niti julijska vročina ne sili več trebanjskih kopalcev, željnih sonca in vode, na zapuščeno trebanjsko kopališče. Se sreča, da Mirna ni daleč, tam pa je kopališče lepo
urejeno in vzdrževano, tako da zadovoljuje že zahtevnejše goste. Skoda je le, da ni postavljenih več reklamnih panojev, ki bi privabljali pod idilčni grad Se več turistov.
ZABAVA V SILI. Namizni nogomet pri slaščičarni je vedno zaseden. To zgovorno priča, da mladi Trebanjci nimajo primernejšega zabavišča, kjer bi se bolje in koristneje razvedrili.
SADJE S PRIMORSKEGA. Zaselek s Primorskega tudi leto« večkrat pripelje v Trebnje na prodaj breskve m marelioe. Kaže, da mu gre posej dobro izpod rok, saj je sadje kmalu razprodano.
TKtiltAiSJSkE
NOVIČK
Kruh je bridka (draga) stvar
Dražji kruh in obeti za temeljito rekonstrukcijo pekarstva v Kočevju
Zapis o (dražjem) kočevskem kruhu začenjam kar z naslovom Kranjčeve noveli-stične zbirke, katere vsebina je še danes marsikje veljavna. Nanjo sem se spomnim ob prebiranju več stotini obsedajoče obrazložitve k predlaganemu odloku o spremembi odloka o maloprodajnih
Pionirji so letovali
Pionirji iz kočevske občine so letos letovali v Gorjah pri Bledu v stavbi Zavoda Ljubljanskega počitniške-centra. 50 pionirjev, med katerimi je bilo 19 deklic, je bilo zadovoljnih z obilno in dobro hrano in z lepo Gorenjsko. Letovanje so pripravili s pomočjo občinskega odbora RK, sveta za otroško varstvo in temeljne izobraževalne skupnosti, medtem ko so podjetja prispevala zelo malo aH pa celo nič. Otrokom bo prihodnje leto še lepše, saj bodo do takrat zgradili kopalni bazen.
oenah in maržah za prehrambene proizvode in kurjavo v
Kočevju po katerem smejo v Kočevju (pa tudi v Ribnici) sedaj jesti za 20 par dražji beli in 10 par dražji črni kruh.
Živilski kombinat žito, ki skrbi tudi za naš vsakdanji kruh, je že v začetku leta zahteval spremenjene krušne cene, kar slej ko prej pomeni dražji kruh. Poleg drugih, bolj zapletenih dokazil, navajajo tudi osebne dohodke delavcev v pekarstvu, v stroki, za katero zanimanje med mladimi močno pada (nočno delo!). Poprečni osebni dohodki v kombinat« so lani v pekarstvu znašali v devetih mesecih nekaj* nad
1.000	din, v kočevski pekar-
ni pa 907.40 din, potem ko so se povečali za dobrih 200 dinarjev. Tako so kočevski peki še vedno močno na repu zaslužkov v živislki industriji v republiki.
Za boljšo preskrbo kočevske občine in delno tudi ribniške s kruhom namerava kombinat letos opraviti temeljito rekonstrukcijo pekarne. Sedanje zmogljivosti pekarne so v dveh izmenah popolnoma izkoriščene. Do letos so vložili v pekarno 75.439 dinarjev. Načrt obnove pekarne, ki naj bi do leta 1975 uredil preksrbo kočevsko — ribniškega območja s kruhom, predvideva obsežna vlaganja, skupaj nad 702.000 din. Največ bodo vložila letos — skoro 539.000 dinarjev.
Razkrite nepravilnosti
O ugotovitvah komisije za družbeni nadzor
Al
prt nama
KOČEVJE
v
Šolske potrebščine!
Šolska vrata bodo spet kmalu odprta.
Starši, pohitite in kupite svojim šolarjem vse, kar potrebujejo za v šolo!
Vse, od radirke do usnjene "torbice, boste najlažje izbrali v vaši BLAGOVNICI NAMA v KOČEVJU!
O nepravilnostih v Vodni skupnosti v Kočevju zadnje mesece pogosto sližimo in beremo. Iz tihega šuSljanja so se razvile glasne govorice o direktorju, id je obenem upokojenec, o skrajno nerazviti samoupravi v kolektivu ipd. Komisija za družbeni nadzor je od ' februarja do srede aprila temeljito pregledala delo direktorja in vlogo samoupravnih organov v kolektivu.
Ugotovitve, o katerih so bili seznanjeni odborniki občinske skupščine na zadnji seji, so zelo zanimive ta jih v povzetku objavljamo.
Bivši direktor Vodne skupnosti je bil upokojen 31. avgusta 1966. Odločbo o razrešitvi si je napisal sam, podpisal pa jo je takratni predsednik upravnega odbora, čeprav je bil za to pooblaščen le predsednik .sveta delovne skupnosti. Ta odločba, napisana v Ribnici, sploh ni vpisana v delovodniku. Potem so leta minevala, ko-, lektiv pa sploh ni vedel, da je njegov direktor že upokojen. Dva tedna po upokojitvi je imel upravni odbor zadnjo sejo, pa o razrešitvi direktorja sploh niso govorili. Upokojeni aktivni direktor se je znal pred kolektivom izmikati, da mu ni bilo treba povedati resnice. Komisija ugotavlja, da " je ves kolekUv dobra tri leta zavajal, da bi imel od tega osebne koristi. S prikrivanjem upokojitve Je oškodoval kolektiv med 31. avgustom 1966 in 31. decembrom 1969 za 9500 dinarjev na račun prispevkov za socialno zavarovanje, da ne govorimo o znatni škodi, povzročeni razvoju samoupravljanja.
Tudi o tem so zanimive ugotovitve komisije. Svet delovne skupnosti ni imel skoro nobene vloge in je bil navadno postavljen pred dejstvo; kakor je skleni! in ukrenil direktor, tako Je pač bilo. Najbolj zgovorna so dejstva iz priprav na gradnjo vodovoda Kočevje—Dolga vas. Kolektiv je npr.
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ DAVČNA UPRAVA je
sicer pojasnila, kako je s plačevanjem davka na presežke osebnih dohodkov, vendar bi bilo pojasnjevanje odveč, če bi na položnicah napisali, za katero leto zahtevajo akontacijo. Tistt, ki so a-kontaoijo plačevali, so bili mnenja, da plačujejo še za lansko leto. Ni pa razumljivo, zakaj je treba plačevati akontacijo na davek, ko pa ni gotovo, če ga bo. sploh treba plačati. Do konca leta se lahko spremeni najnižja davčna obveznost, stanje v družini, j»reselitev iz občine in drugo. Kdo in kako bo vmdl te akontacije?
■ ■ ■ OB VLAŽNEM VREMENU IN OB DEŽJU se širi iz kanalov okoli NAME neznosen smrad. Ljudje, še posebej prebivalci bližnjih hiš, se zelo pritožujejo. Vsekakor bo treba poskrbeti, da smradu ne bo več.
• ■ ■ ■ MOST CEZ RINZO na poti proti adravstvenemu domu in rudniku počasi popravljajo; občani so nestrpni in se pritožujejo. Naj bi delali v več izmenah, saj ljudje na poti v službo in iz nje tegubijo tudi po celo uro, ker morajo hoditi naokrog.
■ ■ ■ LIPOVO CVETJE so ljudje že začeli obirati. Morali pa bi bitt bolj obzirni do drerja: nekatere lipe so tako polomljene, da si ne bodo kmalu opomogle. Se takrat, kadar medved otrese hruško, je drevo mai\J poškodo-
vano. Tudi izletnikom bi na primeren način morali povedati, da jim ni na voljo vse, kar je ob cesti.
■ ■ ■ PROMETNA MILICA je
pretekli teden preizkusila voznike: zlradi prehitre vožnje skozi mesto »o morah kaznovati skoraj vsakega drugega. Kaže, da to ni dosti pomagalo, saj avtomobili spet drvijo po mestu. Akcijo bi bilo dobro ponoviU in vključiti vanjo še pravilno parkiranje in spoštovanje prometnih predpisov.
■ ■ ■ V GOSTINSKIH LOKALIH mladi ljudje večkrat namerno ma zbadajo strežno osebje, posebno mlajša dekleta. Kot gostje bi vsekakor morah bdti bolj tovariški in si ne bt smeli domišljati, da za denar lahko naročeno vračajo.
razpravljal o podpisu pogodbe za izdelavo projekta 26. marca 1968, direktor pa jo je podpisal že trinajst dni prej!
Vodna skupnost je do leta 1966 poslovala kot ustanova, poslej pa bi morala poslovati kot gospodarska organizacija Registracija poslovanja ni bila opravljena, neurejena pa Je bila tudi notranja zakonodaja, saj jim je šele po treh letih uspelo pripraviti statut. Kljub večkratnim opozorilom občinskih organov direktor nd ukrenil ničesar, da bi poslovanje uskladil s predpisi, pa čeprav so zagrozili kolektivu celo s prisilno upravo. Del krivde je seveda tudi na vseh tistih, ki grožnje niso takoj uresničili, potem do marsikatere nepravilnosti ne bi prišlo
Iz tega Je jasno razvidno, da je samoupravljanje v kolektivu skrajno zanemarjeno in kolektiv ni bil sposoben upreti se samovolji direktorja. Danes, sicer z dokajšnjo zamudo, ugotavljamo, da direktor sklenov samoupravnih organov in družbenih organov ni upošteval. Se mani pa l^ala!. čeprav je na ta način kolektivu pri-aadejai pogosto škodo.
Primer Vodne skupnosti ponovno dokazuje, da je kaj lahko po teptati vse samoupravljanje in gn prilagoditi v osebno korist, če sa moupravl falska zavest v ljudeh komaj poganja kali. Končno pa tudi to, da je med nami še dovolj ljudi, ki znajo na račun družbe kovati osebne koristi — na kakršenkoli način.	—vec
Sklad za pospeševanje kmetijstva
Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji sprejela tudi odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva. Namen sklada je pomagati pri razvoju zasebnega kmetijstva. Dohodki sklada so dotacija iz občinskega proračuna, posojila in dotacije gospodarskih organizacij, krediti, dotacije TIS ipd.
Skupščina je sprejela tudi odlok o ustanovitvi komunalnega sklada. Denar iz tega sklada bodo trošili za nove gradnje, rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav, cest 4. reda, krajevnih cest ter ulic in za vse ostale komunalne potrebe.
Pnfefla
M
pr t
nama
KOČEVJE
PLES NA TERASI
Vsako soboto je od 18. do 23. ure na terasi blagovnice NAMA v Kočevju ples. Igrajo ROŠKI FANTJE! Cene gostinskih storitev so nespremenjene! Vstopnina 5 din, tri izžrebane vstopnice pa dobijo praktične nagrade!
Ustanovljen sklad za štipendiranje
TIS Ribnica sprejela proračun za letos - Ker je malo denarja, je bilo potrebnih veliko analiz in razprav, da so zahtevke uskladili z možnostmi - Dolgove poravnati - Vsak naj išče še nove vire dohodkov
Zadnjega junija je bila seja skupščine temeljne izobraževalne skupnosti (TIS) Ribnica, na kateri so potrdili zaključna računa TIS in skupnosti otroškega varstva 2» lani, sprejeli finančni načrt za letos, ustanovili sklad za štipendiranje in kreditiranje pri TIS, dali soglasje za uvedbo 5-dnevnega delovnega tedna na šolah, dali soglasje posebni osnovni šoli za ustanovitev novega oddeEca in sprejeli še več drugih sklepov.
Med raapravo o finančnem načrtu TIS za letos so med drugim sprejeli tudi naslednje sklepe:
| Dolg za financiranje strokovnega šolstva TIS Ljub. ljana in dolg za prevoz Šolarjev — oba skupaj znašata okoli 150.000 din — je treba plačati.
| Dolga za vodenje administrativnih poslov občinski skupščini v znesku 8.000 din ne bodo plačali, ker so ta denar dali delavski univerzi za potrebe knjižnice.
| Osnovni šoli Ribnica bo. do plačali dolg za 71 ur pouka angleščine v letu 1969.
I	Nadomestilo za deljeni in dopolnilni pouk naj dobijo šole, ki so ta pouk opravljale.
■	Glasbeni šoli se zviša učna obveznost od 22 ur na 25 ur. Ta šola bo dobila
122.000 din (zaprosila je za
170.000 din). Poiskati je treba še dodatne vire za njeno financiranje (starši, delovne organizacije). Glasbena šola bo dobila tudi še nova sredstva, če bodo dohodki TIS večji, kot so načrtovani.
| Delavski univerzi se ustavi izplačevanje mesečnih deležev, dokler ne, bo zadovoljivo utemeljila, zakaj je po-
rabila že letos nakazanih 9300 din. TIS bo v bodoče plačala le tiste oblike deda delavske univerze, ki so. v zvem z dejavnostjo TIS.
—	V zgojnovarstvena oddelka v Ribnici in Sodražici naj zvišata oskrbnino, vendar je treba pri tem upoštevati so-
cialni položaj staršev, kd dar jejo otroke v varstvo.
Na seji so bili sprejeti še nekateri sklepi v zvezi s pripravami na gradnjo nove šole v Loškem potoku, materialnimi stroški šol in drugim. Seja je bila zelo dobro pri* pravljena. Uspešno jo je vodil predsednik Tli? prof. Jože Kuralt. Razprava je bdla zelo živahna, pa tudi pri glasovanju ni šlo vedno vse gladko, saj je bil na primer sklep o ustanovitvi novega oddelka posebne šole izglasa, van z malenkostno večino 9:7.
J. P.
Šola v Loškem potoku
Dan vstaje so na veliki slovesnosti proslavili z začetkom gradnje
Loški potok ne pomni slavja, kakršno je bilo 22. /lilija, za praznik vstaje. Morda je bilo tako le 1901. leta, ko so izročili namenu novo šolo, ki zdaj še komaj služi pou-
Obdarjeni borci
V	nekaterih delovnih organizacijah v ribniški občini imajo lepo navado, da za dan vstaje slovenskega naroda obdare člane Zveze borcev, ki delajo v njihovem kolektivu. Med temi podjetji je tudi ribniški RIKO. Letos so dali bivšemu borcu po 100 din, kar je lepa gesta podjetja.
Borcem vsaj stanovanja!
Skladu v Ribnici več denarja iz republike za borčevska stanovanja
Lani smo v eni izmed številk napisali, da bo v ribniški občini stanovanjsko vprašanje bivših borcev s tremi milijoni posojil rešen. Zdaj se je pokazalo, da smo se všteli. Se vedno se prijavljajo novi in novi prosilci, ki bi radi posojilo. Potrebujejo največ manjše zneske za ureditev obstoječih stanovanj, za prekritje strehe, ureditev stranišča itd. Malokateri si upa graditi hišo. Malokateri pa tudi sam zmore 5.000 ali
10.000	din za omenjena popravila in je zato prisiljen iskati pomoč. Večini borcev je edini dohodek pokojnina, preživljati pa morajo družino in šolati otroke.
Upravni odbor sklada za posojila udeležencem NOV v Ribnici je denar razumno raz. deljeval. Toda denarja je premalo in sklad ga ne more ustvariti sam. Razdeli lahko samo toliko, kolikor dobi. Do leta 1971 bo zato dobilo posojilo okoli 180 prosilcev, letos pa je na novo zaprosilo zanj že več kot 20 prosilcev. Zato bi bilo nujno potrebno povečati znesek, ki ga Ribnica dobi iz republiškega sklada za stanovanjska posojila udeležencem NOV. Občinski od-
bor ZZB NOV Ribnica je merodajne kroge v Ljubljani
o	težkem stanovanjskem stanju bivših borcev v svoji občini že obvestil, toda žal brez uspeha.	-r
ku. Toda to pomnijo samo najstarejši ljudje.
Prejšnjo sredo se je na lepo okrašenem prostoru pred gradbiščem nove šole zbrala množica' ljudi. Kot dragega gosta so domačini pozdravili zveznega poslanca in predsednika IO republiškega izobraževalne skupnosti dr. Ludvika Zajca. Ivan Lavrič je kot predstavnik DO sklada za gradnjo in obnovo šol v občini Ribnica in kot domačin zaželel gostu dobrodošlico ift poudaril, kolikšno zadovoljstvo preveva ljudi, : ko vidijo, da bo nova šola, ki jo Loški potok tako zelo potrebuje, postala stvarnost.
Dr. Ludvik Zajc je nato položil temeljni kamen zanjo, se zahvalil za prisrčni sprejem in za zaupanje in zaželel, da bi šola služila mlademu rodu. Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali domačini in solist harmonikar Franci Petek iz Ribnice.
Gradnja in oprema šole v Loškem potoku bo veljala
5,070.000	din, končana pa bo. do jeseni prihodnjega leta.
TRGOVSKO GOSTINSKO PODJETJE
»JELKA«, Ribnica
r	;	*■:
objavi j a
prosto delovno mesto
šoferja C kategorije
POGOJI:
vozniško dovoljenje C kategorije z najmanj 2 letoma prakse. Ponudbe ustne ail pismene sprejema Trgovsko gostinsko podjetje Ribnica.
ČREPINJE IZ LONĆARIJE
H »Pomanjkanje« cvetličnih lončkov — ljudem vse prav pride. To dokazuje tudf nenavadna kraja, ki se je zgodila prejšnji teden. Učiteljica je imela na velikih šolskih oknih celo vrsto različnih rož, ki so bile šoli* v okras. Precej let in tudi denarja je bilo treba, da je spravila skupaj tako bogato kolekcijo cvetic, za katere na stanovanju niti ni imela dovolj prostora. Preko noči je nekdo — verjetno tudi ljubitelj rož — odnesel devet cvetličnih lončkov s podstavki, pri drugih lončkih pa pobral boljše podstavke. Vendar — ljudje so kljub vsemu pošteni! Rože Je z zemljo vred izruval in pustil ob šolskem zidu. Verjetno je nočni obiskovalec pozabil, da v Lončariji ni težko dobiti glinastih cvetličnih lončkov, saj jih dela nekaj lončarjev!
■ Otroci na počitnicah — 23. julija je odšla iz ribniške šole že druga skupina otrok na letovanje v Pulj. Iz Dolenje vasi je Slo IS otrok. V Pulju bodo deset dni. StroSke letovanja razen prevoea prispevajo starfti sami.
■ Letina bo dobra — Leto« »e obet« dobra letina, predvsem kaže
dobro krompir. Tudi seno prv* kotoje Je r glavnem pospravljeno, čeprav je v začetku vreme nagajalo.
■	Hotel t Glažuti — V Glažuti, delavskem zaselku v gozdovih nad Grčaricami, namerava Združeno K.GP Kočevje v sodelovanju z nekaterimi drugimi podjetji zgraditi hotel in oživiti turistično-lovsko dejavnost v teh krajih. Pogoji za lov, oddih, predvsem pa zimski turizem so v tem kraju izredno dobri. Hotel naj bi bil zgrajen do prihodnjega leta, stal pa bo tam, kjer je bila že pred vojno velika hiša, do nedavnega pa je bila tal zidana stavba z menzo in nekaj prenočišči za gozdne delavce. Hišo so preprosto podrli; veliki gozdni traktor — vlačilec jo je navezal na jekleno vrv in potegnil v dolino, ostanke — hiša je bila vsa iz opeke — pa Je poravnal buldožer. Npvo opeko so t glavnem že navozili.
— V©®
Cesto so zanemarili
O novi pridobitvi na Travni gori, novi cesti od Vagov-ke do Travne gore, smo že poročali. Zal pa so na račun nove ceste opustili popravilo na dosedanji cesti, ki vodi na Travno goro iz Nove Štifte. Cesta je potrebna popravila, zato bi bilo prav, ko bi za redno vzdrževanje bilo več razumevanja.
K K S ETO
KOČEVSKE NOVICE
PRED ODBORNIŠKIM! POČITNICAMI
Občinsko upravo je treba okrepiti
Na seji občinske skupščine 17. julija so kritizirali prostore občinskih pisarn ter predlagali gradnjo nove upravne stavbe - Kdaj?
Na zadnji seji pred počitnicami so odborniki razpravljali o delu občinske uprave, o medobčinskih inšpekcijskih službah, o jaynem pravobranilstvu in tožilstvu ter o zaključnem davčnem računu za pre-. teklo leto. Sprejet je bil tudi odlok o novem delovnem času v poletnem obdobju.
V	razpravi ni bilo dosti slišati o poslovanju občinske uprave, odborniki pa so se pridružili' mnenju sveta za splošno upravo in notranje zadeve, da so nekateri uslužbenci preveč obremenjeni b delom. in da prostori občinskih pisarn zlepa kje niso tako slabi kot v Črnomlju.
Jože Kolenc je v imenu sveta za splošno upravo pred-
lagal, naj bi kadrovsko okrepili referat za narodno obrambo, referat za gradbeništvo dn kataster, prav tako pa bi morali imeti samostojnega referenta za požarno varnost, vodjo krajevnega urada v Dragatušu ter še eno moč na socialnem varstvu, kjer delo zaostaja.
V	zvezi s tem je odbornik Šonc zastavil predsedniku
Milan Malešič
Neverjetno se zdi, in vendar je resnično, da je človeka, ki je -toliko prestal, tolikokrat gledal smrti v oči, na hitro iztrgalo 'iz
življenja nesrečno naključje — posledica žulja na roki.
Dva dni po tem, ko je praznoval 45-letnrioo življenja, in malo preden bi moral s sovaščani Grad-e* proslaviti Obletnico odhoda v
Izlet za upokojence
V	nedeljo,	16. avgusta,
priredi podružnica Društva upokojencev v Črnomlju množični izlet članstva po Sloveniji. Iz	Omomlja bo
odiiod ob 5. uri, povratek pa med 23. in 24. uro. Crnome-ljske upokojence bo pot vodila skozi Ljubljano na Trojane, čez Celje v Maribor in po Slovenskih Goricah do Slatine Radenci. Po krajšem postanku in ogledu kopališča si bodo ogledali še Mursko Soboto, kjer	/e predviden
ogled tovarne jajc v prahu. Kosilo bo v Beltincih ob 15. uri. Povratek bo čez hrvaško Zagorje in Brežice. Cena prevoza je 50 din. Prijave . sprejemajo v pisarni društva do 6. avgusta.
partizane, je Milan Malešič umrl.
Izhajal je iz znane partizanske družine Lokačevih v Gradcu. Mlad fantič, še otrok, je šel 1942. v partizane. Bil je komaj 19 let star, ko so mu že zaupali mesto polit-delegata v partizanski enoti. Večkrat je pripovedoval, kako je bil v partizanih v nekaj minutah dvakrat ranjen, posledice tega pa je občutil vse življenje.
Po vojni je postal referent pri okrajni zadružni zvezi v Črnomlju, več let je služboval na upravi javne varnosti v Novem mestu, rodna Bela krajina pa ga je spet privabila, ko je prevzel odgovorno dolžnost sekretarja občinskega komiteja ZKS v Črnomlju. Bil je tudi predsednik občinskega združenja ZZB NOV. Zadnji dve leti, odkar je moral zaradi bolehnosti in invalidnosti v pokoj, je bil član občinske konference ZKS, sekretar osnovne organizacije ZK, predsednik komisije za organizacijo in razvoj pri občinskem komiteju ter predsednik ribiške družine.
Nikdar ni svojih osebnih težav razkrival niti jih priznaval, pač pa so mu bili vedno važnejši problemi drugih. Skušal je vsakogar razumeti in mu pomagati.
Njegova življenjska pot je bila pot proletarca in komunista. Kako cenjen je bil med ljudmi, se je izkazalo tudi na pogrebu. Množica ljudi iz vse Bele krajine, njegovih nekdanjih soborcev, sodelavcev in prijateljev ga je spremila na poslednji poti Iz rojstne hiše v Gradcu na pokopališče v Klo-šter. Milan Malešič Je eden tistih, ki ga Bela krajina ne bo pozabila.
Nevarno za bolezen
Sanitarna inšpekcija vedno bolj opozarja na neočiščene odplake, ki se izlivajo v Lahinjo in predstavljajo nevarnost za izbruh bolezni, prav tako pa škodo za ribolov in turizem. Ce upoštevamo, da ponekod Lahinjo uporabljajo kot pitno vodo in da je v občini komaj 40 odstotkov gospodinjstev oskrbovanih z vodovodi, potem je stvar precej pereča. Dokler v mestu ne bo osrednje čistilne naprave, bo ostajala nevarnost okužbe.
skupščine še vprašanje: kdaj 'misli občina zidati novo poslovno stavbo. Točnega odgovora ni dobil, ker ni denarja, pač pa so na seji priporočili, naj gradnjo nove upravne stavbe predvidijo vsaj v bodočem petletnem načrtu.
Glede namestitve novih uslužbencev so menili, da letos ne bo mogoče zapolniti vseh potreb, saj bi to pomenilo dodatnih 150.000 stroškov. Razpisali bodo le nekaj najbolj potrebnih delovnih mest, ostali predlogi pa bodo morali .počakati.
Tudi k delu javnega pravobranilstva in tožilstva ni bilo nobenih pripomb, medobčinski inšpekciji pa so odborniki priporočili naj še ostreje prime gostilničarje, ki točijo slabo vino. Podatek, da so lani v občini Črnomelj izloči-
li	iz prometa za 6.5.15 din pokvarjenega vina in da je v splošnem kvaliteta vin ze-
lo	slaba tako v zasebnem kot v družbenem sektorju gostinstva, je odbornike zjezil. Zahtevali so tudi, naj gostinsko podjetje uredi kamp na Vinici. Vpisan je v register mednarodnih kampov, nima pa najosnovnejših pogojev zanj.
še največ razprave je bilo na seji ob predlogu odloka, s katerim naj bi se delovni čas v občinskih pisarnah začel v letnem času pol ure prej. Preden je bil odlok izglasovan, so se v razpravi precej dajali.
^ ^ .. ^
Klavnico preurejajo
Klavnica in mesnica v Črnomlju, ki se je nedavno tega pripojila k domači zadrugi, je začela preurejati proizvodne prostore po zahtevah novih predpisov. Klavnica, ki je bila šele pred nekaj leti preurejena, zahteva spet 1,200.000 din investicij. V klavnici gradijo predhladilnico in hladilno komoro. Denar za potrebna dela je zagotovljen, dela pa bodo v kratkem končana. Kasneje nameravajo preurediti še prostore za predelavo mesa, razen tega je v načrtu modernizacija več prodajaln mesa v mestu.
Vinica: gostišče grad zaprto
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ VREDNO POHVALE — Na sadnji seji občinske skupščine so posebej pohvalili delo občinskega odseka za narodno obrambo, Kjer so po izjavi odbornikov letos opravili veliko dela, a ljudje zanj ne vedo.
■ ZA NEKATERE NI OMEJITEV — Hitrost vožnje skozi mesto in okoliška naselja ob glavni cesti Je že dolgo omejena, vendar za nekatere objestne voznike motornih vozil noben prometni snak ne velja. Drvijo tudi z 80 in več kilometri na uro skozi naselja, in ker Jim nihče nič i}oče, s takim početjem nadaljujejo.
■ AVTOBUSU NOVO PARKIRIŠČE — Pred Gradom je vedno večji promet, zato bi moral avtobus najti kje drugje počivališče, da ne bi dolgo vozilo delalo še večje gneče. Nova avtobusna postaja bo kmalu eno najbolj aktualnih vprašanj mesta.
■ ZELEZA NI, CEMENTA NI
—	Graditelji hiš, ki navadno v poletnem času opravijo večja otla na stavbah, so letos v izredni ■za-
gati. že prej je cementa ’n železa večkrat zmanjkalo, toda take »hajke« za tem blagom kot letos že ni bilo od prvih povrojnih let.
■ V ČRNOMELJ SKI OBČINI
je naseljenih 3.593 hiš, v katerih je 4.590 gospodinjstev. Letos cb koncu marca je bilo na območju občine 16.927 prebivalcev, od tega 8.22* moških in 8.706 žensk. Od skupnega števila prebivalcev je še 7.528 kmetov, kmečkih vzdrževan-cev in preužitkarjev.
■ TUDI PIJEJO MANJ — Ko
so v Črnomlju ugotavljali gosi inski promet družbenega in zasebnega sektorja in potrošnjo na 1 prebivalca občine, so ugotovili, da je lani popil vsak občan za poprečno 400 din pijač, medtem ko je republiško poprečje 717 din. Torej zaostajajo tudi na tem področju!
Sanitarna inšpekcija je sredi julija zaprla gostišče v vi-niškem gradu, ker ne ustreza higijensko-tehničnim predpisom. Kakor je izjavil Niko Selakovič, direktor , gostinskega podjetja Črnomelj, se podjetju ne izplača vlagati okoli 50.000 din za preurejanje lokala, dokler Vinica ne bo imela vodovoda. Vsa raz položljiva sredstva podjetja bodo raje namenili urejanju kampa. Gostinsko podjetje se v ta namen poteguje tudi za večje posojilo pri banki.
Če želite
odgovor ali naalov lz malih oglasov nam pošljite v pismu dopisnico ali znamko m 50 par,
UPRAVA LISTA
Ob vsaki priložnosti se vam izplača obiskati na5o prodajalno!
Stalne razprodaje različnega tekstilnega blaga in konfekcije po znižanih cenah.
Prodajamo tudi na 5-mesečno obročno odplačilo.
26. julij, krajevni praznik Gradca, so počastili na slavnostnem zasedanju občinske skupščine Metlika, kjer so bili navzoči tudi člani medobčinskega odbora ZZB NOV. in predstavniki gradaškega javnega življenja. Sledila je proslava pred spomenikom, kjer so imeli po polaganju vencev (na fotografiji) še krajši kulturni spored. Drugi del slavja pa se bo nadaljeval na veselici za prosvetnim domom.
(Foto: Ria Bačer)
METLIŠKA SKUPŠČINA ZASEDALA V GRADCU
Samovolja moralno obsojena
V ospredju razprav sklad za stanovanjske zadeve borcev - Upravni odbor tega sklada je po oceni nekaterih zagrešil le nerodnost, drugim pa se zdi samovolja vredna obsodbe
V nedeljo, 26. julija, sta oba zbora metliške občinske skupščine zasedala v Gradcu, s čimer so počastili krajevni praznik. Na seji so razpravljali o vseh občinskih skladih, o dohodkih proračuna v prvem polletju, dopolnili so odlok sklada za stanovanjske zadeve borcev in rešili nekaj premoženjskopravnih zadev. Na seji so bili navzoči tudi zvezni poslanec Vinko Kastelic, general Jan Lokov-šek ter republiški poslanci Jože Suhadolnik, Anton Troha, Peter Vujčič, Franc Vrviščar in dr. Albin Pečaver.
Najdlje so se v razpravi zadržali pri sttdadu za reševanje stanovanjskih zadev borcev. Odborniki so dobili spisek 237 ljudi, ki so dobili iz sklada posojilo bodisi za novogradnje ali popravilo stanovanjskih hiš. Med temi je 44 borcev, kd so že odobreno posoj’ilo odpovedali. Na seji je bilo postavljeno vprašanje: zakaj? Prav tako so zahtevah imena tistih posojilojemalcev, ki posojil ne vračajo.
Kar 190 prosilcev je dobilo manj kot milijon starih dinarjev posojila (čeprav so mnogi ' prosili dosti več), medtem pa so na upravnem odboru sklada dodelili dvema metliškima borcema še po
30.000	din poleg že prej odobrenih 50.000 din, kolikor je lahko znašalo po odloku najvišje posojilo. Zaradi tega je bila huda kri že prej na terenu in tudi v skupščinski dvorani
Kakor sta odbornikom poročala inž. Janez Gačnik in Martin štefanič, so na se* stanku občinskega političnega aktiva ostro obsodili samovoljo upravnega odbora sklada, ki se ni držal zakonitosti! Povedala sta, da so celo razpravljali o tem, da bi upravnemu odboru sklada izrekli nezaupnico.
Nekateri odborniki so v razpravi potegnili z njima, drugi pa s predsednikom Iva-
PROSIMO, NAREDITE RED!
O avtobusu podjetja »Gorjanci«, ki ob večerih in čez' noč parkira pred metliškim padom, je bilo ie večkrat govorjeno in pisano. Zaradi slabega motorja pušča t* ^ avtobus dan za dnem na tleh velike oljne lise, ki so se nabrale v debele plasti in do kraja skvarile asfalt. Razen tega teče ob dežju s oljem pomešana voda po vsem položnem trgu. Prebivalci apelirajo na občinsko skupščino, naj že vendar določi za ta avtobus primeren parkirni prostor In naredi čistočo' v tem delu mesta, koder hodijo vsak dan v muzej številni domačini in tujci.
nom 2e!etom, ki je dejal, da je upravni odbor skilada zagrešil le nerodnost. Po izjavi predsednika so na seji tega sklada 16. aprila letos, ko so' omenjenima tovarišema dodelili naknadno posoji-
lo	30.000 din (da bi zaradi podražitev gradnje čimprej izpraznila svoja stanovanja), razpravljali tudi o tem, da je trefba menjati občinski odlok. Tako naj bi se zataknilo le v administraciji. 2al je ostalo dejstvo, da je upravni odbor sklada izpeljal le dodelitev posojila, spremembe odloka pa ne, zato je bilo naknadno odobreno posojilo dvema Metličanoma vse do nedeljske seje nezakonito.
Ko so odborniki izglasovali spremembo odloka, po katerem se lahko izjemoma dode-
li	tudi višja vsota od 50.000 din za novogradnjo, je bila zadeva formalno urejena, vendar je kljub vsem opravičevanjem sklada moralna obsodba obvisela v zraku.
Žetev slabo organizirana
Metliška zadruga je bila deležna kritike, češ da letos v nekaterih predelih občine ni pravočasno organizirala žetve s kombajnom. Tako je odbornik iz Lokvice na občinski seji izjavil, da so morali ljudje poklicati na pomoč kombajn s Hrvaškega, sicer žetev ne bi bila pravočasno opravljena. Ce bi kmetje čakali domačih strojnih uslug, bi jim tudi toča naredila škodo.
Kruh je dražji
Na zahtevo živilskega kombinata ŽITO iz Ljubljane, ki je prevzel tudi metliško pekarijo, naj občina dovoli višje cene za kruh, kakršne že imajo sosedje, so v Metliki odlašali vse do nedavnega. Svet 2» gospodarstvo pa je pred kratkim le dovolil podražitev kruha. Po novem stane kilogram belega kruha 2.40 din, kilogram črnega pa
1.60	din. Polkilogramske štruce so nekoliko dražje.
Novi člani sklada
. Ker je en član upravnega odbora sklada za reševanje stanovanjskih zadev borcev metliške občine umrl, dva pa sta sodelovanje odpovedala, so odborniki na nedeljskem zasedanjVi v Gradcu imenovali tri nove člane v upravna odbor sklada. Na predlog komisije za volitve in imenovanja so bili izvoljeni: Franc Tomc iz Bušinje var si, Jože Žlogar z Radoviče in Regina Fir iz Metlike.
SPREHOD PO METLIKI
■ ZARADI GRADNJE NOVEGA MOSTU in urejanja brežin loto« na metliškem kopališču na Kolpd ni holandskih turistov, ki so lani tam kampirali skozi vse poletje. Kljub temu je tudi letos ob Kolpd živahno; sredi julija je prišlo v Metliko čez 40 tabornikov odreda »Gorskih borov« in »Partizanskega vrha« iz Prebolda. Bivanje sta jim nekaj dni kvarila dež in ohlajena Kolpa, vendar se je ta do konca meseca spet kar lepo ugrela.
■ ZADNJEGA RIBIŠKEGA TEKMOVANJA, ki je bilo 19. julija v Gradcu, se je udeležilo 29 članov metliške ribiške družine. V dveumem lovu na plovec je zasedel prvo mesto študent Martin Cmu-gelj s 790 točkama, drugo mesto s 590 točkami je pripadlo Jožetu Gršiču, tretje mesto pa si je s 570 točkami priboril Jože Šuštar.
■ V METLIŠKEM ZDRAVSTVE-NEM DOMU delata poleg šefa dr. Evgena Bienefelda še mlajša zdravnika dr. Željko Bošnjak ln dr. Miljenko Raos. V zobni ambulanti pa so ljudem na voljo dentista Julij Nered in Anica Atar ter zobozdravnik dr. Anton šuklje. Ker je zdaj čas dopustov, se pri dežurnih zdravnikih težko zvrstijo številni pacienti.
■ PODRUŽNICA KOMUNALNEGA ZAVODA za socialno zavarovanje v Črnomlju obvešča zavarovance 2 območja metliške občine,
da bo njen uslužbenec posloval v Metliki na občini v prihodnjih mesecih naslednje dni: 7. in 21. avgusta, 4. in 25. septembra ter 9. in 23. oktobra.
■ PO DALJŠEM BOLEHANJU je v torek, 21. julija, umrl v Metliki bivši trgovec iri upokoje« gostilničar Pavel Car. Pokojni se je v mladih letih iz Žužemberka preselil v Metliko in odprl znano gostilno v bližini želeeniške postaje. Dočakal je 69 let in zapustil ženo, sina in dve hčeri. Velik pogreb je pričal o priljubljenosti pokojnega gostilničarja.
■ V KNJIGARNI MLADINSKE KNJIGE so že v prodaji šolske knjige za vse razrede osnovne šole. Prav tako je na razpolago bogata izbira šolskih potrebščin. Manjka le še nekaj učbenikov, ki pa bodo vsak čas prišli iz tiskarne. Marsikateri starši že zdaj kupujejo svojim otrokom šolske knjige in potrebščine, kar je seveda prav, saj se bo letos že s 1. septembrom začel redni šolski pouk.
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
METLIŠKI tednik
PREGLED POLLETNE TRGOVSKE BILANCE
Trgovina si koplje zlato jamo
Letošnji rekorder je Novotehna s 57,6 milijona dinarjev dohodka - Tri novomeška trgovska podjetja: 123 milijonov celotnega dohodka
Novomećka trgovina je letos izdatno presegla svoje lanske uspehe v prometu, celotnem dohodku in skladih. V Novotehni, Dolenjki in Mercatorju prodajajo letos več kot kdaj doslej, pa tol nedvomno prodali lahko še vej. Kupna moč prebivalstva se pač naglo veča, veča se število prebivalcev — še vedno pa Novomeščani precej kupujejo tudi v drugih krajih.
Kljub temu pa so v No-votehni letos do konca junija povečali promet za 30 odstotkov, sklade pa kar za 73 odstotkov ali za slabe tri četrtine. Celotni dohodek je v tem času dosegel že vrednost 57,652.180 dinarjev. Novotehna je v tem pogle-
du rekorder med novomeškimi trgovskimi podjetji. Njen letošnji načrt celotnega dohodka presega 100 milijonov dinarjev Promet se je najbolj povečal pri prodaji s tehničnim blagom. Podjetje ima zdaj 9^ trgovin v novomeški, trebanjski, metliški in krški občini.
Trgovsko podjetje Dolenjka je letošnji polletni promet povečalo za dobro tretjino, sklade pa za petino. Celotni dohodek je v tem času dosegel 40 milijonov dularjev, medtem ko so za letos planirali 72 milijonov dinarjev dohodka. Ker pa navadno v drugem polletju ustvarijo vsaj 55 odstotkov dohodka, računajo, da bodo že letos dosegli 100
ODLOK, KI BO ZAČEL VELJATI:
Odslej pazite na zastave!
Tisti, ki odloka ne bodo spoštovali, bodo kaznovani - Kazni niso majhne!
Na zadnji občinski seji so odbornik: sprejeli odlok o izobešanju zastav, po katerem so delovne in druge organizacije, hišni svet in lastniki ter uprav-
1	j alci zgradb na območju novomeške občine dolžni poskrbeti, da so na dan državnih, republiških in krajevnih praznikov ter na splošen poziv občinske konference SZDL ali pristojnega občinskega organa, pa tudi ob posebnih prilikah, na poslovnih in stanovanjskih stavbah izobešene zastave. Ob dneh splošne žalosti ali na poseben poziv je treba izobesiti felne zastave ali zastave na pol droga. Razumljivo je, da zastave ne smejo biti umazane, raztrgane alj obledele in da Jih je treba izobesiti na
dan pred praznikom in jih
v	24 urah po prazniku odstraniti.
Kdor odloka ne bo spoštoval, bo kaznovan: za delovne in druge organizacije bo znašala kazen do 10C0 dinarjev in za odgovorno osebo do 100 dinarjev, fizične osebe pa do 200 dinarjev. Nadzorstvo nad izvajanjem odloka imajo občinski organ, pristojen za notranje zadeve, pristojna inšpekcija in postaja milice.
Ob dnevu vstaje slovenskega naroda zastave niso bile povsod izobešene. Mar zato, ker odlok še ni veljal? Upajmo, da bo odslej bolje, saj kazni za tiste, ki odloka ne bodo spoštovali, niso tako majhne
milijonov dinarjev celotnega dohodka. Zelo velik je porast v prodaji živil, se pra-
vi	v dejavnosti, v katero se /podjetje vse bolj usmerja. Močno povečanje prometa gre deloma tudi na račun povečanja in modernizacije trgovske mreže. Podjetje ima zdaj že '64 trgovin v novo- * meški, črnomaljski in trebanjski občini.
V	novomeški poslovni enoti ljubljanskega Mercatorja se je promet povečal za 5,68 milijona dinarjev ali za 25 odstotkov. Skupni dohodek se je v šestih mesecih tega leta dvignil za 26 odstotkov, celotni dohodek' pa •je dosegel vrednost 25,5 milijona dinarjev.
Računajo, da bo podjetje letos ustvarilo 55 milijonov dinarjev prometa Največ se je povečala prodaja pohištva, tekstila in gradbenega materiala. Podjetje ima 20 trgovin v novomeški občani.
Polletna bilanca treh novomeških trgovskih podjetij je torej ugodna, saj so v tem času ustvarili več kot 123 milijonov dinarjev -celotnega dohodka, kar je precej več kot v enakem lanskem obdobju. Zraven modernizacije, novih trgovin in boljše založenosti pa gredo tako visoke- številke kajpak tudi na račun višjih cen.
J. SPLICHAL
Novo v Škocjanu
Pred nedavnim j’e v Škocjanu odprla v stari kmečki hiši brivsko-frizerski salon domačinka Slavka Andrejčič. Obrtnica ima že od prvega dne polne roke dela, saj so dejavnost te vrste doslej v škoojanu pogrešali in so morali po tovrstne storitve drugam. Lokal je lepo urejen, delovna čas je prilagojen željam potrošnikov. B. I.
Novomeška kronika
■ TKGOVINA S ČEVLJI »ASTRA« se je zaradi del pri urejanju podhoda na Cesti komandanta Staneta končno 25. julija le preselila v nove prostore na Glavnem trgu v neposredni bližini prejšnjih Hkrati so se v ialožbi pojavili tudi novi modeli čevljev za pozno poletje in Jesen, ki so modni in udobni in po ne-pieUranih cenah.
■ V NOVOTEHNI na Glavnem trgu gre proti koncu zaloga 80-litrskih hladilnikov Himo, ki bo jih po znižanih cenah nudili kupcem več mesecev. Pred nekaj dntT’ so dobili najnovejSi model pralnih strojev Gorenje-Velenje, za zimo pa že nabavljajo nove peči znamke Kilppers-Busch, po katerih je bilo že lani veliko povpraševanje. Pravkar je prispela tudi pošiljka uvoženih keramičnih ploščic za zidne in podne cb-loge v najrazličnejših vzorcih pastelnih in temnih barv.
■ SISTEMATIČNO ZDRAVSTVENO VARSTVO predšolskih in Šolskih otrok zahteva tudi sodelovanje vzgojiteljev, učiteljev in staršev pri obveščanju o sistematskih pregledih otrok in njihovo pomoč zdravstvenim komisijam, ki si prizadevajo, da bi bili otroci v bolj in manj razvitih območjih enako zdravstveno oskrbljeni. V zdravstveni službi že sedaj opozarjajo . na to, da v jeseni, ko bodo s pregledi spet začeli, ne bo nepotrebnih zastojev To velja TSosebno aa vodstva šol v oddaljenih vaseh, kamor komisije težko prihajajo.
■ NA VRANSKO je odšlo 27. Julija 34 otrok v srednjevišinsko kolonijo, k jo je za zdravstveno in socialno prizadete otroke organiziral občinski odbor RK. Solar, ji iz novomeške in trebanjske občine bodo tu ostali na zdravljenju 15 dni. Otroci so pod nadzorstvom vzgojiteljev in zdravstvenih delavcev.
■ IZPITE IZ PRVE POMOČI Je doslej opravilo pri občinskem
odboru RK okrog 500 bodočih voznikov. Naval kandidatov, kakršen je bil na prvih izpitnih rokih, sedaj zaradi dopustov upada.
■ CENE NA TRGU so bile v ponedeljek take: čebula 3 do 4 din, fižol 4.7 in 5 din, grah 5 din, krompir 1,70 do 2 din, 3,40 din, kuma me 3 do 5 din, pesa 2 din, paradižnik 3 do 4 din, paprika 4,80 do 6 din, solata 2 in 3 din, zelje 1,80 do 2 din, grozdje 9 din, jabolka 3 din, limone 5 din, pomaranče 5,20 do 5,50 din, suhe slive 5,80 din, banane
6,30	din, jajca 0,60 din, breskve
5,50	do 6 din, marelice 5 in 6 din, borovnice 6 din, hruške 2, 3 in 6 din, rlnglo 5 din, sveže fige 6 din.
■ RODILE SO: Katarina Trun-kelj, Nad mlini 44 — deklico, Vida Jerkovič, Šolska 10 — dečka, Danica Kruljac, Vrhovčeva
10	— dečka, Antonija Zajc, Jerebova 30 — dečka.
V	soboto dražji kruh
Po tem, ko so odborniki novomeške občinske skupščine na zadnji seji sprejeli sklep o novih cenah kruha, bo v soboto, 1. avgusta, začel veljati nov ce-nik: kilogram belega kruha bo veljala 2.40 dinarja, kilogram črnega kruha pa
1,60	dinarja. Cena pecivu bo ostala nespremenjena. Čeprav bomo odslej mora-
li	kruh draže plačevati, se še vedno upravičeno bojimo, da bo kruha zmanjkovalo. Tako kažejo tudi izkušnje zadnjih dni. Potrošniki seveda pričakujejo, da bo zaradi višjih cen tudi več kruha v prodajalnah.
Taborniki iz Novega mesta!
Sestanek za vse udeležence taborjenja v Šcntjanah nad Portorožem (od 15. do 25. avgusta 1970) bo v ponedeljek, 3. avgusta, ob 18. uri na ragovskem mostu. PRINESITE S SEBOJ TABORNINO!
SUHOKRANJSKI DROBIŽ
■ HUDA NEVIHTA Z VETROM
je v torek, 14. julija, okoli 4. ure popoldne prizadela prebivalce vasi Gornji Kot, Dolnji Kot in Pod-gozd pri Dvoru. Veter je bil tako silovit, da..je podrl nekaj kozolcev ter več orehov in drugih sadnih dreves, ponekod pa razkril tudi strehe. Precej škode je na koruznih posevkih.
■ KOLEKTIV RIBOGOJNICE NA DVORU je povečal zmogljivosti svojega obrata. Z izgradnjo novega bazena, ki so ga pred kratkim vključili v proizvodjo, bodo zagotovili letno povečanje proiz-vodnje za 8 ton rib. Stroške grad* nje so sami pokrili iz denarja, ki so ga v preteklih letih prigospodarili. Za dobro gospodarjenje gre temu majhnemu kolektivu vse
Pni12ETEV	ITALIJANSKIH
SORT PŠENICE je v Suhi krajini pri kraju. Z žetvijo so pričeli oko-
li	14. julija, vmes pa so morali zaradi deževnih dni prenehati. Letošnja žetev je potekala hitreje kot prejšnja leta, ker si kmetje pri žetvi pomagajo s snopovezal-kami pa tudi z več navadnimi žetvenimi napravami. Pridelek pšenice je približno enak lanskemu.
■ NOVO SPREJEMNO-ODDAJ-NO RADIJSKO POSTAJO ZNAMKE TRIO bo te dni dobila sekcija radioamaterjev pri društvu Ljudske letnike Žužemberk. Zanjo imajo že urejen prostor v domu Ljudske tehnike. Postaja je namenjena izven armadni vzgoji.
■ FESTIVAL NA VALOVIH KRKE NA DVORU bodo priredili za letošnji 2. avgust. Prireditev postaja tradicionalna za Dvor. Pokrovitelj festivala je tovarna gramofonskih plošč kELIDON. Med drugim bodo na festivalu izvolili kraljico srčkov doline Krke, igral bo ansambel Lojzeta Slaka. Prireditev bo v režiji gasilskega društva Dvor.
■ REZERVOAR NA ZAFAR1 za
vodovod proti Dvoru je izkopan. Zaradi sezone kmetijskih del so z izkopnlmi deli za vodovod Dvor nekoliko zamudili, zato bodo sedaj morali dobro zagrabiti, če bodo hoteli imeti položeno še letos vodovodno omrežje do Dvora. Sedaj, ko je izkopan rezervoar, bo treba najprej izkopati jarek do žužemberškega rezervoarja, da bodo od tam na Zafaro lahko črpali vodo za betonska dela pri rezervoarju. -	M. S.
France Osolnik
OPREMA ZA KOPALNICE
V	prodajalni ELEKTROTEHNA v Novem mestu si lahko nabavite ves material in opremo za kopalnice.
K*
—	Ena gospa je rekla, da je najbrž pisec reklame za kinotečne filme gledal Vrtoglavico, pa se mu je malo zavrtelo in je narobe napisal glavne igralce za več kinotečnih filmov. Druga Je pristavila, da Je bilo tako bolj zanimivo, saj so gledalci lahko uoi-bali še, kdo igra.
Zaščitite posevke pred divjadjo s
FENOLINOM,
ki ga ima na zalogi lovska zadruga LOVEC Novo mesto, Cesta herojev 8
Oglejte sl tudi pribor za lov, ribolov, taborjenje in druge športe. Opozarjamo na kuhalnike in plinske bombe PRIMUS.
Poslovalnica je odprta od 7.30 do 16 ure.
21. julija se je množica Novomeščanov poslovila na novomeškem pokopališču od pokojnega Franca Osolnika, ki je preminil v 87. letu starosti. Cvetje, poslovilne besede in zalostinke so skupaj z obrazi ljudi, ki so se prišli poklonit spominu na pokojnika, pričali, kako priljubljen je bil ta skromni, do skrajnosti pošteni mož.
Starejši Novomeščani, ki so sodelovali v dneh narodnoosvobodilnega boja, so vedeli, koliko je pomenilo m še pomeni v Novem mestu ime Osolnik■ Pokojnik je imel bridko mladost: oče mu je umrl še pred njegovim rojstvom. Sam se je izšolal in postal sodni uradnik. Rojen je bil na Javorniku na Go-' renjskem. Najprej je služboval v Kočevju. Tu se je že v predvojni Jugoslaviji srečal z nemškutarstvom in se mu kot zaveden Slovenec postavil po robu.
1928. leta je bil premeščen v Novo mesto in odtlej našega mesta ni več zapustil.
V	predvojni Jugoslaviji so
Most pod Zagradcem zaprt
Most čez reko Krko pod Zagradcem je zaprt za tovorni promet. Leseni del mostu, položen na betonske nosilce, je tako dotrajan, da ne prenese več težjih obremenitev. Čezenj smejo le še osebna vozila in lažje vprege. Letos v jeseni bodo zgornji leseni del mostu zamenjali z železobetonskim, tako da bo čezenj spet lahko stekel težji tovorni in avtobusni promet. Suha krajina bo s tem dobila še en sodoben most.	M.	S.
■	ČATEŽ: OPEL REKORD NA STREHI — 26. julija je zaneslo s ceste pri Čatežu opel rekord, ki ga je vozil Slobodan Pavlovič. Vozilo se je prevrnilo na streho, škodo pa so ocenili na 7000 din. Voznik ni bil poškodovan.
mu bili tuji politični strankarski boji. Sodeloval je le v Sokolu in v zadružnem odboru, ki je ustvaril znano novomeško naselje enosta-novanjskih hišic — Kolonijo. Sicer se je posvečal predvsem družini, zlasti vzgoji obeh sinov Bogdana in Marjana, domu in vrtu okoli hiše.
Ze v prvih začetkih organiziranega odpora po prihodu Italijanov -na Dolenjsko je postal član odbora OF na novomeškem sodišču. Odločno je odklonil vpis v italijansko fašistično sindikalno organizacijo Dopolavoro. Ker je sin Bogdan takrat že deloval v vodstvu osvobodilnega boja na Dolenjskem, je družina Osolnik postala predmet nenehnih okupatorjevih šikan. Vrstile so se preiskave, zasliševanja in zasledovanja. še huje je postalo po letu 1943, ko je tudi mlajši sin Marjan odšel v partizane in so prišli v Novo mesto belogardisti. Ko so partizanska letala 1944 začela bombardirati Novo mesto, zlasti pa gimnazijo, v kateri je bila belogardistična posadka> so belogardisti preselili v gimnazijo Osolnikove skupaj s štirimi partizanskimi družinami. V zgornjem nadstropju naj bi partizanske družine prestrezale letalske bombe.
Pokojnik je dočakal osvoboditev v novomeških zaporih. Z velikim veseljem se je lotil političnega dela v svobodni domovini, toda huda bolezen ga je kmalu prisilila v pokoj. Odtlej je živel za domek na Cankarjevi in za vrt ter za tiste, ki so prihajali k njemu po toplo besedo in po nasvet. Poštenost in skromnost sta bili dve veliki pokojnikovi odliki, prav zato je malokdo vedel, kako veliko je prispeval pokojni Franc Osolnik v boju naprednih ljudi. V naših srcih ne bo nikoli pozcBbljen.
Orehovica je praznovala
V Orehovici so dobili nov gasilski kombi '
Tudi podne in obložne ploščice imajo vselej na zalogi. Obiščite prodajalno ELEKTROTEHNA!	(POE)
■ PONIKVE: SILOVITO V TOVORNJAK — 23. julija je Ljubljančanka Ivanka Perjet z osebnim avtom pri Ponikvah prehitevala tovornjak in treščila v tovornjak s prikolico, ki ga Je naproti vozil Italijan Dom eni co Pezzaioli. Perjotova je bila huje ranjena, njen 6-letni sin Martin in Terezija Novak, ki sta se z njo peljala, pa laže. Škodo so ocenili na 12.000 din.
■ KARTELJEVO: S PRIMO NA GRAMOZ - 23. julija je Ljubljančan Bodan Robič s prlmo peljal svojo ženo Veroniko proti Novemu mestu. Ker je prehitro zapeljal na odcep, je vozilo zaneslo najprej na kup gramoza, nato pa še v ograjo. Voznik in sopotnica sta bila huje poškodovana.
V	nedeljo, 26. julija, je gasilsko društvo v Orehovici slavilo 70-letmiico ustanovitve društva. Na proslavi, katere se je udeležilo veliko tamkajšnjih prebivalcev, gasilcev in gostov iz Novega mesta, so izročili namenu nov gasilski kombi, ki so ga prizadevni gasilci kupili s prispevkom družbe in številnih občanov iz petih vasi. Boter avtomobila je bil starosta gasilcev Janez Šiško, ključ pa je poveljniku Antonu Božiču izročil podpredsednik ObS Novo mesto Avgust Avbar, ki je obenem pozdrava! gasilce in jim čestital ob jubileju. Ob tej priložnosti je zastopnik občinske gasilske zveze iz Novega mesta Franc Salmič izročil 55 gasilcem i'n gasilkam odličja, ki so jih prejeli za 10 in večletno delo v vrstah
gasilcev. Po končani slavnosti, na kateri so prebrali tudi bogato zgodovino društva, so gasilci imeli skupne gasilske vaje.
Nastop gasilcev je bil velik praznik za Orehovico in vse okoliške prebivalce, Z velikim obiskom so počastili vi-šoki jubilej društva, ki vključuje 77 članov, med njimi tudi precej mlajših članov. Na proslavi so omenili, da bodo šli še naprej. Radi bi nabavili še sodobno motorko, tako da bi čimbolj uspešno kljubovali rdečemu petelinu. Razen tega bodo pomagali pri ureditvi družbenega doma v Orehovici. Program njihovegp dela je obsežen, prizadevnost ljudi pa je zagotovilo, da bodo tudi pri tem uspeli!
Sd
Slavje gasilcev v Orehovici so ob 70-letnici ustanovitve gasilskega društva v nedeljo, 26. julija, kronali z nabavo novega gasilskega kombija. Ključ od avtomobila je izročil poveljniku ANTONU BOŽICU podpredsednik ObS Novo mesto AVGUST AVBAR (na sliki). Več o prireditvi lahko berete na 12. strani (Foto: S. Dokl)
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila Ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETER. 31. JULIJA: 8.10 Oper na matineja; 9.'J5 Avstrijska narodna glasba; 10.15—12.00 Pri vas doma; 11.00—11.20 Poročila — Turistični napotki za tuje goste;
12.30 Kmetijski nasveti — inž. Tumpej:	Pitanje telet v kooperaciji; 12.40 Cez polja in potoke;
13.15 Obvestila in zabavna glasba;
13.30 Priporočajo vam 14.10 Valčki in uverture; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.30 Napotki za turiste; 16.00 — Vsak dan za vas; 17 10 Človek w> zdravje; 17.20 Koncert po željah poslušalcev; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča; 20.30 »Top-pops«;
21.15 Odaja o morju in pomorščakih
SOBOTA, 1. AVGUSTA: 8.10 -Glasbena matineja; 9.25 Z ansamb-
li	domačih napevov; 10.15r-12.00 Pri vas doma; 11.00—11.20, Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti ’ — Jože Kregar: Vrt v avgustu; 12.40 Polke in valčki s pihalnimi orke stri. 13.30 Priporočajo vam
14.25	Vrtiljak zabavnih zvokov;
15.40	»V domačem tonu«; 17.10 — Gremo v kino; 18.15 »Rad tmam glasbo«; 18.45 S knjižnega trga:
19.00	Lahko noč, otroci! 19.15 — Minute z ansamblom Štirje Ko ▼ači; 20.00 Zabavna radijska igra
—	Vitomir Zupan: »Veliki dogodek v Fuente Arriba; 22.20 Oddaja za naše izseljence
NEDELJA, 2. AVGUSTA: 4.30—
8.00	Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke James Kruss: Rožencvet ali življenje nekega klavirja; 9.05 Srečanja v studiu 14; 10.05 Se pomnite, tovariši Karel Taufer—Sarll: Zadnji boji 30 divizije; 10.25 Pesmi Dorbe In dela; 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 11.00—11.20 Poročila - Turistični napotki za tuje goste; 13.30 — Nedeljska reportaža; 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov;
14.50	Klavir v ritmu; 15.05 Iz opernega sveta; 16.00 Zabavna radij--ska igra - Henry Cecil: »Bodite no tiho. Boggs«; 17.05 Nedeljsko športno popoldne; 19.15 Glasbene razglednice: 22.20 Igramo za ples
PONEDELJEK. 3. AVGUSTA:
8.10	Glasbena matineja; 9.45 Počitniški pozdravi; 11.00—11.20 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti
—	Dr Jože Maček: Škropilni koledar za avgust: 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov; 13.30 Priporočajo vam 14.10 Operetne melodije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 — Glasbeni intermezzo; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 »Signali«; 18.45 Naš podlistek —
V	Bogdanovič: Velika bela ladja; 19.15 Minute z ansamblom Milana Križana; 20.00 Giuseppe Verdi- »Moč usode«
TOREK, 4. AVGUSTA: 8.10 -Operna matineja; 9.25 — Narodne pesmi v priredbi Riharda Orla; 10.15—12.00 Pri vas doma; 11.00—
11.20	Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetij ski nasveti — dr Albin Stritar: Kmetijski prostor v dolgoročnem
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 2. AVGUSTA
9.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešiveo) (Beograd)
9.30	PO DOMAČE (Ljubljana) „
10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Beograd)
10.45 MOZAIK (Ljubljana)
10.50 OTROŠKA MATINEJA: Sebastijan m odrasli, Skrivnosti morja (Ljubljana)
11.40 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
15.30 PAST ZA PEPELKO - francoski film (Ljubljana)
17.45 ATLETSKI POLFINALE ZA POKAL EVROPE (Sarajevo)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35	M. Sušmel. LASTOVKA IN POLICAJ — oddaja iz cikla Nabrežje (JRT) (Ljubljana)
21.25	VIDEOFON (Zagreb)
21.40 ŠPORTNI PREGLED ( JRT)
22.05 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana)
22.10	TV DNEVNIK (Beograd) 22-30 RISANKE (Beograd)
22.40 FILMSKI FESTIVAL V PULJU — prenos zaključnega večera (Zagreb)
  ODPOVED (Ljubljana)
PONEDELJEK. 3. AVGUSTA
17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje Plešivec. do 17.30) (Beograd)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 RISANKE TN SE KAJ (LJu-bljana)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 NARODNA ’ TN ZABAVNA GLASBA (Skopje)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20	30 3—2—1 (Ljubi lana)-
».35 WATFRPOLO TRIGLAV ' MORNAR (Split) — prenos iz Kranja (Ljubljana)
21.45 STOP — dok feljtonska od-daja TV Zagreb (Ljubljana)
22.50 POROCTLA (Llubllana)
Dntei spored:
17.30 VFCERNI ZASLON (Sarajevo)
17.50 FILMI ZA OTROKE (Zagreb)
18.15 TV VRTEC (Zagreb)
18.30 ZNANOST (Beograd)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — 'Zagreb
19.05 OT.ASBENA ODDAJA (Skopje)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Beoerad)
20.30 SPOR'PT) TTAT.T.TANRKF TV
TOREK, 4. AVGUSTA
18.15 OBZORNIK (Llubljana)
18.30 TTKTAK: Deklica z zlatimi stopali (Ljubljana)
18.45 RISANKA (Llubljana)
19.00 PRVT KORAKI: Sonja Gabršček. pevka F Hardy (1.1'
19.30 ČLOVEK V VOZILU — oddaja Ir cikla Cesta in mi (Ljubllana)
lf>.45 CIKCAK (Llubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
30 30 3-a— 1 (Llubllana)
*0.35 IZ SVETA FANTASTIKE: ameriSki celovečerni film — PREPOVEDAN PLANET (Ljubllana)
•	.... V SENOir ZVEZD, n oddaja (Llubllana)
•.. . POROČILA (Ljubljana) Druel snored:
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA —
17.50 RTSANKA (Zagreb)
(Zagreb)
18.05 MALI SVET (Zagreb)
18.30 OD ZORF DO MRAKA (Beograd)
18.00 PROPAOANDNA ODDAJA —
(Zaereb)
-19.05 NARODNA GLASBA ■+ (Zagreb)
19.20 TV POSTA (Zagreb)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
SREDA, 5. AVGUSTA
17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.25	MLADINSKI QUIZ TV SARAJEVO (Ljubljana)
19.05 POPULARNA GLASBA (Sarajevo)
19.20 OBREŽJE — oddaja za italijansko narod skupino (Lju-
•	bljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
"0.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 URALSKI FOLKLORNI ANSAMBEL — posnetek predstave iz Križank (Ljubljana)
21.55 MEDNARODNI JAZZ FESTIVAL V UITBTJANI Ljubljana)
22.20 POROČILA (Ljubljana)
Drupi spored:
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.^5 PROPAGANDNA ODDAJA -(Zagreb)
17.50 RASTIMO (Beograd)
18.30 REPORTAŽA (Sarajevo)
19 05 GLASBENA ODDAJA (Sarajevo)
19 2ll SKRIVNOSTI MORJA (Zgb)
19.50 TV PROSPEKT (Zaereb)
?0 PO TV DNEVNIK (aZereb)
?n 30 SPOPFD TTALUANSKE TV
ČETRTEK. 6. AVGUSTA
17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje. Plešiveo do 17 30) (Beograd)
18.15 OBZORNIK (LJubljaa)
18.30 GLASBENI CICIBAN Rojstni dan tete Eve (Ljubljana)
18.45 RISANKA (Ljubljana)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 ENKRAT V TEDNU ljana)
19.20 REPORTAŽA: Ohrid (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA S FESTIVALA V MON TREUXU (Beograd)
21.35 PULJ SEDEMNAJSTIČ (Ljubljana)
(Ljub-del
I.
razvoju; 13.30 Priporočajo vam
14.25	Mladinska oddaja: »Na poti s kitaro«; 16.00 Vsak dan za vas;
17.10 Beethovnova dela v izvedbi domačih umetnikov; 18.15 V torek, na svidenje; 19.15 Minute s triom Franca Sušnika; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra — Marcel — Aym6: Garou — Garou
SREDA. 5. AVGUSTA: 8.10 -Glasbena matineja; 9.45 Skladatelji mladini; 10.15—12.00 Pn vas doma, 11.00- 11.2u Poročila — Tu rističm napotki za tuje goste; —
12.30 Kmetijski nasveti — inz Ljudmila Haller- Strokovne Sole za kmete in kmetijske delavce;
12.40	Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam 14.3o Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo;
15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.10 Mladina sebi ln vam; 18.45 Po galerijah in muzejih; 19.00 Lahko noč. otrocll
19.15 Glasbene razgeldnice; 22.00 Koncert simfoničnega orkestra slovenske .filharmonije
ČETRTEK, 6. AVGUSTA: 8.10 — Glasbena matineja; 9.45 Filmske melodije; 10.15—12.00 Pri vas doma; 11.00—11.20 Poročila — Turistični napotki za tuje goste;
12.30 Kmetijski nasveti — inž Milena Jazbec:	Znaki pomanjkanja hranilnih snovi na listju sadnega drevja; 13.30 Priporočajo vam
14.10 »Pesem iz mladih grl«; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.10 Operni koncert;
18.15 »Rad imam glasbo«: 18.45 lo-pevke z mednarodnega festivala »Slovenska popevka 70«; 19.00 IaM-ko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Tatoos 20.00 — Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
22.05 MANNTX, serijski film (Lju-bljana)
23.00 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.30 TCRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
17.50 DALJNOGLED (Beograd)
18.30 NARODNA GLASBA (Skopje)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.05 POTOPISNA ODDAJA (Zgb)
19.20 GOLTON IN SIMPSON (Bg)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
50.30 SPORED ITALIJANSKE TV
PETEK. 7. AVGUSTA
16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 SEBASTIJAN IN ODRASLI (Ljubljana)
19.00 OBIŠČITE Z NAMI DUNAJ (Ljubljana)
19.45 OTKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 SPLIT 70 — domači pevci na festivalu zabavnih mela di.1 (Zagreb)
22.05 ZNANT OBRAZI: Melina Mer-’ couri (Ljubllana)
23.00 POROČILA 'Ljubljana)
Druri spored:
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
17.50 TRAOOLLO HH 33 - Oddaja TV Ljubljana (Zagreb)
18.30 GLASBENA ODDAJA (Bgd)
19 oo propagandna oddaja — (Zagreb)
19.05 MOZAIK (Sarajevo)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
SOBOTA. 8. AVGUSTA
16.15 MEDNARODNI ROKOMET NI TURNTR V DOBO.TTT — prenos (Sarajevo)
18.00 OBZORNIK (Ljubljana)
18 05 NOVE MFT,ODTJE - IV oddaja (Llubljana)
18.30 .TAMMTF MC PHEKTTKRS
— serijski film (Ljubllana)
19.20 SPREHOD SKOZI CAS: I. svetovna vojna (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
530.00 TV DNEVNTK (Llubljana)
20.30 3-2—1 (Ljubljana)
20.35 SPLIT 70 — tuji pevci na festivalu zabavnih melodij — (Zagreb)
22.05 SKRIVNOSTI MORJA - dokumentarna serija (LJ)
22.30 MOČNEJŠE OD ŽIVLJENJA
— serijski film (Ljubljana)
23.30 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
; 23.50 POROČILA (Ljubljana)
V PREPIRU SIN UBIL MATER
TRAGEDIJA V REŠTANJU PRI SENOVEM, KO JE 35-LETNI IVAN BOGOVIČ S SEKIRO
UBIL SVOJO 62-LETNO MATER ANO
# Zavihtel je roko s sekiro in udari) po materi. Enkrat, dvakrat- Mati se je zgrudila. Smrtno ranjc na
# Kaj je v človeku lahko tako velikega, da dvigne roko? Da dvigne roko na lastno mater?
# Potem je odšel na svoj dom. Mogoče je že dojel vso nizkotnost, svojo nepomembnost in krutost početja, življenja
Doslej so ugotovili, da prepir to usodno jutro, malo pred šesto uro, ko je 35-letni Ivan Bogovič prišel v Reštanj pomagat svojim staršem, ni bil prvi Že večkrat so se sprli. Baje zelo hudo. Toda Ivan, drugače rudar v Senovem, kljub vsemu ni odklanjal pomoč pri delu Tudi zadnji obisk pred dnevi, ko je bil Ivan pri starših ni potekal tako. kot bi moral, če pride sin pomagat ali obiskUt svoje starše.
Usodnega jutra je Ivan pripotoval že zgoda i v Reštanj in se kmalu odpravil pripravljat drva. Za njim bi naj prišla mati Vnel se je prepir Beseda k besedi, tudi grožnje in končno Ivan v navalu besnila zamahne proti materi
Zgodba, kot toliko podobnih, ki jih žal srečujemo na našem območju. Pogosto, prepogosto. Kako absurdno iz-zvene, besede o tem, mar res
SODOBNO PRANJE Z MEUZIRANJEM - LEPŠE PERILO
Trideset milijonov zavitkov mi-xala * oxylanom doslej — to je pač neizpodbiten dokaz poslovne uspeSnosti renomiranega proizvajalca in obenem zgovorno merilo zadovoljstva Vfixal z oxylanom se je na ie dokaj zahtevnem jugoslovanskem tržišču tako uveljavil, da je postal pojem klasičnega detergenta za strojno pranje Toda v tovarni Zlatorog ne mirujejo Te dni so namreč začeli pro-izvajatt nov* Miral e bio-oxylanom To novo strojno pralno sredstvo so strokovnjaki tovarniškega inšti tuta pripravljali In preizkušali izredno dolgo in temeljito zato. da bi vsestransko zadovoljili našo pretanjeno zahtevnost. Številni priznani specialisti za sodobna pralna sredstva so si pri tem odgovornem snovanju izdatno pomagali z bogato prakso milijonov privrženk Mixala z oxylanom.
Tako je zdaj tu popularni mixal tudi » svoji novi Izvedbi Novi mixal z bio-oxylanom perilo mell-zira Mel’zirano perilo pa je belo ln mehko hkrati Melizirano perilo je zato tepše!
Novi mixal z bio-oxylanom pere ln opere raznovrstno perilo v avtomatih superavtomatib in bio-avtomatih Novi mlxal razkraja tudi trdovratne madeže, medtem ko površino perila varuje pred poškodbami. V polni meri preprečuje posedanje razkrojene umazanij? na oprano perilo. Novi mlxal pere biološko aktivno ln naravno S prilagojeno topnostjo vseh svojih sestavin učinkuje blagodejno in temeljito obenem.
Potem takem se bo bržda še naprej uresničevalo propagandno sporočilo: v pralni stroj mixal.
m. m.
COLOR
tovarna barv in lakov MEDVODE
Vam na vašo željo posredujemo vrsto nasvetov, ki vam bodo kažipot do pravilne rešitve na različnih področjih uporabe barv in lakov.
Za pleskanje vrat in barvnega pohištva priporočamo naše odlične izdelke: SINTOL, EXTRA OPLATNA, <V!EDOLUX MEDOLIN.
Za pleskanje zidnih površin priporočamo znani EXTRA SYNKOLIT, ki ga je moč nanašati na vsako trdno podlago. Razpolagamo z obsežno barvno skalo ter je moč dobiti kakršnokoli nianso
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE. NAVODILA IN NASVETE!
ni druge rešitve, pa čeprav v razburjenju, kot da sin dvigne roko in sekiro na mater?!
To tembolj, če so bili spori v resnici tako vsakdanji
Mater so nemudoma prepeljali v senovško ambulanto in nato v bolnišnico. Bilo ie odveč. Umrla je od sinove roke. Ta je po rem gnusnem zločinu, ki je znova pretresel Sevnico, odšel domov, kjer so ga miličniki aretirali. Oborožil se je sicer, vendar vseeno ni nudil odpora Preiskovalni sodnik je zahteval za obtoženca preiskovalni zapor Preiskava je v teku.
J SEVER
• . » TOVARNA ZDRAVIL	1
I
NOVO MESTO ODDELEK
 	ZA ZDRAVILNA ZELIŠČA
KRKA IVANČNA GORICA
Nabiralcem zdravilnih zelišč
PRIPOROČAMO, da nabirate v naslednjih 14 dnevih predvsem naslednja zdravilna zelišča, ki Jih pla čujemo po teh cenah:
CVET: ranjaka 6 din, rmana 2 din. močvirskega oslada 4 din, njivske mačehe 20 din
LIST: jedilnega kostanja 1,20 din, šmarnice 12 din. slezenovca 4 din. regrata 4 din RASTLINO: hrrbske rese - navadne plahtice 6 din, kopitnika s korenino 3 din, dišeče perle 5 din. škržolice 5 din, ženiklja 5,50 din. zimzelena 3.80 din LUBJE: krhljike 5 din SEME: jesenskega podleska 80.00 din
Po navedenih cenah plačujemo zdravilna zelišča nabiralcem.
Nabiralcem, ki nam bodo sporočili, da nabirajo zdravilna zelišča za našo tovarno, bomo zdravilna zelišča plačal) po objavljeni ceni tudi v primeru, če se bodo cene znižale.
Ce se bodo cene zvišale, pa bomo plačali po višjih cenah. tj. po tistih, ki bodo veljale na dan prevzema.
Odkupujemo 100 vrst raznih zdravilnih zelišč. Zahtevajte naš cenik!
Odkupujemo tudi suhe gobe in lisičke po najvišjih dnevnih cenah.
Vsa pojasnila za pravilno - nabiranje in sušenje zdravilnih zelišč In gob lahko vedno dobite v našem oddelku za zdravilna zelišča v IVANČNI GORICI (Zadružni dom) in na odkupni postaji Novo mesto. Novi trg 9.
cena 21.200 din cena 23.200 din
ŠKODA 100 S SKODA 110 L Nudimo kredit.
NSU PRETIŠ 1200 C za devize
USA* 1954,10
Dobava takoj!
NSU PRETIŠ 1000 C za devize
USA $ 1769,40
Dobava 20—30 dni.
NSU PRETIŠ 1200 C za dinarska sredstva	cena	26.934	din
Dobavni rok 30—50 dni.
NSU PRETIŠ 1000 C za dinarska sredstva	cena	24.400	din
Dobavni rok 90 dni.
Posredujemo in dajemo informacije za prodajo vozil:
AUDI RENAULT, ALFA ROMEO in TAM.
Rezervni deli in splošni material za vozila TAM v zalogi v skladišču Medlog 16, za vozila FIAT — ZASTAVA. RENAULT, NSU - PRETIŠ in SKODA pa v prodajalni v Ipavčevi ulici 21 in na Ljubljanski cesti štev. 11.
*
•
O
•
9
O
<§
9
*
4
AVTO CELJE
CELJE, Ljubljanska 11, tel. 21-80
VAM DOBAVI TAKOJ
15
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov!
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 31. julija — Ignac . Sobota, 1. avgusta — Peter Nedelja, »2. avgusta — Bojan Ponedeljek, 3. avgusta — Stefan 'Torek, 4. avgusta — Dominik Sreda, 5. avgusta — Marija Četrtek, 6. avgusta — Vlasta
Brežice: 31. 7. in 1. 8. italijanski barvni film »Gangsterji v Milanu«.
Črnomelj: 31. 7. in 2. 8. amer. barv. film »Vabilo strelcu«. 4. in 5. 8. amer barv. film »Planet opic«.
Kočevje — »Jadran«: 30. in 31.
SLUŽBO DOBI
IŠČEM brivsko-frizersko vajenko. Hrana in stanovanje zagotovljena. Frizerski salon Vevče 58 pri Ljubljani.
AVTOMEHANIKA — pomočnika in fanta za priuči te v sprejmem. Anton Baškovec, avtomehanična delavnica — Tomos servis, Krško.
TAKOJ SPREJMEM pridno samsko žensko za delo v kemični čistilnici. Nudim stanovanje in hrano za malenkostno pomoč v gospodinjstvu. Dober zaslužek. Ponudbe pošljite na naslov: Danica Droč, Izola, Ul. oktobrske revolucije 29.
FRIZERSKO VAJENKO sprejmem. Slavka Južnič, Irča vas 66 a. Novo sto.
STALNO ZAPOSLITEV nudimo takoj vestni gospodinjski pomočnici, stari nad 20 let. Pismene ponudbe pošljite .Planinskemu društvu Ljubljana-matica, Ljubljana, Miklošičeva 17.
ISCEM resno dekle za varstvo dveh otrok. Nudim hrano in stanovanje. Možna popoldanska zaposlitev v tovarni. Ostalo po dogovoru.. Naslov v upravi lista pod šifro »Kranj«.
GOSPODINJSKO POMOCNICO za varstvo enoletnega otroka in pomoč pri gospodinjstvu sprejme manjša družina v Ljubljani. Nudimo lastno sobo, hrano in dobro plačo. V poštev pride tudi mlajša upokojenka. Emerik Kol-taj, Idrijska ulica 5, Ljubljana
—	Vič.
MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem. Mizarstvo Sitar, Ljubljana, Arharjeva 4 (Trata 8), Šentvid. Preskrbim tudi hrano in stanovanje.
SPREJMEM VAJENKO keramične stroke, ki ima veselje do ročnega barvanja in modeliranja. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Franc Konje-dic, Delavska cesta 39, Kranj.
NEON-REKLAM — Elektro delavnica pri Mostiščarjih 1, Dolenjska cesta, Ljubljana, sprejme v uk več vajencev elektro stroke.
SLUŽBO IŠČE
PRILCEN KROJAČ išče.službo v bližini Novega mesta. Jože Adle-5ič. Radoviči 26, Metlika, Bela krajina.
STANOVANJA
LJUBLJANA—NOVO MESTO. Zamenjam novejše dvosobno komfortno stanovanje s centralno kurjavo in telefonom v Ljubljani za enakovredno v Novem mestu. Ponudbe pošljit« na oglasni oddelek Dolenjskega lista pod »Zamenjava« .
ODDAM opremljeno sobo moškemu. Naslov v upravi lista (1602/70).
•V NAJEM ODDAM enosobno stanovanje, najraje upokojeni osebi v Bušeči vasi pri Cerkljah. Zofija Kav er, Bušeča vas. -
KOMPLETNO STANOVANJE oddamo ženski ali družini brez otrok, ki bi v dopoldanskem času pazila dva otroka. Naslov v Upravi lista (1595/70).
V	NOVEM MESTU ali v bližnji okolici iščem stanovanje, garso-njero ali samo sobo z uporabo kopalnice. Ponudbe pod šifro: »Plačam dobro!«
IŠČEM opremljeno sobo v Novem mestu. Plačam dobro. Naslov v upravi lista (1591/70).
IŠČEM SOBO v okolici Novega mesta, po možnosti s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista (1565/70).
z žitom in zelenjavo, kar daje izredno dober okus mesu. Vljudno se priporočam: Toni Grilc, Senovo 38
UGODNO PRODAM šotor za štiri osebe, televizor in ■ kamin. Drago Foršček, Adamičeva 33, Novo mesto.
PRODAM 100-litrski nemški beton, ski mešalec po zelo ugodni ceni. Jože Kmetič, Dol. Boštanj 50 pri Sevnici.
PRODAM dobro ohranjen lesen skedenj po ugodni ceni. Jože Podržaj, Bojanji vrh 7, p. Muljava.
PRODAM kuhinjsko pohištvo, divan, kombinirano sobno omaro, otroško posteljico in otroški košek. Ogled vsak dan od 10. do 12. ure pri Vajoviču, Jerebova 16 a, Novo mesto.
SPALNICO, orehov furnir z vzmetnicami in vložki zelo poceni prodam. Fink, Kettejev drevored 43, Novo mesto.
UGODNO PRODAM dve kolesi — (moško m žensko). Šekoranja, Novi trg 9, Novo mesto.
PRODAM vrtho lopo, primemo tudi za garažo. Kralj, Mirana Jarca 32, Novo mesto.
PRODAM 3 nemške ovčarje, stare tri mesece, in enega, starega 5 mesecev. Cesta talcev 5, Novo mesto.
PO NIZKI CENI prodam 5 A2 če-belnih panjev z družinami. Vprašajte: Črnomelj, Semiška cesta 2.
MOTORNA VOZILA
PRODAM moped trobrzinec T-12. Franc Pucelj, Grmovlje 18, Škocjan.
PRODAM motorno kolo Maxi, prevoženih 33.000 km, letnik 1964. Sitar, Šmihel 69, Novo mesto.
PRODAM spačka, letnik 1966, drap barve, dobrcr ohranjen. Naslov v upravi lista.
FORD TAUNUS 17 M. model 1965, ugodno prodam. Naslov: Novo mesto, Nad mlini 12, telefon —
21	603.
UGODNO PRODAM italijanski moped z rezervnim motorjem. Mag. nik, Zagrebška 23, Novo mesto.
PRODAM zastavo 750. Naslov v upravi lista (l;>66/70).
PRODAM AVTO Iseta BMW, generalno popravljen, cena ugodna. Anton Lešnjak, Kostanjevica, Gorjanska 9.
7. amer. barv. film »Branilec obtožuje«. 1. in 2. 8. amer. barv. film »Taras Buljba«. 3. in 4. 8. amer.' barv. film »Hudičeva brigada«. 5.
8. švedski barv. film »Upor v Ade-leini«. 6. 8. španski barv. film »Balkon na mesečini«.
Kostanjevica:	1.	8. jug. film
»Bomba ob 10.10«. 2. 8. amer. barvni film »Profesionalca«. 5.	8.
amer. barv. film »Prekleti obisk«.
Krško: 1. in 2. 8. amer. barvni film »Nevada Smith«. 5. 8. franc, barv. film »Sedem mladeničev in eden«.
Metlika: 31. 7. do 2. 8. danski barv. film »Jaz ženska« — II. del, in ameriški barv. film ■ »Grand prix«, in amer. barv. film »Seks in samostojno dekle«. 5. in 6. 8. italijanski barv. film »10.000 dolarjev za pokol«.
Mokronog!~l. in 2. 8. špan. barv. film »Neustrašni maščevalec«.
Mirna: 1. in 2. 8. amer. barvni film »Bitka v Ardenih«.
Novo mesto — »Krka«: 30. in 31. 7. amer. krim. film »Rop brez plena«.
Novo mesto: 7. 8. domači barvni film »Dober veter — plava ptica«. 8. in 9. 8. ameriški barvni film »Can-can«. Od 10. do 12. 8. ameriški barvni film »Veliki rop banke«.
Ribnica: 1. in 2. 8. poljski barvni film »Mali vitez«.
Selnica: 1. in 2. 8. amer. film »Camelot«.
Sodražica: 1. in 2. 8. amer. barv. film »Tajni agent Flint«.
Šentjernej: 1. in 2. 8. ameriški barvni film »Agonija in ekstaza«.
Trebnje: 1. in 2. 8. amer. barv. western film »Dan' revolverjev«.
flMllTIŠI
šoferju SILVU POMPETU na avtobusni progi Novo mesto — Sevnica se iskreno zahvaljujem za izročeni denar in dokumente, ki sem jih izgubil na avtobusu. Alojz Kastelic, Mali vrh, Mirna peč.
rojstni dan vse lepo, največ pa sreče in zdravja: ata, mama, brat Jon, sestre Sonja z možem Petrom, Marinka in Ivanka.
Dobri in skrbni ženi in zlati mamici Anici Šinkovec iz Ločne želimo za njen praznik vse lepo in še mnogo zdravih in srečnih let ter da bi čimprej ozdravela mož France, hčerka Jožica in sin Franci.
Opozarjamo vsakogar pred nakupom gozda in drugih premičnin od Frančiške Modic poročene Smrekar — mačehe iz Breške va-sd, p. Šmarjeta, ker ni njena last. Otroci Tončka Žitnik, Anica Bašelj, Fani Može, Franc Smrekar, Ivan Pavlin in Marija Novak.
Jožica Bojane, Cesta kom. Staneta 32, Novo mesto, preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekla zoper Rajni Uijev iz Novega mesta, ker so neresnične.
Janez Juršič, Dolž, Stopiče, prepovedujem vsem vstop v mojo hišo, v moje kleti in okrog hiše ter pašo kokoši po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Al
Dragemu možu LUDVIKU GOR-ŠETU, ki se nahaja v Nienburgu,
želijo za 40. rojstni dan vse najboljše žena Marija in otroka Mija in Marjan.
Dragemu sinu oziroma bratu ANTONU LAVRIČU iz Gornjega polja pri Dolenjskih Toplicah, ki
služi vojaški rok v Skopju, za 20.
Oblačila očisti ekspresno družbeni servis Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5. Odprto od 6. do 18. ure.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, ko nas je zapustil naš mož in dobri oče
FRANCE OSOLNIK
Posebej izražamo zahvalo dr. Bogomilu Vodniku za dolgoletno zdravniško pomoč bolniku, dobrim sosedom pa za vso naklonjenost v dneh bolezni in žalosti. Zahvaljujemo se novomeški organizaciji Zveze borcev aa sodelovanje in pomoč ob pogrebu, tovarišem Milošu Jančiču, Bogu Komelju in dr. Marjanu Vivodi za poslovilne govore, pevcem KUD »Dušan Jereb« in godbi, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti
Žalujoča žena Minka in sinova Bogdan in Marjan.
Novo mesto, 22. 7. 1970.
Ob boleči izgubi ljubega moža, očka, sina, brata strica in svaka
SLAVKA KUMRA
iz Trebnjega št. 8
ki smo ga pokopali v nedeljo, 26. 7., na pokopališču v Trebnjem, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem darovalcem vencev in cvetja, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala častiti duhovščini za opravljeni obred, gospodu dekanu za poslovilne besede, pevskemu • zboru, kolektivu »Dolenjke« iz Novega mesta, gostišču »Grmada« iz Trebnjega, »Hmeljmku« iz Novega mesta in »Mesariji« iz Šentruperta. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Dani, hčerka Danica, oče, brat, sestre in drugo sorodstvo.
Trebnje, Ljubljana, Jezero, 26. 7. 1970
LUNINE MENE
2.	8.	©	ob	06.58
10.	8.	$	ob	09.50
17.	8	d)	ob	04.15
Oglašujte v DL!
POSEST
PRODAM
PRODAM dve hrastovi postelji, mreže in žimnice, divan in 3 lesene karnise. Marija Potočar, Muhaber, n. h.. Novo mesto.
PRODAM skoraj nov električni štedilnik s hitro kuhalno ploščo. Jože šmideror, Majde Šilc 3, Novo mesto.
PRODAM sobno poliištvo In vse gospodinjske aparate ter garažo. Daljevič, Majde Šilc 10, Novo mesto.
UGODNO PRODAM skoraj nov kombiniran otroški voziček in otroški košek z vložkom. Krajnc, Novo mesto, Adamičeva 38.
UGODNO PRODAM rjave domače piščance, stare 4 mesece, težke do 1,80 kg. Krmljeni so samo
ZA GOTOVINO prodam takoj vseljivo hišo v Novem mestu. Primemo tudi za obrtnika. Naslov v upravi lista	(1607/70).
ZARADI PRESELITVE prodam za
30.000	din 5.140 kv. m zemlje in polzgrajeno hišo z garažo v neposredni bližini Mokronoga. Dostop z avtomobilom in elektrika. Ponudbe pod »Ugodna prodaja«.
KMETIJO vzamem v najem, čez 5 let tudi odkupim. Ponudbe pod šifro »Najem«.
PRODAM HIŠO v središču mesta Sevnice z dvema sobama, kuhinjo in vrtom. Pojasnila pri Jožetu Drjaču, Poljska pot 8, Sevnica.
UGODNO PRODAM vinograd (65 arov) z veliko zidanico (prej last Ruparja) v Starih vinah pri Škocjanu z vsemi pritiklinami. Primemo za skladišče ali za ureditev počitniškega doma oz. gostinskega obrata. Peter Malek, Zagreb, Borongajska 94, I nadstropje.
PRODAM vseljivo hišo,l 16 arov zemlje, na lepem, sončnem kraju. V' hiši je elektrika in stu-denčna voda. Cena majhna. — Franc Urbič, Mokronog 15.
PRODAM več parcel vinograda v Rebri pri Dol. Sušicah. Franc Henigman, Jurka vas 25, Straža.
&
$
&
&
$
$
&
$
(Ib) /Uu*Oj*IG
BREŽICE
STE V ZADREGI ZA DARILO?
Šopek nageljčko* sil vrtnic je primerno darilo *a vsako priložnost. — Naša dnevna proizvodnja Je več tisoč cvetov v 6 barvah — Zahtevajte v najbližnji cvetličarni
nagel jeke ali vrtnice
io vrtnarije ( alez
Ob prerani izgubi našega dobrega moža, očeta, sina, brata in strica
PAVLA FRICETA
iz Močil št. 4, Stari trg ob Kolpi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in izrekli sožalje. Iskrena hvala kolektivu GO Črnomelj, krajevni organizaciji ZB Stari trg, ZK Stari trg, ZK Predgrad, mestni godbi Črnomelj, govornikom Viljemu šterbencu, prof. Marku Ko-betu in Jožetu Bariču za poslovilne besede ter vsem, ki so darovali vence m cvetje ter spremili pokojnika na zadnji poti.
Žalujoči:	žena Katarina, otroka
Mimica in Lojze, oče Pavel, brat Peter z družino, sestra Mimica z družino in drugo sorodstvo.
Temeljna izobrževalna skupnost Novo mesto je poklonila Rdečemu križu Novo mesto namesto venca na grob pokojne učiteljice Jožice Lavrič 200 din za letovanje socialno šibkih otrok. Iskrena hvala!
Terezija Klanjšček iz Novega mesta poklanja Rdečemu križu Novo mesto namesto venca na grob sestre Marije Švara 150 din za socialne namene. Iskrena hvala!
VSE UPORABNIKE JAVNE TEHTNICE
na sejmišču v Ločni
obveščamo, da je
tehtnica zaradi okvare
do nadaljnjega
zaprta
Veterinarska postaja Novo mesto
OBČINSKA GASILSKA ZVEZA KOČEVJE
razpisuje
štipendijo
za dvoletni študij na odseku za protipožarno zaščito Višje tehnične šole v Novem Sadu
Pravico do štipendije imajo absolventi srednje tehnične šole strojne, elektrotehnične, gradbene in kehnično-tehnološke stroke ter absolventi gimnazije ali visoko kvalificirani delavci, ki se vpišejo in so sprejeti na omenjeno šolo.	^
Podrobne informacije dobijo kandidati v pisarni Občinske gasilske zveze \Kočevje, Ljubljanska cesta 25, do 15. avgusta 1970.
RAZNO
INŠTRUIRAM matematiko in fiziko za srednje in višje šole. Janez Mihelčič, Trdinova 28, Novo mesto.
STE V ZADREGI, kaj bi kupili za trajno darilo? Stopite k Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). — Z izrezkom tega oglasa dobite 10. odst. popusta!
BOLEHATE na želodcu, jetrih, žolču, črevesju, prebavi? Poskusite z rogaško DONAT vodo! Hvaležni boste temu naravnemu zdravilu. V Novem mestu ga dobite pri STANDARDU (MERCATORJU). pri HMELJ NIKU in pri DOLENJKI.
OPEKARNA BREŽICE, BREŽICE
razpisuje
licitacijo oziroma javno prodajo
stanovanjske hiše
za prestavitev
Knjižna vrednost hiše je 16.335,55 din. Hiša je naseljena. Javna prodaja bo 12. 8. 1970 od 9. do 11. ure.
Podrobnejša pojasnila daje uprava podjetja vsak delavnik od 6. do 13. ure.
ELEKTRO LJUBLJANA PE Novo mesto
sprejme
v šolskem letu 1970 /71 v uk
4 KANDIDATE
Pogoj za sprejem je uspešno končana osemletka. Učenci se bodo šolali v Elektrogospodarskem šolskem centru v Mariboru 3 leta, praktično delo med šolanjem pa opravljali v našem podjetju. Nudimo štipendije po pravilniku o izobraževanju. Po končanem triletnem šolanju pridobijo naziv kvalificiranega elektromor/terja.
Interesenti naj se osebno zglasijo na sedežu enote Novo mesto Ljubljanska c. 3, kjer bodo prejeli nadaljnje inforrpacije. Prijave sprejemamo do vključno 10. avgusta, 1970.
ELEKTRO LJUBLJANA enota Novo mesto
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice. Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribn.ca Sevnica m Trebnj*
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ln odgovorni urednik). Ria Bačer, Slavko Dokl, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Spllchai, Jožica Teppey, Ana Vitkovlč tn Ivan Zoran Tehnični urednik; Marjan Moškon.
IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna številka 1 dinar
—	Letna naročnina 49 dinarjev, polletna naročnina 24.50 dinarjev, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo: 100 dinarjev oz 8 ameriških dolarjev (oz ustrezna druga valuta v tej vrednosti) Tekoči račun pri podružnic) SDK v Novean mestu:	521-8 9	- NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE:
Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni preda) 33 — Telefon (068 ) 21-227	— Nenaročenih rokopisov in fotografij ne
vračamo — Tiskn CGP »Delo« v Ljubljani