Ixhsjs vsak dan raste nedelj ia praznikov.
Iwued daily except Sundays aad Hollidays.
LETO—YEAR XXHL
PROSVETA
Cena lista
GLASILO SLOVENSKE^
Chicago,
mUmt juutry SI. iti«, m «Im »oat*fflw ■» nu—. UMmU. ua4w Um Act Of Oomnh •( March i, Ut«.
PODPORNE JEDNOTE
pondeljek 10. marca (March 10), lî>30.
Vrsd^H' In upravniikl' prostori: 2667 S. Lswiutnli' Ave.
Office of Publkation: 2(167 South Lawndale Ave. Telaphuue, Rockwell 4H04
Predsednik Hoover vidi
mile brezposelnosti
Izjavlja, da se Amerika v dveh mesecih "povrne v nor-malne razmere." Situacijo skuša omiliti z absurdno trditvijo, da je danes "samo en milijon" ved delavcev brez dela kot je bilo lani v tem času
far Mailing at aperial rale of portage provided for la taction UfS, Act of Oct. S. 1S1T, asthsriaed on Jane 14, 1916.
Subscription |6.00 Yearly
STEV.—NUMBER 58
^ashington, O. C,— Predsednik Hoover je 7. marca po kon ferenci z delavskim tajnikom D&visom in trgovinskim tajnikom Lamontom izjavil pred poročevalci, ds je "višek učinka borznega polome na uposlenost v industrijsh te prekoračen in da se v prihodnjih šestdesetih dneh dežela povrne v normalne razmere."
Hoover pravi, ds se opira na "evidenco, katero sta mu predložila Daviš in Lamont in katera .bazira na resnih informacijah, ki so jih poslali governerji, župani in drugi."
Delavski tajnik Daviš in trgovinski tajnik Lamont sta mu povedala, da je letoe "le 1,000,-000 do 1,250,000 delavcev več brez dele kakor je bik) v prejšnjem letu v tem času."
Hoover je dalje rekel, da ne bo sklical nobene konference glede vprašanja brezposelnosti, ker "ni potrebna."
Nadaljnje "informacije," ki jih je dobil, se glase, da je "abnormalna" brezposelnost to zimo dosegla le dvsnsjst držsv, medtem ko so v ostalih 86 držsvsh popolnoma "normalne delovne razmere." (Predsednik ni povedal, katere so te drtsve z "normalnimi razmerami..")
Informirsn je bil tudi, ds se-danja kriza ni v nobenem oziru do«egla niti ene tretjine depresije, ki Je~bfla'leta 1921 za časa Hardingove administracije.
Hoover je totslno ignoriral kritiko „progresivcev in demokratov v senatu, ki so mu očite-li, da je njegovo "industrijsko premirje" z velikimi industrijs-mi in finsnčniml magneti v zadnjem novembru zakrivilo sedanjo depresijo.
WHbar biUmJm ari-
dokrattëai vzgoji
Čudni nazeti člene Hooverjeve-«a kabineta
riških šolah. On je vedoma ignoriral zapreke, ki se etsvijo «a-pet delavskim drnfttesm, * *Wa *a etftacijo med rudarj ns.
PROBLEM BREZPOSELNOSTI V NEMČIJI
Vlada nameravs obdavčiti bsebe, ki imajo veë kot dva tisoč dolarjev letnih dohodkov
Berlin. — Premožne osebe, to je vsi tisti, ki prejemajo več kot dva tisoč dolsrjev letnih dohodkov, bodo morali plsčevsti v poseben skled, iz kstsregs se I" podpiralo brezposelne, sko bo parlsment odobril nsčrt, ks-toga je predložil nemški finsn-ini minister.
Brezposelne situacija v Nem-('ii je težko breme zs držsvno blagajno, ki mors poleg repers-cijnkih obveznosti neprsm biV-*"m zaveznikom ▼ svetovni vojni skrbeti tudi za stalno narsSču-jočo armado brespoeelnih dela cev. Sklad, ki bi se vzdrše-v»l i t davčnih prispevkov premožnejših slojev, bi delno reftil '•nsnčne poteftkoče, skoprsv Je levilo oseb, ki imajo več kot dva tisoč dolerjev letnih dohodov. v Nemčiji omejeno.
Washington, D. C — (F. P.) — Tajnik zveznega depertmen-ta za notranje zadeve, Wiltiur, bivši predsednik Stanford univerze, je naklonjen aristokra-tični vzgoji s posebnimi privilegiji, baziranimi na zmožnosti. V svojem govoru pred členi zveznega prosvetnega biroje, je obžaloval stališče ameriških uči-lišč, ki ga zavzemajo neprsm "boljšim" študentom.
"Prosvetno delo v Ameriki ^ se moralo usmeriti ne način, ki bi del neugodnejše prilike zmožnim dijskom", je dejsl Wilbur. "Akoprsv je mnogo ljudi, ki zsgovsrjsjo nssprotno teorijo, sem prepričsn, ds je prvo postopenje s soglssju s prsvo demdkrecijo. Demokracije se ne more uveljevlti do perfektnosti, ako ne nudi zadostne prilike zs rszvoj naj-zmožnejšim dijakom."
Wilbur je pozabil omeniti, di so ekonomske prilike steršev podlaga enski priložnosti za rszvoj ns j boljših tslentov v sme-
nimsjo dovolj dohodkov, da bi poslale svoje sinove in hčere v višje učilišče, ds razvijejo svoje zmožnosti. On je povdsrjsl sristokrstično vzgojo, kstere bi bih deležni le otroci bogstih steršev, In ti bi nej potem vodili ostsle ter jim nsrekovsli smernice, po katerih bi se morali ravnsti v jsvnem življenju.
Pet rudsrjev ubitih v jami
Priče, Utah. — Eksplozija plina v premogovniku Priče Canyon je v soboto ubile pet rudarjev. Osem mož se je rešilo.
Trockij ne debt vstepe v ftp* alje
Madrid, S. merce.—Leon Tro-ck»J. bivši sovjetsld vodjs v Ru-ki se nshsjs v Izgnanstvu n* Turškem, se je zednje dni o-n« "ionsko vlado, naj mu dovoli brnil ns špansko vlado, naj mu f^oli naselitev v Španiji, kjer bi *e rad zdravil, dpsnsks vlada J* i*\rgia njegovo proinjo.
Smrtne kasen ss psnamjsaje denarje v Basi ji!
M'>«kva, a. marca. — Central-n> 1 vršni odbor je danes dekre-tlral. de ponarejanje sovjetske-«» in tu jag» denarje speds med * ,r, voSudonarne zločine, za "t«* Je iiredpieane smrtne kalen.
Nazadajak aa
nji |a eellH^ss srAM Ril la |WBIIesw SleSS
Ns J bogatejši člsn senatne zbornice se bo več kandidiral
Washington, D. C. — (F. P.) — Lawrence C. Phlpps, ki js zastopal državo Colorado v senatu zadnjih dvsnsjst let, je pretekli tedin naznanil, de ne bo več kandidat ss senatorja. Phlpps, katerega se smatra zs najbogatejšega človeka v višji zbornici kongrese, Je obogetel potom izkoriščanja jeklerakih delavcev, ko je bil še v dlrekto-riju Carnegie Steel Co. Večino njegovega premoženje Ime vloženega v železnicah in Jekler neh.
Ze Phlppsom ss ne bo noben Jokal, ksdsr zapusti ssnstno zbornico. V vsem evojem jsvnem življenju se Je Izksssl zs nsjhujšegs reskcionsrjs in strastnegs neeprotnlke delsv-skih unij.
Političsrji v Coloradu se še niso sedlnili, kdo nej neeledi Phippse. Progresivci se ogrevajo zs Edwsrd P. Costlgsns, bivšega člsns federalne cerin-ske komisij«, ki se Je postevll ns stran »oosevelts. ko Je ts ksndidlral preti Te/tu se predsednike Združenih držav.
O Costlgsnu je zneno. ds Je vselej poetopel neodvisno v političnem življenju, tode njegovi prijete! j i gs urgirajo. naj sprejme kandidaturo zs zvezne-ge senatorji na demokratski
mi . . _____—
pri ilitopMini pogodba
Lewis ne bo sklical konvencije radarske unije ne polju antracita i
Wilkes-Barre, Pa. — (F. P.)
— Ruder jI na polju trdega premoga ne bodo imeli nobene besede pri sklepanju nove pogodbe, ki bo nadomestila staro, ko poteče petletni termin 31. evgu-sta t. 1. Tako so sklenili uradniki mednarodne unije na svojem zborovanju v Indianapoliau.
Predsednik mednarodne , rudarske unije John L. Lewis je odredil, da se konvencije treh ruderakih distriktov ns polju antracits ne vrši kot je bil doslej običej. Ns vseh prejšnjih konvencijah se je rsaprsvljslo o novih zahtevsh rudsrjev, p redno se je podpissls pogodba. Mesto tega bo sklicano zborovanje krajevnih unij šele potem, ko t>o Lewis dokončsl po-gsjsnjs z operatorji premogovnikov. Unije ne bodo mogta vsled predsednikove ekcije storiti drugega kot potrditi pogodbo, ki bo podaljšale termin že obstoječega dogovora.
h poločba glede mezde rudarjev, ki je bila sklenjena pred petimi leti, bo ostala nespremenjene, akoprsv so bile mezde zvišane skoro vsem organiziranim delevcem v drugih strokah. Pogodbs ne bo uključevsls niti določbe o brezposelnosti ruder-jev, ki je postsls resen problem na polju sntrsclts.
Krajevne unije so po Lewiso-vem nsročilu izvolile delegste ns konvencijo, ki se vrši v In-disnspolisu. Ursdniki medns-rodne unije so vrgli vse svoje
polju trdega premoge in sdmi-nistraclja pričakuje, ds bodo delegatje stali trdno na njeni strani. Krajevne unije na tem polju eo ostale edini vir dohodkov mednerodni uniji, odkar je illlnoiski distrikt odpovedal pokorščino Lewisu in prenehal s pošiljanjem prispevkov ns glsv-nl stan unije v Indianapolis. Z Izobčenjem neketerih rudarskih uradnikov in odpoklici čar terjev prošlih dveh letih, si Je Lewis ustvsril precej močno ze-slombo med ruder j i na polju sntrsclts.
MELLQPOVI INTERESI GROZE
Delevce strašijo s brezposelnostjo v slučsju carine ns slami-
nI jeke "izdelke
Alcoa, Tenn. — (F. P.) — To pokrsjino v državi Tenneesee vznemirje slemnsto strsšilo, ki gs vihte MeUonovi interesi, ki kontrolirajo tukajšnjo toverno eluminije. Vzrok temu Je akcija senatne zbornice, ki je odklonile zvlšenje carine ns slumlnij-ske izdelke. Zedevne predloga je sede j ns razpravi v nižji zbornici kongress in podjetje trdi, ds bo nsitsls brezposelnost. sko bo zsdnjs sledile vzgledu višje zbornice.
Mellonove kompenije Je pod plrsls Hsrdlngs pri njegovi volilni kampanji iz vsroka, ker so republikanci oWJubovsli zvl šenje csrine ns slumlnljsks izdelke. Neročlle Je svojim delevcem. ds morajo voliti Bar dings, ker njegove izvolitev po-meni garancijo ss visoko carino In msnde, ksjtl republikan sks atrsnks se Je obvezala, da bo preprečile konkurenco nem ških tvrdk, ki eo izvežsis eluml nijske produkte v Ameriko, i visoko cerino. Delavci so rm poslušali glas svojih gospodarjev s posledico, de Jim je družba pričele trgsti mesde, kakor-hitro Je bil Harding Izvoljen.
Mellonovi Interesi lastujejo tukaj velijo tovarno, v ksteri ae izdelujejo sluminijaki produkti. Pred per mašeči je zgradila več novih poslopij, ki so stsis nsd tri milijone dolsrjev.
Glad umoril dete delavke v New Yorku
New York*—Dne 17. febru-erje sjutrsj je poUclje našla ne ulici mrtvo 18-mesečno dete, ki je bilo oblečeno se pogreb. Preisksvs Je ugotovile, ds je otrok umrl nsturne smrti. Zadnji petek Je policije našla otrokovo sister — revno
delavko s tremi drugimi malimi otroci v mrzlem stenovs-nju. Mol Jo Je »spustil pred šeetiml meseci. Vel so bili Iz-strsdsnl tn najmlajše dete Je umrlo gk)dQ» nakar gs Je »sti položila ns cesta, ker ni Imele cente ss Willette tete t
pogret Mati se piše Knight Prosper!
Velika agrarna knpa v Kanadi
Cena pšenici pada In žltnlce so pol"« pšenice, as kstero ni kupes
Montreal, Qne., Kanada. — Pšenica, gfivnl izvszni pridelek Ksnsde, po ksterem se merijo dobri in slsbi časi, se letos iz-vsžs v tako msjhni koHčini, da je že nastala velika kriza v trgovini žita. Krizo tutijo tudi ks-nadske industrija in druge panoge življenja i
Kanada ims letos 205 milijonov bušljev pšenice zs izvoz, toda zunanjih kupsev ni od nikoder. Lani je imela v tem času le 185 milijonov buijev. Vse žit-nice v deželi so lftos nabasane s pšenico in vlaki čakajo in par-niki, ds jo odpeljejo na tuje trge, sli kupca nI,
To je povzročile, padec cene in hudo kriso ne Is m prekupčevalce, temveč tudifza' 'kanadske farmarje.
ladijska vlada
n---im— mIIIns»!
gia uanomjav Ninmai
________ «
Voditeljem civilne nepokorščine grozi sretscija
Ahmadabad, Indija, 8. marca. —Kampanja civilne revolte, ka tero je napovedal nacionalistični vodja Gsndhi v svojem ultimatu ns .podkralja, lorda Irwins, se moirds začne danes sil Jutri. Prej Je Gandhi naznanil, de se kampenjs civilne nepokorščine otvori 12. msres, tods danes je prišle vest, de je vleds sklenila srstlratl VslshbsiJs Petels, eMgs GandhljevHi pomočnikov l^vodstvu revolte. A-ko se to Sgodi, pojde Gendhi takoj ns čefy 60 izbranih necione-listov po sol k morju, kstero vzsmsjo, ns ds bi plsčsli predpi-ssni davek. To bo začetek kam-psnjs.
Indijsks vlada Ja včeraj odgovorila Gsndhi ju ns njegov ultimet. Lord Irwin mu piše na kratko: "Dragi moj Gandhi t "Prejel sem Tvoje pismo in zelo ml je žel, ker si ss odločil zs korak, ki lsbko Izzove nesilns de-jenje In zenese nemir v deželo. Tvoj lord Irwin."
HAITSKA CERKEV PROTI AHE BISKI DIKTATURI
Katoliški škofje zahtevajo konec ameriške okupecije
Port Au Prince, Beitl, 8. mar-
ra.—Hooverjevs komisija, ki preiskuje politične razmera na llaitiju, je včeraj konferirala s petimi katoliškimi škofi, ki so vodstvo katoliške hierarhije na baltski strani otoka, ftkofje so povedali komisiji, da bodor zelo veseli, kadar ameriški pomorščaki zapuste deželo in bodo peli zahvelno mašo.
Brez malega vsa katoliška duhovščina na Beitl ju je francoska in duhovni sploh niso državljani, toda v tem slučaju "mi-alijo in čutijo s ljudstvom." Zanimivo je tudi to, ds predsednik Rorno, ki zagovsrjs ameriško okupacijo, tudi katoličan ln škofje nimajo osebno nič proti njemu.
Komisije js končno izvlskls is škofov prave vzroke njihove opošicije. Cerkev ja na Haltiju državna institucija in kot taka kontrolira tyle. Ko pa so Američani okupiral! Beitl leta 1015, so začeli otvsrjsti svoje šole, nad katerimi cerkev nima kontrole.
Amariika komlaiia na Haltiju
White, «lan
komielje, spravil administracijo v Wsshingtonu v za dr ein»
Hsndttl prevaril fešlsle
Rim. 8. merce-—Dve Italijanska bendita sts te dni preverile felietlčno policijo v Rimu. Oblekle sts se kot ksrabinjerjs (žsndsrjs) !n stoplls v neko zla-t ar no ter naznanila zlaUrju. da Je eretlran. ZleUr se je mirno podel, nekar sta ge odpeljala na cesto in tem isro^ila prsvi policiji, nej ge odpelje na poeUjo. Potem sta se vrnlls v sletsrno ln Jo oropele ter Izginile.
Mornariška konfersacs
Ix/ndon, ft. marce. — Franco-ske delegacija se Je včeraj vrnile ne momerlčno konferenco * I/>ndon. Mar Donald Je Israzil upanje pred časnikarji, da bo redukcijska pogodbe sklenjene in konferenes zaključene sredi sprite.
Sedanji angleitki kralj je sadnji?
* New York.—Angleška grofice Warwick piše v marčevi Številki kfesrstovega megasl-na "Cosnfopollten," da je ee-denjl kralj George V. zadnji angleški kralj In da bo njegov sin, princ Wales, najbrž prvi predsednik angleške republike. "KrilJ George je le figura ln simbol nekdanje monar-hlčne oblasti v Angliji In vas znamenja kažejo, ds bo a njim konec monarhičnega sisteme na brttakih otokih." piše gro-flea.
Epstein o starostni pokojnini
V svojem govoru pred členi komisije je ostro okrtečll takti, ko Nerodne eeocleelje tovarnarjev
Washington. D. C. -- (F. P.) — William Allen White Is rir-žsva Kansas, k! Je bil radi sv o je lojalnosti napram Hooverju odlikovan s tem, da ge je pred sednik imenoval Članom komisi je za preiskovanje razmer na Haltiju, je spravil administracijo v zadrego, ker se Je pridružil zahtevi prebivalstva, da A* merika odpokliče svoje pomorščake iz otoka In da da ljudstvu priliko, da se izreče za vlado, kakršno želi. White je poljubil roko neki zamorski ženi, ki se je udeležila proteatnega pohodu in ga prosila, naj vplive na *-meriško vlado, da ukine svnl režim ln ds hsitiškemu prebivalstvu priliko do lastna svobodna vleds.
Republiksnski politikešl v Washingtonu niso pričskovsli, da se bo kateri član komisije potegnil zs hsitiško ljudstvo ln priporočsl odpoklic ppmoršča kov in smeriške militeristlčne okupacije. White je bil tisti, ki je prisilil nsčelniks preiskovalne komisije, ds js vpllvel ns generals Russella, vojaškega diktatorja na Haltiju, de Je dovolil ženskem protestni pohod. White Je bil edini člsn komisije, ki je prisoetvovel pohodu. Spoitovs-nje, ki ga je pokazel napram zamorski ženi, k! se Je drznila apelirati nanj v prid svobode njene domovine, Je bilo burno pozdravljeno od strani množico, k! Je opazovala prizor, ker Je Whitovo akcijo smatrale za simbol naklonjenosti.
Državni in mornariški de-pertment se dobro zsvsdsta, ds Je White s svojim dejenjem vili nov up v srce preblveleev, ki iričekujejo sedaj ugodne akcije smeriške vlede. Ako bodo v svojem pričskovsnju prevsrsni In bo vleds še nadelje vztrsjsls s militaristlčno okupacijo ne llsltiju, bo to dovelo do novih nemirov .In uporov, k! bodo sil-nrjšl kot so bili oni v prejšnjih letih. ._
Mssaryk ho Irtidk
Prag s. 8. marca. —- Thorn a* Msaaryk. predsednik čehoslova šla* republike, je včeraj obhajal svoj oaemdaseti rojatni dsn Po vsej fehoslovsklji so bile velllu alsvnosti nJemu v čest. Mssaryk Je dane« najstarejše glsvs ns čelu drtsve ns vsem svetu.
Weahlngton, D. C. — (F. P.) -- V ognjevitem govoru preti člani komisije nišje zbornice kongresa je Abraham Epstein, tajnik American Association for Old Age Security, pobijal argumente Narodne asociacije tovarnarjev, ki šteje sa svoje Člane najbolj rasupite openšapar-je. ki so se lajsvlll proti akciji, da bi kongres sklepal o starost, ni pokojnini.
Epstein je odprto izjavil, da argumenti, katere sta podala pred komfilljo Jas. E. Emery in Noel Sargent, bazirajo ns veliki hinsv#člnl.k Omenjene sta zagovarjala stališče, naj se zadeva starostna pokojnine prepusti v rešitev posameznim državam naj se kongres no vtika v s-Zagovornika openšspar
In fsrp.
jay i Je dW Epstein, prav do- \\ ubijajo neugoden položaj
hro vesta, de v vsak! državi ob sloje organizacija tovarnarjev, ki Ima svoje plačane loblste v legislature!) v svrho, da pobi-ju jo dolaVsko zakonodajo. Epstein je vitrajal, da mšra zadevo starostne pokojnine rešiti kongres, ker Ji. njegova dolž« nost, da se pobriga sa oskrbo delavcev, ki so na stara leta iz ročeni bedi In pomanjkanju.
Sargent Je plediral, da amerl ški industrijalci ne morejo prevzeti odgovornosti za preskrbo starih .delavcev, kadar postano-jo nezmožni za delo, niti zvezna vlada. Epstein Je na to odgovoril, da je bila ameriška vlada ustanovljena na principu, da skrbi za dobrobit ljudstva in nc samo sa protekcijo velobiz-iieaa in industrij. Nadalje Je dejal, da govori v imenu asoci arije, ki representee nad pet milijonov delovnega ljudstva, dočlm tovarnarji, ki so ae po kazali veliki naaprotnlk! starostne pokojnine, prodstevljejo Is sami sebe.
Zssllšsvsnje o starostni pokojnini bo v kratkem končano in zadevni komltej bo na podlagi argumentov in dokazov seats-vil predlogo in Jo poznsje predložil obema zbornicama v dis-kuzljo.
Kksprezldent Tsft umrl
Wsshlngton, I). C. — William liowsrd Tsft, bivši predsednik Združenih držsv in bivši pred sednik sveznegs vrhovnegs so-diščs, Je v soboto umrl v sts t o. sti 78 1st. Tsft Je bil predsed rilk od leta 1MH do 1012, ko gs Je nsslodll Wilson. Predsednl-kom vrhovnega sodišča Je bil imenovan lata IU21 ln reslg niral Js pred enim mesecem radi bolezni, ki ga Je t>okopala. 1 aft je bil vse svoje življenje pristeš republikanske stranke In v vaeh "tirih velik reeketanar ki Je udaoo služil velikemu bus! SaSStt. Bil Je zadnji <4lsprf«i dent, to Je živeči bivši preda« d nik. Hoover Je rssglasll 30-dnevno ofkielno žskivsnje.
Istega dne — In samo pet ur prej — je umrl i vezni vrhovni sodnik Terry Sanford, ki Je služboval s Taftorn Mtar Je bil N{i let In Min Je bil «srn« tri ure.
DEMONSTRACIJE VZBUJAJO POZORNOST
a
Ameriška jevnoet se je pričela zanimati ss brezposelno situacijo v Industrijskih središčih
New York.—(F. P.)—Arm ri. Aku javnost se je pričela zavedati rqsncga položaju induictrij-sku depresijo kljub sarotl meščanskega časopisja, ki jo hotelo situacijo omalovaževati, dokler se niso pojavile protestne demonstracijo broz|M>selnih delavcev v vseh večjih ameriških mestih. Zarota velikomestnih dnov-nikov In časnikurskih agentur, ki prinašajo le vesti, "ki zanimajo Javnost," je bila zlomljena radi demonstracij pred mestnimi hišami, ki so bile na dnevnem redu od Bostona do San Francisca. časopisi so pričeli prinašati vesti o navalu polletju na brezposelne na prvih straneh s posledico, da so tudi drugi, ki niso prizadeti radi industrijske depresije, začeli protestirat! proti policijski brutalnosti.
Agitacija v ¿vozi z demonstracija^! Je pjrin«*la rezultat, da so bile mestne oblasti prisiljene ustanoviti t>dpomočne akcije v prid družinam brezposelnih ds-Isvcev. V sveel s tem js takore-koč preko noči postelo vprašanje zavarovanja zoper bresposelnost ¿jr«Imet rasmotrlvanja v državnih legislature!», dočlm so Je doslej to Vprašanje smatralo bolj akademičnega kot praktičnega značaja. V mnogih mestih se je pričela agitacija za odpravo privatnih uposlevalnlh ugcntur,
delavcev in jih brezobslrito Izkoriščajo. Jeza ekonomov se Ja e« brnlla tudi na zvesni delovni department, ker Je zanemaril zbiranje statističnih podatkov o Številu brezposelnih In je skušal preveriti javnost z napačnim! izjavami o prosperitetl.
Najbolj ogabna Je taktika policijskih deparlmentov, ki skušajo « brutalnostjo zatretl demonstracije brezposelnih delavcev. Is vseh večjih mest prihajajo poročila o nasilju policije, o pretepanju delavcev In številnih aretacijah.
Nihče ne ve natančnega števila brezposelnih delavcev. Nekateri sodijo, da Je danes v Ameriki do sedem milijonov ljudi brez dela. Ameriška asociacij« za delavsky zakonodajo Je ne« slovlla na zvezni delavski department sahtevo, naj Izda poročilo o številu brezposelnih de-Isvcev zaeno s kritiko Hooverjs-ve Izjave, ki je vsebovala manipulacije s številkami, da tako pokaže jM»re*t*k v industrijskih aktivnostih in zmanjšano število brezposelnih delavcev.
MaoidoRska bomba pokajo v Jagoilaviji
Pet ubitih, llelgradska vlsds grozi s kszenako ekspedlrljo v Holaarljo
Helgrsd. 8. marca.—Macedon. ski komitašl nadaljujejo s svo-Jim! bombnimi eks|>edicljsmi v Jugoslavijo. Včeraj so vrgli več bomb v hotel In privatno hišo v Krivi Palanki ob srtoko-bolgar. akl meji. Ilombe m ranile šest oseb in eden tsndar je bil ubit, ko ao žandarji zasledoval! bežeče komitaše ob reki Krivi, ki so končno ušli čet mejo v Bolgarijo, ne da bi bil kateri prijet.
Jugoslovan»ke vlada namerava poslati ka/ensko vojaško eks-I»edicijo v bolgarski del Macedo-nlje, ako bolgarske vlada ne u-slavi nadaljnjih komitašklh vpadov čez mej«). Pri zadnjem napadu v torek v Plnitu, kjer so komitašl vrgli bombe v hotel, so bile štiri oeebe ubite In 28 ranjenih.
PROSVETÂ
PONDEUEK, 10. MARCA.
PROSVETA
the enlightenment
GLASILO IM LASTNINA MLOVSNSSB MABODNB PODPOB. NS JKUNOTB
OrtM mmd ».Hl.l^ by iS» NtorMM NaUaaaJ
Karvlalna; m Mnién» «Irtava H»v»n--
da »M M lata. MM u h Mfc HAS M Ckkw« I« Claar» f1J4 «a erlo Uu». M.7S m pol
lu Kid-
»au. Ml Wta ; «a ino-
Pubarrlptioa ralMi for ihr Vmfé Stol« (aws* Chiana) an* CaaaSa M M p«r rw, CbUaeo mn4 jÇlwrv 17 AS p*r r«er,
furrt«D eounlttM UN prf »*»
m va», hàr Ima atifc s IMmi
l'ROSVETA
IU74« Saat* l.aaaJal» A»»., CM*a#e. IllUal». MEMSKS OK THE I'HÎESATED PRESS
/
Datum t «hlapa]«!, M primaf (Eab. SS-MIV, P*»« '•»«» Imm aa Makwu pommi. da va» )a a um àmmcm p«ubl« M* renins, rouilla ia pravoia.no, da «a vam liât »a uaUW. ^
Vzroki brezpotelnosti
Temeljni vzrok je kapiUllatičnl ekonomski sistem, ki nikakor nI v stanu zapoalitl vseh
delavcev.
Toda — boste rekli — v Rusiji je tudi veliko ljudi brez dela in Um imajo, kak sistem Imajo Um? V Rusiji je danes sisUm, ki je najbližji državnemu kapiUlizmu; namesto privatnih kapiUUstov so državni trusti in za do-lavce velja mezdni sistem kakor v kapiUli-' stičnih deželah. Proces industrializacije se vrši kakor drugod. Socializma Ae ni, kajti socializem je nemogoč brez stoodstotno industrializirane in kolektivno organizirane produkcije.
Ekonomski sistem, pa naj ima obliko privatnega ali državnega produkcijskega kapiU-lizma, je danes na stopnji razvoja, ko zadnji osUnki ročne produkcije naglo prehajajo v strojno. Ročna produkcija ja nadaljevanje sU-roveškega in arednjeveškega primitivnega poljedelstva in rokodelstva; U produkcija zahteva mnogo rok, je počasna im nesmotrena, zvezana je s težkim in mučnim Ulesnim naporom in rezulUt je majhen. To je karakteristika sUre, antične produkcije. Nova, atrojna produkcija pa ima tole karakUristiko: potrebuje veliko manj rok, fizičen napor je lahak, teče avtomatično, skoro sama in rezulUt je velikanski.
Človek Je od vsega začetka sovražil težko in mučno delo; vedno je mislil, kako bi se mu izognil ali kako bi ga atoril lahkega. RezulUt tega večnega boja s težkim delom so iznajdbe strojev, so vprega pare, elektrike in eksplozivnih snovi. To je j>rine*Io industrializem, to je način proizvajanja potrebščin s stroji. Obenem je to prineslo — poleg drugih začasnih neugodnosti — kronično brezposelnost.
Kako je to prišlo? Cisto enosUvno kakor poročajo laboriUki ekonomi iz I^ndona. Stroji se vedno bolj izbolJAujejo. To pomeni, da je treba vedno manj delavcev in produkt je večji. Samo nekaj itevllk. LeU 1929 je bilo v jeklarski industriji v Ameriki milijon manj delavcev kakor leU 1920; na železnicah je bilo 300,000 delavcev manj; na farmah 1,200,000 manj. Itd. Kljub temu je bil Jani produkt jekla in produkt živil veliko večji kot i red devetimi leti; železniški promet je tudi večji. V Ameriki je po vojni, odkar se stroji rapidno množe, sUlno dva do tri milijone delavcev brez dela. Prav Uko v Angliji in drugih deželah, kjer mehanizirajo produkcijo.
Kam gredo delavci, ki jih stroji mečejo na cesto? Kamor morejo; velika večina ne gre nikamor iz razloga, ker novi stroji mečejo delavce iz dela hitrejše kot pa morejo drugi stroji razvijati nove industrije za absorbira-nje istih delsvcev. Poročilo se glasi, da je av-tomobilna industrija v zadnjih letih upoalila 750,(MX> mož. ki delajo kot prodajalci ln po-pravljalci avtov; sUvbinska industrija je absorbirala 300,000 mož; hoteli in verižne trgovine so vzele 500,000 mož. Itadio je zaposlil drugega pol milijona mož. A vsi* to je že premalo. Kljub temu Je dva milijona ljudi sUlno brez drla. To se pravi: kolikor jih najde novo dek>, toliko |Nide drugih v brezdelje.
To so vzroki. To Je karakteristika naši«
prehodne doi>e. ln če poleg tega pritisne že depresija v splošnem. kot je to zimo, je takoj pet milijonov ljudi liret drla in kriza je tukaj.
Odpomoč? Trije načini začasne odporno-čl so: Prvič driavna denarna (»odpora, ki lahko pride Ukoj. Drugič skrajšani delovnlk. Ako bi bil recimo danes uveden šesturnik v temeljnih Industrijah, to Je štirje dvknniki v enem dnevu, bi bilo Ukoj prostora za par milijonov delavcev. Tretjič zvižana mezda, ki bi morala biti Uko visoka, da hi delavci z laatno nakupovalno silo lahko aami pokupili svoj produkt ln s tem ustvarili zahteve t» Mrku in večji produkciji.
To pa so le Ačaane od|»«moči. Kdina tra|. na od pomot je pa. da ljudstvu prevzame vse industrije v svojo posest ln jih organizira ter obratuje za rabo in svoj konifort. To je edina rešitev vprašanja. To je družita bodočnosti. To je industrijska demokracija. To je z dru-go besedo socializem.
Kako dela vri Ui dosežejo? 7. izobrazbo in organizacijo. Z revolucijo v svojih glav«h!
Glasovi iz naselbin
' Prizor iz Col)inwoWa
<°ollinwood. O.—Obsodb* t en to v": Barbič, Hayny, Godina. Narod: Hupnik, Kabay, 1'enka, Posdirtz, Lampe. Galerija moških in žsnak. S« vrši v HDD avditorija ob 8:30 svečer.
tiodnijskl sluga.pisar prinese veliko rdeče kladivo, in saluiirat "Sedaj bomo videli, kdo je krožil 'poslaaico' in obsojal teror malkontanfa». Ha— Tone advokat in avtor parlamenta rizma. Ban* s klsdivom: "Otvsr-jam .. . In bomo čltall današnji dnevni rsd. Klerk, čltaj." Prtšno čitati. Galerija: "Ns — ne — ne .., Hočemo drugega predsednika!'' "ČitaJ, pisari" Zopet prične: "Ne — ne — ne!M Sli*» ae klice: "Zahtevamo, da ai «smi is-volimo predsednik« " "Odbor, ki je najel dvorano, ije tudi dološll predsednika." • "Ga nočemo!"
Oglasi so mali poba, koče nekaj povedati. "Vsedi se, žpijon!' Se eližl: "ftpijon, špljon, tiho, kpljon!"
Spredaj sede državni pravdnik, mali čokat možicelj, "aržate" polne raznih dokumentov in obtošb ter dopisov. Pripravil ss je, da poilje terorist« obtožene v pogubo, kjer ne bo ssnje rešitve. "Mir, mir v Collin-woodu, mir—ln to zs Vsako ceno!" Strah ga je pred dopisniki in zato je potrebs orjune. Ima dvs Isvežbana špljona in to bo pomagalo.
Pri vratih je Charlis tfcs Grest. Kjer je bil enkrst ključ, sedaj visi harmonika. Nazaj, toži se mu po harmoniki, ko čaka na obaodbo. Pa šment, kaj r«il Zvezdo! "Polisija, policija! Kdo je klical policijo? Mi ne bomo zborovali, če bo policija tukaj. Sramota! bojijo se, ha, ha, ha!" ' Gremo. "Počakaj ti. Boš videl, bom ti jaz pokazala, grduš ti grdi!"
"Mistsr polieman, proeim, varujte me." (Policaji se smejejo.) Poglejte jo, kako je huda.
Galerija se pomiri, nastane zopet red. Gslerljs si izvoli predsednika. Prične zborovanje. Charlla, ki so je že veselil, da bo tiral zdražbarje iz Collinwooda, se uetraši. Prosi policaje pomoči. "No moremo pomagati.' Policaj naredi govor. Ml mu tolmačimo, ker niso bili sklicatelji zmožni voditi seje, da jo vadimo mi. Char-lie, ki ima vedno prav, val drugi ps nikoli, prsvi redarju: "Dls piple kum •from Afrika." Vprašanjs galerije: "Od kod ps ti?" Qslerijs hoče mirno zborovsnje. Odide v drugo dvo. rsno. Luči v avditoriju ugasnsjo In ugssne tudi slsvs predstavnikom na. roda in krožlteljsm poslanice.
Kako nagla obsodba!
F. Barbil.
C^EVKLANIMKK OPAZKE
Beleži Tone Padgdrlfaa
V uredniški koloni Ameriike Domovine št. ftl beremo: "Boljševiki V Rusiji nadaljujejo s eksekucijami in Uko skrbijo, da se prebivslstvo dnevno manjša. Nikdar v zgodovini narodov nI bilo še toliko ljudi ubitih zaradi svojega prepričanja. Vsaka oseba v Rusiji, ki trdi, da Je boljševizem napačen, Je prijeta In poelana v večnost."
Nisem sa govornik holjševiškega režima in Ae manj prijatelj boljševl-ške taktike, vendar ne morem molčati na te nereanlčne trditve A. D. S tem pa ni rečeno, da bom poskušal prikriti dejatvo, da holjševlikl režim v Rusiji nadaljuje s eksekucijami, toda priznati je treba, da bolj-ševiške oblasti preganjajo in ekse-kutirajo le tiste, ki na kakršenkoli način rovanijo proti režimu ter ga skušajo zrušiti; trditev, da boljše-vil^i pošljejo v smrt vsakogar, ki trdi, da Je boljlevisem napačen, js neresnične,, kajti če bi to bilo res, potem bi morsll boljševiki pobesiti in po-strelltl polovico Ruaov, v prvi vrati kmetov. Ampak boljieviki tega ne /ielajo, oni ekaekutlrajo le tiete, ki as s besedo aH orožjem soperatavljajo sovjetskemu režimu in to nI nič novega s noben režim nI isblrton v sredstvih, kadar gre sa uničenje polltlč nih nasprotnikov, ki ga skušajo zrušiti in boljševiški režim v Rusiji ni n.thena Izjema. Ne rovarl proti obstoječemu režimu, če noč«š izgubiti glsve, Je svsrilo, ki velja v podobnih slučajih ln kdor ai ga vsstne k srcu. je nedvomno Isven nevernosti, ds bi isgubll glsvo; če pa vaeenn rovari, potem pa ee aeveda Ispontavljs nevarnosti isgube proetosti sli pa gla vi; ln to v Italiji rfvno tako kot v Rusiji, v Jugoslaviji ali kje drugje. A. I). tega eeve ne vidi, kakortudl ne gleda na rasmetre v Rusiji nepri-straaako« temveč akoai temna očala, ki prikažejo te razmere v popolnoma napačni luči, zato tudi bi rada pri-kasala ruske boljševlke v najslabši luči. če*, poglejte JKt, najhujše na» sltnike in največje morilce v «godovi-ni narodov. (A. D. očivldno zelo slabo ptttne sgodovino, ker bi sieer ne trdila kaj imdohiMva). In jaz ji !*gs ne sa merim — saj Jo po sns m Modi alisurdne trditve, da se prebi-vatetvo Rusije dnevno manjba vsl«d t-djŠMdtklh •ksekucij, jI ne morem zemerlti) — povem pa ji. da a takimi nerean itniml, pristranski mi in Sb mi i dnini i trditvami ne bo nič prido bila na ugl«lu, katerega pri napred rjaklh tako nič nima.
G. Trunk naj bo pololalrn; .Simon Gregorjevih peeml mi ne smatramo t* robom, kakor M on rad na t vesel •v<Jla» čtuueljem, med ka«*Mml Je tudi neki "Poaavtan", ki pravi, da ' «lasti preč. g. Trunk Jaaaiko ia a-črs»o S«če svoje pero," In povpraša-je: "Kje imamo nasprotniki kako taka rnjoč?** iMr "Poaavčan", takih res nimamo In al jih tudi n»
nam ne mogle nič koristi. Irf"^— km, ja*. misJim, da morate biti velik ša Ijivet . ...) Dejstvo, da je Grsfrči« bil duhovnik, nas prav nič ne aMt' Duhovnik ali neduhovnik, če je dober pesnik, mi to rsdj primarno! In Gregorčič js bil, dober lirik, škoda ie, da poleg svojih pesniNkih zmošn < sti ni imel še Aškerčevega poguma, ker potem bi si gotovo ne pustil,greniti življenja od takih ljudi kot je bil njegov duhovni »obrat dr. Mahniti in njegovi pristaši. To je ree. Re niča je tudi, da je imel Gregorčič hu de nasprotnike v vrstah slovenske katoliške duhovščine in da so mu bsn ti najbolj grenili življenj«. Toliko glede Gr«gorčiča.
Glede otrobovezanja pa to le po-jaanilo: Dolgovezno zabavljanje, zavijanje, mišmašenje, zajedanje, igra« kanje z besedami in podobno je tisto, ksr naše slovensko ljudetvo imenuje otrobovezanje. Da je take robe več kot preveč baš v "Pisanem polju" A 8., ve lahko vsakdo, ki ga bere. ta loetno (za slovenski Izrsel v Ameriki, ki ims samo enega apologetika, pa še ta postaja čedalje bolj otročji) — ampak resnično.	,
teriMko ob časa bolezni, emrti in nesreée. Pokazali smo vam, kaj zpo-remo, ako smo pri dobri in močai podporni organizaciji kakor je SNPJ.
Sorodnikom moje globoko sožalje.
Michael Križmančič.
Letošnji pred pust je hvalabogu končan. Zabave je bilo dovolj in vaakovrstne — v mislih imam seveda našo dično metropolo —; zabavali smo se na raznih veselicah, tudi razna zborovanja zo bila na moč zabavna — Slovenec potrebuje zabave tudi ob takih priložnostih — in za povrh smo se zabavali .še s prskljanjem v listih in na sejah in sestankih, ki so bili večinoma tajni itd. Zabava na vseh koacih in krsjih. Bil Js zares veael in zabaven predpuet. Kar brez vsakih ohceti amo ga lomili. Pa zdaj je predpust v krsju in dobs veselih zabav končana. Zdaj je na vrsti maček. Tega bo treba ozdraviti tekom postnih tednov. Neksteri rojaki, ki so se preveč zsbavali, ga bodo lo s težavo (^zdravili v tem čaau. Pa upajmo na najboljše. Jas kot optimist sem prepričan, da bodo val tisti, katere je letošnji prpdpust pobodel, srečno preboleli "kacenjamer" vsaj do prihodnjega predpusta, kar je tudi moja iakrena želja. Ljudi, ki znajo poskrbeti za zabavo v vsakovrstnih okoliščinah, imam selo rad — kdo pa jih nima rad?
mmmm tt Ubit pri delu Bear Creek, m on t,—Dne A. februarja Je v premogorovu ubilo našsgs ljubega sina Nikola. Delal Jo nočni šiht, in ko je bil delovnlk skoro končan, ga je delovodja nagovoril, da je delal nadčas. Zaposlen je bil na tiru pri spreganju jamskih vosov. Tik nad vtečilnlm strojem (motorjem) se je «pripravljala nesreča, ki js doletela pokojnega sina. Ko Je.an priprsvljal stroj, se je nenadoma nad njim utrgala velika skala in ga na mestu ubila.
' Pokojnik je bil rojen v selu Pa-vlovac, Lika, Hrvatako, leta 10*7, kjer je tudi pohajal v ljudsko šolo.
LJUDSKI GLAS
Svobodna beseda članov S.N.PJ.
Proti bahavim oglasom Cleveland, Ohio. — ISpominjam »e 17 let nazaj ko je izhajalo "Glasilo", Uko sem ga rad čital.. "Glasilo" je bilo pravi delavski list, v soglasju prilik tistega časa. Ali danea tega ni. Današnje glasilo Prosveta mi je poeta I a tako neiateresantna in vča-tih zelo neprijetna, da nimam kaj čitati. Sem od časa vojne se zdi, je vzela rakovo pot, kar se delavskega ¿ribanja tiče. Torej nič čudnega ni, ¿e so mnogi člsni nezadovoljni a stanom današnjega pisanja Prosvete. Nezadovoljstva je bilo tudi že leta nazaj.
Za primer naj omenim neki zapisnik ssjs glavnega odbora. Ne spominjam ee več datuma, ampsk zdi se mi, ds je te bilo v tistem čaau ko jc še plemeniti Gajžla Korobaf s svojim Mluftšifom" okoli, frfotal. Na omenjeni seji js urednik lista pred-loftšl več pieem. v katerih so člsni kritiairsli neumestno pissvo lista. Eno od teh pisem je bilo tudi citirs-no. v katerem je stalo med drugim: da je urednik postal prsvi gnjus. To naj ne pomeni, da se jaz strinjsm s takimi Izrazi, le služi nsj kot primer moje trditve.	i
V Prosveti dne 26. feb. sem opszil kolono dolg oglas "Preeenečenje". V njem se kot uvod navaja brez posel nost, čeprav je tam več tovarn, lc ena da dela s polno psro, vse druge pa manj kot polovično. Dalje, da Bayers Steel Co. gradi novo tovarno katera bo stsls 46 milijonov dolarjev. To je vse o delavskih razmerah.	. j, *
Kaj je bil glavni cilj oglaševalca, bo najbolj razvidno, ' če citiram ne koliko besedi, ki ae glase: "Omenili moram pa še nekaj drugega, stvar, ki bb mogoče zanimala Dolenjce, ln sicer' one, ki poznajo mr. Fred Oguli na In njegovo aoprogo. Namroč dne 11. febr. t. 1. je preteklo 36 let od njune poroke, in na 16. febr. smo j ims napravile hčere in njih možje presenečenje sli takosvsno "surprise psrty". Vse js bilo ns skrivaj pripravljeno In v nedeljo 16. febr. ob eni papoldne je moj mož mr. Nick Vlasic, trgovec z mesom in grocerijo odpeljal svojo družino kakor ' tudi "alavjjenee" na dom njih druge hčere m rs. Martin Habich." Daljo piše med drugim: "Bogato obložene miza, okrašena kot cvetlični vrt, vss polno cvetlic, vsakovrstns Jedils, v aredinl
"36th Wedding Anniveraary." Bilo je gostov tudi ia drugih meet. Bil je nsvzoč izdelovalec sodavice is Alli-quipe, Pa., eden Je prišel iz Warro-na, Ohio, ne povejo pa, če je bil mo-goče tudi kakšen bootleger navzoč. V Ameriko je' prišel 101& BU je član Kakor se vidi, bila je to hišna ve-rudarske unije, društva št. 112 SNW, selica ljudi, ki si malo bolj "morejo,"
društva št. 366 HBZ1 in bil zavarovan tudi pri dveh zavarovalnih družbšk. Skupne organizacij« so pokojniku priredile lep pogreb, katerega se je udeležilo pri sprevodu na pokopališče nad sto avtov. Vsem društvom ln posameznikom, ki ste nam stali na strani v težki uri in poklonili po. kojniku vence, izrekamo najprisrčnsj-šo zahvalo. Žalujemo za teboj, dragi in nepozabni sin. Peter, oče; Milica, mati, in Angelica Tomaš, sestra.
Žalujoča družina.
Smrt dveh članov *
Canton. O.—Zadnjič sem poročal o svatbi ln maškeradnl veselici, katero je priredilo društvo "Canton" št. 311 SNPJ dno 26. febr. Veselica je uspela aijajno. Udeležilo ee jo Je mnogo članstva in drugega občinstva in srno nekoliko pomnožili našo blagajno, ss kar se v Imenu društva "Canton" Iskreno zshvsllm vsem, ki so ns katerikoli način pomagali k večjemu uspehu.
V tem kratkem času pa se je pri našem društvu tudi selo spremenilo: Namreč neizproeljtva smrt nam Je le naše srede ugrabila dva zvesta Člana ln sicer sobr. ^ouis Žgurja, kateri Je po teden dni mučne bolezni pljučnici nas za vedno zapustil. Zvečer U. febr. je bil prepeljan v AuK-man bolnišnico ter It. februarja ob 6:30 zjutraj je umrl. Pokojnik je bil sur 39 let; doma je bil iz vasi Pa-draga pri Vipavi, kjer zapušča več bratov In eno sestro. Bil je večletni član društvs "Canton" »t. 816 SNPJ ter sslo priljubljen in med prvimi sa pomagati, najsibo stavkarjem, v narodnem oziru, kjer je spoznal po. trebo. Imel Je zelo veličasten pogret, kl se je vršil 14; febr. ob ». url zjutraj oh mnogoštevilni prisotnosti članov a društveno zastavo na čelu. Dni* štvo mu je v zadnji poadrav poklonilo lep venec. Naj v miru počiva.
Minulo je komaj teden dni po pa-trebu pokojnega L žgurja, ko .mo hiti zopet opoeorjeni. da je preminula členica Mary Klanski po vettede«. •ki bolezni ti. feb. ob I. p<q>oldne. Tukaj sapušča šalujočege sopr««*, dva sina In tri hčere. Doma je bila «t Ogulina na llrvatakem. Rila je zveste članica društva "Canton" št. SI6 SNPJ. Pogreb se je vršil dna 24. fefcr ob veliki Udeležbi članov In so. rodnlkev Dmšflro jI je v zadnji po. edrnv poklonilo lep eener. Ostane! nam vedno v spominu.
Rojaki Slovenci, Hrvati in drugI Slovani, kateri niste še prt SNPJ, priait lté k nam. pristopite k naši de-
telim» imeti « našem tabor«, ker M1 brt materi SNPJ. katera skrbi po ma.
PISMO IZ TRSTA
Veliki bombni atentat na fanatično tiskamo in fašističen list "Popoio di Trieste". — Eden ubit, trije laška *aajeni. — Za atentatorjem ni sledu. — Veliko razburjenje fašiatov v | Trotu. — Pred ponovnim preganjanjem Slovencev na Primorskem, ker je atentat delo antifašistov_
(Izvirno od našega dopisnika.)
Trst, 12. febr. 1900. Mnogi izmed vodilnih krogov italijanskega fašizma ao s stra-hon% gledali na vedno močnejši odpor in razpoloženje prebivalstva proti faiistovskemu režimu in proti fašističnim funkcionarjem. Tudi narodne manjšine v I-taliji, predvsem Slovenci se nikakor niso mogli vživeti v metode fašizma in se asimilirati po njihovi želji. Odpor je postajal vse večji in nastajala je bojazen, da je protifašističen duh v temelju že tako močan, da si upa na dan z vsemi sredstvi.
Gornje dokazuje najnovejši veliki bombni atentat na redakcijske prostore uglednega fašističnega dnevnika "Popoio di Trieste" in na fašistovsko tiskarno, ki se je zgodil v noči od 10. na 11. febr. Zagnale so se naslednje podrobnosti:
Okoli pol dvanajste-ure ponoči je nastala na hodniku prvega nadstropja tik ob stopnišču velika eksplozija. Osobje je že odšlo večinoma domov, ker je bilo redakcijsko delo v glavnem že izvršeno. Takoj se je zaslišalo grozna stokanje ranjencev. Eksplozija je bila tako močna, da se j« slišal pok po vaem Trstu. Kljub pozni uri ponoči, so ljudje prihiteli na mesto atentata na Trg sv. Katarine pred palačo dnevnika "Pojwlo di Trieste".
Bomba! Peklenski stroj! Že takoj od zunaj se je videlo, da je vmotranjosti palače veliko razdejanje. Niti ena šipa ni ostala cela, zidoyje je bilo vsepovsod razkopano, vrata in o-kenski podboji izruvani, a iz poslopja se je valil gost črn dim mešaj e se med svetlimi plameni. Alarmirali so policijo in ga-sijce, kajti bilo je nujno. V pala-
katerlm brezposelnost ne dela skrbi, o kateri se Je za uvod par besed napisala. Bogato obložena miza, kot cvetlični vrt, vsakovrstna jedila. Tako tudi večkrat poroča kapitalistično časopisje brez komentarja, kot v tem slučaju naža Prosveta. Premislite dobro, dali taki dopisi, čeprav so pod imenom oglasa, spadajo v naše glasilo, katero mi vzdržujemo. Jaz mislim, da ne. V času brezposelnosti, bede in mizerlje zs delavski razred. ko tiaoči in tisoči niti kruha ni-majpk tratiti prostor liste delavake organizacije za take baharije je več kot brezemieelno. Ali ne bi bilo boljše, da ss ns tem prostoru napiše kako. I» na kakšen način da ae delav-stvo izvabi is tega neznoenega polu-
taja?
Ze naprej vem, da ss mi bo u-govarjalo, češ, da Prosveta ima pra-vioo prejemati oplase. K vragu s takimi oglaali Ce prav ne bi bilo drugih, takih tudi ne maramo. V pravem smislu beeede to niti niso oglasi, ampak s tem se daje le prilika vsakovrstnim napuhnJcncem, da v "cajtengah" njih imena pridejo v javnoat po celi Ameriki.
Anton Klobučar, član dr. 6.
Stei ttnE!!* .2fiiLLpopok.1» tudi plinske cevi.
Gaševalno delo je bilo sprva brezuspešno, ker je bila nevarnost, da eksplodira tudi plin.
Strahovito dejanje je mogel napraviti v palači le peklenaki stroj. In sicer peklenski stroj največje dimenzije. Po drobcih, ki so jih našli na mestu eksplozije, bo strokovnjaki ugotovili, da gre peklenski stroj, ki je bil sestavljen iz vojaške granate dalekometnlh obalnih topov kalibra 149 in v kateri je bilo 36 kilogramov ekrazita! . Bomba je bila položena na stopnjlšče za vrata, ki vodijo iz uredništva v tiskarno.
Poplopje je vedno dobro zastraženo. Fašisti, ki so požgali slovenski "Narodni dom", so bili vedno dovolj previdni in vse tudi najmanjše prostore so «imeli vedno pred očmi. Zlasti ni imel nihče vstopa od nepoklicanih in nepoznanih. Zato je sedaj tem bolj čudno, kako je bilo mogoče spraviti tako velik peklenaki stroj v poslopja-in ga spraviti v njegovo funkcijo. Ne ve se tudi, kako je bil sprožen peklenski stroj, ali je bil z uro, ali je bil morda prižgan z vžigalno vrvico. Na vsak način pa je velika u-ganka montaža peklenskega stroja tako velike dimenzije v palačo, kjer je bilo tako zastraženo vse.
2rtve atentata
V notranjosti palače "Popola di Triaata" je bilo velikansko o-pustošenje. Stopnišče se je sesulo, zidovje in tramovje je bilo razmetano križem. Po pisarnah je bilo vse razmetano in v največjem neredu. Iipod ruševin so potegnili Štiri grozno razmesarjene ranjence. .Najhuje je bil ranjen urednik Guido Nerri, kateremu je odtrgalo obe nogi. Ravno v trenutku, ko je nesel pisalni stroj po stopnicah, Je nastala eksplozija. Ranjena ata bila korektorja Dante Apollonio, In Pino Mišic h (Slovenec). Četrti ranjenec je sluga Marceli Bole, ki je ravnokar nesel rokopise v tiskarno. Ima zlomljeno levo nogo In ima prav nevarno rano v trebuhu. .
Policija Je strogo zabranlla vsak pristop v poslopje. Blokirala je vaa trg ln pričela s preiaka-vo. Ranjencem ao nudili prvo po-moč. Za allo ao jih obveaali nato (Daljo sa 6. stemni l
ODHOD RUDNINSKE VODE
Rudnine so prirodne vode, ki prihajajo v vrelcih na dan ln vsebujejo nekaj zdravilnih sestavin. Dve poglavitni teoriji skušata razložiti njih izvor. Nep-tunaki nauk trdi, da vse slatine izhajajo iz površinskih voda, promklih v zemljo, kjer so se segrele (1" na 30* prlbitftno) in se navzele snovi, )ci so jih spotoma srečale. Potlej so privrele mahoma na piano ob ugodni legi ozemlja. Plutonski nauk dopušča dve vrsti rudnic.Prve prihajajo is površinskih vod in so vsekdar mrzle ali mlačne. Njih količina ln kakovoat ae menja po letnih dobah, urah itd. Njih itvor se sklada s prvo teorijo. Ostale slatine pa vro naravnost ia gtdbi-ne. Razbeljene kamenine namreč oddajajo pline in vodo v velikih mnoCinah. Te rudnine so tople, vedno enako seatavljane In enakomerno pritekajo. Edino te imajo v sebi določena telesa (Jod« arsenik Itd.), potem redko pline ter radio-aktivne iztoke (•manacije).
Zdravilna moč postelje
Staro pravilo je, da mora vsak bolnik, ki ga trese mrzlica,; v posteljo, tudi če se nam zdi mrzlica ie tako majbna. Mir v postelji je mogočen činitelj zdravljenja. To vidimo najbo. lje po bertezni. Ce smo imeli mrzlico in če 8mo takoj prvi dan po zgubi mrzlice vstali, smo lahko prepričani, da se bo v polovici slučajev mrzlica povrnila; zato danes marsikateri zdravnik ne dovoli bolniku vstati, razen če je bil že dva popoldneva brez mrzlice — seveda brez mrzličnih sredstev —. Marsikdo se ima že ca zdravega, če ima zjutraj nižjo tempera-turo; pri tem prezremo, da so jutranje tempe-rature navadno nizke in pogosto navidez normalne, dočim ae popoldne zopet zvišajo. Od. ločilna je temperatura telesa med 4. in 5. po. poldansko uro; biti mora pod 37 stopnjami, ¡n le tedaj smo zdravi.
Postelja pa ni eobhodno potrebna «amo za akutno obolde, temveč tudi za kronično bolne. Pomislimo le na tuberkulozo v različnih njlnih oblikah, recimo na lahek katar pljučnih konic; temperatura znaša morda popoldne le 37.1 ali 87.2, in vendar je to že mrilica. Ce večkrat olepševalno rečemo, da je to samo večja tem-peratura, se prav tako sami sebe varamo, kot če rečemo katar za pričenjajočorse pljučno tuberkulozo ali napeti vrat za lahko golšo itd. Take samoprevare so brez cilja in vsebujejo tudi nevarnost, da ne ukrenemo tega, kar je po-trebno, in da kaj zamudimo.
Ce ima na pljučih bolni v začetku popoldne samo lahko mrzlico, more v mnogih slučajih že samo a stalnim ležanjem odpraviti t<i dvig temperature. Ležati moramo v postelji — ali pa tudi v ležalnem stolu — v svežem zraku in pri odprtem oknu ali pa na prostem ali pa a teresah, zavarovanih proti vetru. Po večtedenskem ležanju postane temperatura sama od sebe spet normalna. Tedaj moremo za poskušnjo vstati in po nekaj časa prav previdno delati majhne sprehode. Zmeraj pa moramo meriti temperaturo telesa in s» uveriti, ali to gibanje že preneaemo. Dvig temperature nad 37 stopinj pravi, da še nismo zdravi in da moramo še nadalje ležati.
Strah ljudi, da "nas postelja slabi", je nesmisel. Postelja ne slabi, pač pa nas slabi bolezen, zaradi katere smo morali v postelji ležati.	§ v
MOJSTRSKA OPERACIJA LOBANJE
Na Eiselsbergovi kliniki je docent dr. Winkelbauer izvršil * operacijo, za kakršno imajo kirurgi rekdokdaj priliko. Na kliniko je bil oddan ldletni deček, ki je tožil, da ima neprestano strahovit glavobol. Preiskava je dognala, da se dela dečku na temenu pod lobanjo tvor, ki bi ga «morali odstraniti, da obva. rujejo dečka smrti ali blaanosti, Lečenje z Roentgenovimi Žarki ni bilo uspešno in razvoj tvora je vedno bolj ogrožal možgane, zato so se zdravniki odločHi za operacijo, ki so jo izvršili v nekoliko etApah, dokler niso dečku končno odstranili celega zgornjega dela lobanje na temenu. Tvor se je bil razvil že taiko močno, da je že skoraj zajel možgansko opno, zato je bil za operacijo že skrajni čas. Tvor se je izkazal kot rak in zdravniki smatrajo, da je deček po operaciji že iz nevarnosti. Glavobol je popolnoma prestal, pacient že hodi in glavo mu varuje posebna, za ta primer izgotovljena čepica.
■MMBHBPMHB
BELA OBLAČILA
Član 'bakteriološke Akademije v Berlinu, profesor dr. Oppenheim je s svojim predavanjem v zdravniških krogih vzbudil silno pozornost dokazavši na znanstven način, da ae morajo je-tičniki povsem odreči temnim oblekam, osobito črnim in rdečim, ker te barve ovirajo dohod baktericidnim žarkom. Odlični strokovnjak živo svetuje vsem sušičnim, naj nosijo obleko, ki najbolje propušča avetlobne žarke, pogubne zs mikrobe. Beli odtenek prednjači vsem drugim, za belim se sme priporočati še modri in vijolični. Tudi kakovoat tkanine ima svoj pomen glede prepuščanja avetlobnih pramenov, ki škodujejo glivicam. S tega stališča se Je treba svile skrbno ogibati.
Ameriško življenje
103.
Pripravljen grob ja oatal prašen "Poglej tale grob," ja rekel Charles Pol-lack svoji ženi. Stala ata na robu sveže pane jame na pokopališču Vseh svetnikov, ah ga vid»?"	I
"Vidim."
"Ne vem. ali bi te kar «porinil van) i« J grebel ali bi počakal nekaj dni In te P°t"n pokopal v lepi krati. Da boš vedela: tak-sem naročil zate! Moj aklep je. da se te w bim." ^	^ .
Ženo je popadal smrtni strah. Zbe/sla • s pokopališča domov, vzela avoja dva otroks zapustila dom. Nato ja šla na aodnijo in za m« vala Injunkeijo proti moiu, da je ne sm<- P<>\ pati. bodisi formalno aH neformalno In k <n no je zahtevala ločitev.
'•življenje j« prekratko, da bi se dsla *s Uko pokopati." je rekla Pollackova. ko sejf£-bro zavarovala proti prezgodnjem«	.
"Pripravljena jama naj kar čaka. saj £ drugih mriičev Navsetadnje nimam n* r Umu. ša jo moj mot prihrani aaae .. *
PONPELJEK. 10. MARCA.
Vesti iz Jugoslavije
za narodno zdravje. boj j etiki
i „unovitev protituberkutaiuie lige v Ljubljeni
(Iz virio.) Ljubljana, 16. feb. 1930.
Cim "bolj je zdrav narod, tem bolj je sposoben udejatvovanja bodisi v gospodarstvu, na polju industrije, bodisi v kmetijstvu. Bolezni in zanemarjenosti ljud-gtva povzročajo in so velikokrat v veliki meri tudi vzrok razpada ¡n razkrojevalnega procesa narodnega elementa. _
Vsi narodi imajo zato organiziran boj proti boleznim v svrho pojačanja svoje nacionalne aktivnosti v prosveti, gospodarstvu, politiki. Povsod se vodi veliko zanimanje za ljudsko higi-jeno in vsakdar je mnogo ljudi, ki mnogo prispevajo za narodovo zdravje, v svesti si, da le iz zdravih ljudi more vzkliti kaj dobrega in stalnega. ;
Slovenci dokaj skrbe za svoje zdravje in za higijeno. Le poglejte naéega jndustiftsikega delavca, ki se je tovarniških dimnikov že privadil! Videli boste, da v veliki večini gleda na svoj osebni dobrobit in da mu je dosti ležeče na tem, da je čist in da se ogiblje vsakovrstnih nevarnosti, ki bi mu lahko pripravile bolezen v hišo. Zlasti proti jetiki in njenim izrodkom se je posebno dobro že zavaroval naš delovni proletariat.
V	narodu že leži smisel za higijeno; vzbuditi je to treba in kmalu lahko dosežete na tem polju uspehe.
V	Ljubljani so v nedeljo, 16. februarja sklicali ustanovni občni zbor protituberkulozne lige v Ljubljani. Skromno je bil sklican in brez velikih predpriprav se je vršil, toda dokazal je veliko razumevanje med organizacijami, med buditelji in med posamezniki. To je torezdvoma vesel pojav in obenem tudi znak, da je bila novoustanovljena liga potrebna in da slovanska javnost pravilno razume težke in nujno potrebne naloge dela proti širjenju tuberkuloze.
Občni zbor se je vršil v palači Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Predsednik pripravljalnega odbora dr. Jože Bohinjec je poročal o dosedanji akciji pro)i tuberkulozi v Jugoslaviji ter v inozemskih državah. Podal je lep in obširen pregled ter pregled vseh predpriprav, ki so bile potrebne, da se je mogel sklicati ustanovni občni /Jbor Lige. Pravila novega društva so bila soglasno odobrena in .sprejeta.
Soglasno je bil nato izvoljen naslednji odbor:
1'redsednik: dr. Joša Bohinjec ravnatelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani; jkkIpredsednik: Valerijan U-<ak, prior v Ljubljani; tajnika: dr. France Debevec, vodja oddelka za tuberkulozne v ljubljanski splošni bolnišnici, in Filip l ratnik, tajnik Delavske zborne v Ljubljani; blagajnik Ve-koala v Vrtovec, predsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani; odborniki: dr! Anton Brecelj, Primarij v Ljubljani, dr. Ivan Matko, primarij v Mariboru, dr. i)ton Fettich, odvetnik in prednik Rdečega kriis v Ljub-'J*"¡. dr. France Hotnlk, šef "dseka ya osnovno šolstvo pri 'ar,Hki upravi v Ljubljani, dr. ,v" ''irc, šef Higijenakega za-v Ljubljani, dr. Ivo Pless, ^inik zbornice za TOI in komi-rar Merkulja v Ljubljani, dr. ['»no .lámar, šefzdravnik Mereja v Ljubljani, tnft. Rado ravnatelj Kmetijske drui-** \ Ljubljani.
Nadzorstvo tvorijo dr. Josip r"ar. šefadrtv-nik humanitar-"fonda pri direkciji držav-¡J ,/,«mic v Ljubljani, Rihard direktor Trboveljske ¿¡7>'«okopne druf.be in pred-ln'k /lavne bratovske sklad-1 Jubljanl in dr. Ivan Za-«fzdravnlk Okrožnega u-J4* u zavarovanj* delovcev.—
t,r>" razsodišče tvorijo dr. ■«vricfy Kus, predsednik zdrov-7'*»mica, dr. Ivan Drob-. zdravnik za pljučne bolezni " U\titar Fran, šolski nndzor-hik * Ljubljani.
Delo proti tuberkulozi zahteva ogromnih žrtev in velikega dela. Kajti, ako se hoče zajeziti tuberkulozna kuga, je treba najti razumevanja tudi pri ljudstvu v najširših plasteh. Možje, ki so prevzeli vodstvo »Protituberkulozne Lige V Ljubljani pa bodo to svojo težko nalogo brezdvoma izpolnili, saj kot rečeno, je pri Slovencih veliko razumevanja za zdravje in za higijeno.
RAZNE NOVICE IZ DOMO-VINE
Malo šaljivega pisanja o naših slovenskih lepoticah, ali kakor se po internacionalno pravi—
"miss"
Hn
Ljubljana sredi februarja
Tale ženski živžav, ki ga vča> sih izrabijo tudi moški v svoje privatne in egoistične namene,, je prav vsakdajen tudi pri nas v slovenski deželi. Seveda ima polno zagovornikov v vsakovrstnih umetniških, gospodarskih in športnih krogih, ki vedo povedati, da je vse lepo in prav in skratka takorekoč iz vseh vidikov potrebna volitev najlepše Slovenke, s katero se lahko po-náéamo(ü) po svetu.
Navsezadnje, saj ničesar pe bi imel proti, če bi vsa stvar imela kaj vzgojnega smisla, ali recimo, da bi karkoli nudila koristnega. Mislimo, da razkazovanje ženske lepote po raznih odrih, za in pred kulisami ni za žensko nič kaj posebno odličnega in dostojnega. Radi žene namreč, ki ji nosijo rože, bombone tn bog ve kaj še vse takrat, ko je lepa, ko je pa odrastla in se ji poznajo leta v licih, na rokah in postavi, pa je nihče ne pozna, najmanj pa seveda tisti, ki ji je pomrda pred leti vedel toliko izreči vsakovrstnih ljubav-nih in laskavih besed.
Ta val ženskega tekmovanja in vzbujanja zavisti je takorekoč prišel tudi k nam. Pravijo celo, da smo moderni, ker želimo imeti najlepšo med najlepšimi in jI dati Časten naslov "Miss Slovenka." Strela, to je seveda jako moderno in napredno. Moj bog, kar groza me je, če pomislim, kako bo mednarodni svet sodil o nas, če bo zvedel, da nimamo najlepše Miss. — To vendar spada v kulturo in še stari Grki so se ponašali z lepoto.
Kot rečeno, tudi pri nas imamo taka tekmovanja. Seveda v zelo majhnem stilu. Pri nas kot veste, nimamo velikih dnevnikov ali takih finančnih drušb, ki bi tekmovanja vodila. To lahko napravijo Amerikanci ali pa "nadvse galantni" Francozi.
Tako se vprašam: Ali naj "Jutro," naš takozvan napreijni list razpiše lepotno tekmovsnje, aH "Slovenski narod?" Ali pa celo katoliški "Slovenec?" Kaj še, oni imajo itak svoj krog čitateljev in vedo, da bi list imel več izdatkov, kakor pa koristi, Če bt za narod In za njegovo dobro t besedo ksj napravili v medna-» rodnem prestižu z najlepšo Mlss, ne jmeli preveč koristi.
Imamo pač malo takih interesentov in zato, ker jih je malo, ddbimo tudi —"grajzlarske"— «poskuse lepotnega tekmovanja. To pa ja. Tekmovanje mora biti, pa če bi magari od hudiča dobili denar. Moramo na vsak način priti do "najlepše Slovenke," do Miss.
Poskušajo se v rsznih krsjlh po Slovenskem. Msriborčan! so dejali, da ne marajo kaj takega. Ho preresni časi. (MoJ bog, ksko ao ti Mariborčani konservativni ljudje!) V Celju pa so že zato, samo organizatorja čakajo. Prav tako so bili za tekmovanje navdušeni narodni krogi na Jesenicah, v Trbovljah no In se asmo po sebi rszume — tudi v Ljubljani.
Trbovlje imajo najlepšo Miss —'THxrvIje. Krsnj Ima najlepšo Miss—Kranj. Ljubljančani pa ji celo nočejo dati imena Mlss Ljubljana, temveč pravijo, da Je ta Miss že obrabljena tltularna beseda (lepotno tekmovanje seveda še ni obrabljeno), temveč JI dajo tone Planinska rola.
"Planinska roía." to Je pač rekaj. Izbrali so Jo ns planin-ptaeu in Je eeveda tako iase
kot nalašč, da smo Slovenci še bolj moderni. Toda, pravijo pa, da bo končna zmagovalka iz vseh "nartalapšejših" slovenskih lepotic le dobila mednarodno ime "Miss Slovenia." , Torej, ta problem je zaenkrat v pustnem času najbolj aktualen. Spada pač v to veselo dobo in ima mnogo izgledov, da bo rešil svojo nalogo nad vse sijajno in izvrstno in se bo naš na-r«>dni prestiž v mednarodnem prometu lepotic in miss takorekoč kar mogoče najbolj dvignil.
Tak velik uspelrpa je seveda velika reč l
Policijski uradnik-detektiv pred sodiščem
Zagreb, 20. feb. 1930.
Pred kazenskim senatom zagrebškega okrožnega sodišča se je vršila nadvse zanimiva razprava, ki nekoliko razčišča razmere v vrstah onih policijskih ursdnikov in tudi detektivov, ki so kljub temu, da imajo biti čuvaji javnega miru in reda, sami moralne propallce in goljufi.
Topot je prišel vrsto 34-letni bivši detektiv zagrebške policije Avrel Jurič, Lanskega leta je poslal Jurič svojega znanca, zagrebškega trgovca Pelena-cana v zagrebško podružnico Narodne banke s prošnjo, da za-, menja stare tisoč dinarske bankovce, ki se niso mogli nikjer drugje zamenjati. Palenacan pa je bil takoj aretiran, ker so u-radniki v Narodni banki ugotovili, da so bankovci ponarejeni. Palenacan je bil drugega dne že spuftčen na svobodo, ko je k svoji sreči mogel pokazati pismo A. Juriča, v katerem ga je prosij, naj nese menjati njegove (de-tektivove) tisočake. S tem pa je padel sum na detektiva Juriča, ki je bil takoj zaslišan in odveden v preiskovalni zapor.
Preiskava je ugotovila, da je detektiv Jurič ukradel vse »štiri bankovce iz pisalne mize nekega kriminalnega uradnika zagrebške policije, ki je imel te falzl-fikate spravljene v svoji mizi še izznane ponarejevalske afere tisočakov iz leta 1921.
Detektiv Jurič pa je Imel še druge stvari na vesti. Nekemu tovarišu detektivu je ukradel u-ro. Ta ura je bila nekoč last^-v Zagrebu ubitega komunista Matkoviča. ,
Detektiv Jurič se je branil pred sodiščem, češ, da je dobil falzifikate od svojega, a že umrlega brata. Spomnili so se na njegovega brata, ki je bil opeto-vano obsojen radi tatvine. To eo mu verjeli. Verjeti pa mu niso mogli sodniki ono radi ure in pa, ker je vedel, da so tisočaki ponarejeni, zakaj jih je hotel spraviti v promet in se z njimi okoristiti.
Zato je bil obsojen na dva meseca in 7 dni zapora. Jurič, dlč-ni detektiv, se je z razsodbo za dovoljil in je kazen Že nastopil.
Strel v Kamniku
Dne 15. februarja se je ustrelil v Kamniku, našem lepem me stecu na Gorenjskem, kavarna? Josip Vanosi. 14. februarja, dan poprej, pa si je na isti način u-rfhnll luč življenja Anton Vivo-da, trgovec, posestnik in gostilničar v Kamniku. Njuns smrt Je neksko v neki zvezi med seboj. Pokojni Vinosl je bil od četrtka, to je od dneva, ko se je ustrelil Vivoda, očividno zelo potrt In v depresiji. Ponovno je na ta dan izrazil svojim najbližjim, da si bo končal življenje, ker je neozdravljivo bolan. Spisal je še pismo' ns ksmniškegs Župana Franca Kratnarje, s katerim sta bila velika prijatelja, nato pa se je odločil za usodno dejanje. Smrt Je nastopils takoj.—Oba, Vanosi in Vlvods, sta bils močne opore naprednjaštva v Kamniku In zato Je izguba za liberalce zelo velika.
Na Jrlačičvreai spomeniku v Zagreb« je želel umreti
Dne 19. februarja ob 5. uri Je izvršil Franjr» Kranjčevič, dom« iz Like. grozosrit samomor na JelačKevem spomeniku v Zagrebu. Stopil je na najvišjo stopnji-co. se v legel nato vznak in si s britvijo prerezal vrat. Kri Je brizgnila daleč na okrog In tudi spomenik Je ve« rdeč od njegove krvi. Njegov krik Je opozoril ljudi nase. Prene«li «o ga v bolnišnico. pa Je te med potjo umri. Vzrok dejanja Je lahkomiselne putrata denarja in strah pred pretečo beda.
PftOSVETA Piimo is Trsta
(NadaljevMjo s «. strani.)
pa odpeljali V bolnico. Urednik Nerri je med potjo padel v nezavest in je v bolnici med operacijo umrl. Ostali ranjenci so o-peracije prestali, toda so njihove rane skrsjno nevarne in imajo sdravniki zelo malo upanja, da ostanejo pri iivljenju.
Uradno poročilo
Radi velikih razburjenj med fašističnim prebivalstvom v Trstu je oblast takoj izdala uradno poročilo, ker so krožile okoli senzacionalne in grozovite vesti. Poročilo se je glasilo:
"Sinod se je na hodniku palače, v kateri se nahajajo uredniški prosti in tiskarna lista 'Po-polo di Trieste,' pripetila velika eksplozija, ki je močno )x>Škodo-vala tiskarno. Pri eksploziji so bili ranjeni časnikar Guido Nerri, korektorja Dante Appolonlo in Pino Misich ter sluga Marceli Bole. Ranjenci so bili takoj prepeljan! v bolnišnico, kjer sta bili Nerriu amputirani nogl.,1 Nerri se bori s smrtjo. Ostali ranjenci sq bili ranjeni na nogah in na trebuftu. Na kraj eksplozije so. prišli zastopniki vseh varnostnih oblasti s pre-fektom na Čelu."
Pretakava Takoj je oblast pričela z velikim zasipavanjem predvsem osobja v tiskarni in uredništva. Poizvedovalo se je za vse še tako majhne podrobnosti, da bi se moglo vsaj malo sklepati, kdo naj bi bil atentator. Ugotovilo se je, da je bil atentat dobro pripravljen in izvrstno organiziran ln da o atentatorjih nI mogoče dobiti niti najmanjšega sledu. Domneva se v splošnem, da je atentat ali delo komunistične stranke aH pa fašizmu nenaklonjenih slovanskih elementov. Doslej so bili zaslišani vsi uredniki in vse tiskamiško o-sdbje. Tukajšnji Itfti o preiskavi molče, ker imajo nalog, da o poteku preiskave ne smejo poročati.
Veliko razburjenj* meščanstva
V Trstu, je eksplozija v palači lista fPopolo dl Trieste" izzvala silno razburjenje. Ljudje so v splošnem pričakovali, da mora priti še do hujših razde janj in da so na delu gotovi elementi, ki se hočejo maščevati nad fašističnimi funkcionarji in režimom. Pred poslopjem "Popo-la di Trieste" je bila skozi zadnja dva dni ¿brana velika množica ljudi, ki je ftivahno razpravljala o atentatu ln prirejala mani festacije za ftflzem. Gasilci so bili še vedno na mestu in so gasili in oditranjevall porušeno zidovje nepoškodoV)tn di Trieste1
Bojazen pred novimi atentati
Glede nai vedno pogosteje napade na razne fašistične funkclo narje In predstavnike fašistič nih oblasti,)*r z ozlrom na raz burjenje ln, razpoloženje prebivalstva radi zadnjega atentata na palačo "Popola di Trieste", je last pOmnodUla svoje straže po vsem mostu. Dobro so zaatra 4en< predvsem fsšiitfcčni ursdf in tudi pred trftnškim listom "Pic colo" je postavljeno strogo vsr nostno nadzorstvo. V slučaju, da bi se ksj podobnega zgodilo i "Piooolom," kakor oblast prka kuje, bodo atentatorji in v«ak njihov posku« takoj uduften. Izdane so bile tudi ostra varnostne odredbe, Splošna sodba: V Itsllji gori!
Takoj, ko se Je saznaki za a tentat ln so hoteli Inozemski dopisniki poročsti o poteku eks-piozijs, so oblasti zaprle—vse telefonske proge. V vsem inozemskem čaaopiiju so poročila. da Je atentat delo antifaši-atov, delo onih, ki «o napravili atentat na prestolonaslednika Umberta v Hru-lju v Belgiji
Pariški politični krogi komen tirajo atentat In pravijo, da gre v tem «lučaju za «tentat, ki ima «voj Izvor v notranjepolitični borbi med fašisti in antlfašistl. Vsi listi beletijo vesti o zarotah proti fašizmu, ki se pojavljajo ne le «amo v Italiji, nego tudi v inozemstvu, kjerkoli se pač nahajajo predstavniki Italljenokr-ga fašizma In iulijonski emigranti. Todl angleški liati osna-čujejo tržaški atentat kot ek«-ptorljo antHašfstičnega proti fašizmu.
■HO"*'
vea no na mesiu in so ga-odatranjevali porušeno k Del tiskarne JeV ostal odoVfrm In je list "Ropolo 3stew zopet izšel. J
Brez dvoma je, da odpor proti režimu Mussolinija raste z dnevom v dan. Nešteto primerov j« U> najjasneje dokazalo. Tudi ta zadnji primer atentata v Trstu je najboljši dokument za to. Fašizem se krha in lomi. In v Italiji gori. Ljudje se puntajo. Poslužujejo se sicer atentatorskih metod, toda te so dovoljni tipkat, da v dešeli fašizma ni nekaj v redu in da ljudje z režimom niso zadovoljni.
Italijanski listi sicer izbegava-jo ta poročila. Uradna časopisna agentnra v Rimu "Agenzia Štefani" je celo izdala o eksploziji v Trstu komunike, v katerem trdi, da je preiskava dognala, da ne gre za političen atentat nego zgolj za slučajno eksplozijo v tiskarni.
Toda vsakdo ve, da to ni resnica, da ni mogočo, da bi bile po tiskarnah kar tako, čisto slučajno peklenski stroji nsjvečjih dimenzij in s 35 kg ekrazita. Da, tudi ni slučsjno, da je v Italiji mnogo ekrazita med ljudstvom, ki se hoče otresti fašizma. To pa je tudi res, in fašizem ve, ker je začutil svoj bližajoči se pogin.
AMERI&KI "PATRIOTIZEM"
Delavec obsojen v sapor, ker ni pozdravil ameriške zaatave
San Francisco, Ca!.—(F. P.— Henry Kelster je bil obsojen na šest mesecev zapora ker nI «a-lutlral ameriški zastavi, ki so jo nosili člsni Ameriške legije na čelu sprevoda na Waahingtonov rojstni dan. Sprva je bila p^otl Keisterju dvignjena obtožba radi potepuštva, toda pozneje se je obtožba spremenila, da je žalil ameriško zastavo.
Keistef je sodniku Steigerju odprto povedal v obraz, da se ne strinja z gonjo proti brezposelnim delavcem, od katerih oblasti zsbtevajo lojalnost, dočim se ne brigajo za odpravo brespoael-nosti.
Unija za ameriške civilne svo-bodščine se je zavzela za slučaj in bo apelirala proti odloku sodnika na višje sodišče.
Zvezni sodnik odločil, da prohi* blelja Izključuje kupcu
Boston, Mass. — Tukajšnji zvezni sodnik James M. Morton je 7. marca razsodil, da prohl-bični zakon ne velja za kupca opojne pijače tako kot za prodajalca. Gre za slučaj nekega Jamesa E. Fararja Is Wajertow-na. Mass., katerega si je prohi-bična oblast Izbrala za prelzkuš. njo in ga obtožila kršenja prohibid je s tem, da je kupil pijačo od butlegarja. Sodnik Morton je pa izjavil, da Volsteadov zakon prepoveduje le prodajanje, ne pa kupovanje pijače. Zadeva najbrž pojde pred zvezno najvišje sodišče.
Tovarnarji obetajo dobre čaae
New York. — Brezposelni delavci bodo' morali Čakati do meseca msja ali junija, ko ae zopei obnove industrijske aktivnosti, naznanja Narodna asociacija tovarnarjev. Do tedaj pa, ako se bo nspoved uresničila, naj si delavci pomagajo kot vedo in znajo.	• .
Usmiljen sodnik
Akron, .,p.Sodnlk R. Cox je priredil za lačne brezposelne delavce kosilo v svojem stanovanju. Radi njegove akcije so se tnkoj oglasili "višji sloji" in jo obsojsli.
Od poroke
Nevesta: "Vest ml ne da miru, da bi ti ne razodela, kar sem ves čas za roke prikrivala."
ženin; "Kar razodenl, dušica."
Nevesta: "Kuhati nič ne znam."
ženin: "Nič ne maraj. SsJ nimsva še prav nič v lonec de-jatl."
POVODNO TABOREN J K
Neka zdravniška smotra na Francoskem nasvetuje taboritev na vodi. Z majhno jadrnico ali motornim čolničkom oziroma tudi ¿bično ladjico na vesla utegneš lepo prebiti svoje poletne počitnice, sko znaš omejiti svoje zshteve na najmanjšo mero. Vsak večer poiščeš zaveten kotiček, ds tam raspneš svoj šotor. V tebi mora biti nekoliko skavta, procej športnika in ljubitelja prirode. Kdor je umel na ta način začasno sleči "stsrega človeka," si je mnogo pridobil na zdravju. Stroški zs vso opremo, ki lahko traja leta ln leta, so razmeroma nizki.
dolakn nalogu
Spomin je Človeku nsjzvestej-Šl prijatelj.
Učenka napiše: "Kdo bi dvomil, saj Je to pregovor ln vsi pregovori so puncirsnu resnica. Toda šali bog včasih odreče tudi spomin in marsikateremu človeku je spomin kakor rešeto v katerem ne moremo nositi vode." e
Vera in nevera
* •
M.: "AH verjameš, da imamo sllksrja, ki je v kotu nad posteljo tako naravno nssllkal psj-čevlno, da jo je dekle cele tri uro poizkušala omesti, a ker je ni mogla, jI Je postalo slabo?"
N.: "Da» Imate takega slikarja, to Se verjamem; da bi pa Imeli tako dekle, tega pa ne." e
Narednik (prostaku): "Za vraga, kako morete vendar tolikokrat paatl s konja na tla?"
Prostak: "Zato, gospod narednik, ker ne morem obvlsetl v zraku."

Prank Lukanetek:
za nase farmarje
Pet dni dela v tednu zdravilo zoper brezpoeelnoet
Memphls, Tdnn.—Paul J. Ay-mah, predsednik državne delavske fe&racije v Tennesseeju, je v svojem govoru pred člani delavskega sveta v tem mestu izjavil, da je krsjšl deiovnlk edini izhod iz sedanje Industrijske depresije.
Čudna bolezen v Oklahoml
Oklahoma City.—Tu Jo *>o-lelo okrog 80 oaeb na neki neznani paralizi. Polovica bolnikov je v bolnllnicah. Zdravniki sumijo, ds so se ljudje zastrupili z neko pijačo. Skoro vsi bolniki priznavajo, da so pili neki ".f«m«ka giager."
Mesto ne msrs «tavkokazov
Newark, N. J. — Mestni ln-ženlr R. Costello Je prepovedsl stsvbinskemu podjetniku T. A, Cillespleju Importlranje stavko-kazov Iz drugih krajev. Zadnji je skušal dobiti neunljske.de-Isvce iz drugih me«t za delo pri odvodnih kanalih, toda Cofrtello mu Je preprečil načrt.
Z najboljšo plemensko perot-nlno ln s najmodernejšimi pripravami ter s najprimernejšim krajem za perotninsko rejo lahko človek ptopade; ako nI zmoten svojega |>osla. V prvi vrati mora bitlMperotnlnar zadostno finsncirsn .z denarjem, vsaj v tolikem, da se lahko primerno pripravi tega velevašnega posla, da bi (ta prišel pozneje v nemile zspreke. Znst si mora Iz-planirati svoj začetek v toll kolikor mu dopuščajo njegove fl-nsnčne rszmere za začetek. Pe-rotnlnar mora biti vsaj nekoliko vešč psrotnlnsks trgovine. Veliko učenih perotninarjev Je že šlo rakovo pot ravno vsled trgovske nezmožnosti.
Psrotpinar mora biti delaven* Perothinstvo ni zs lene ljudi; delo ni težko, psč pa Je neprestano skozi celo leto ln dneve. Dobičonosni perotnlnar jo vedno zu|H)slen na svojem dvoru. Delo ns perotnluškem*polju mora biti sistematično in skrbno spla-nlrano. Le s skrbno painjo, kakor pri vsaki Industriji, perotnlnar lahko upa na dobičkonosnost.
Perotnlnar mora biti snadten. čistoča Je absolutne važnosti za doblčksnosnost, bolezni prt pe-rotninf se omejujsjo s čistočo, perotnlnar mora biti ljubitelj čistoče. Rabiti mora Is čiste posod« In orodje In čisto ln ne
plesnjlvo aH kako drugače pokvarjeno hrano. Pijača ln sploh vse priprave, katere se u-porabljajo v perotnlnstvu, morajo biti temeljito očiščene ln razkužene po uporu bi In pred u-uporabo; latotako morajo biti čisti produkti, jajca, ker se dosežejo Is na ta način, da so čista gnezda staje in predmeti v hlevu.
Perotninar mora biti miren, mirnega znsčaja ln imeti veselje do živali, ker kokoš Je nervozna in drugače udomačena zato se perotnins zelo hitro vznemiri, ksr bi pa rejcu materialno škodovalo, Dalje mota biti tudi uren, da spozna vsako spremembo med svojo pe-rotnino, posebno v slučaju kakega nastalega znaka bolezni, Dalje mora biti simpatičen, naravni ljubitelj, paziti mora na vsako perotninsko rszvsdo, paziti na gneče v prenapolnjenem kokošnjaku ali gojilniku. V takem slučsju mora biti perotnlnar zelo previden, ksr se šivali zelo rade druga drugo pomore aH poduš« vsled vremenskih sprememb pri gojočih piščancih. Pri odrasli perotnlnl, Je pa tako ravnanje zelo nevarno za razširjanje raznih nalezljivih bolezni. To so karakterji, ki si Jih mors vssk rejec zs-pomniti, predno prične z rojstvom porotnlne.
(Daljo prihodnji«.)
kéu M m» Itotet Mti m Jetear «>Ueiellr«|e* (retaje r letev«*** e Floridi. "Jaaek" Jo prof
aale? t «Jkn m «ótetelo plUe Is k-l^k'' krofov, M le« pt«**J.
PROSVETÁ
nima za naio povattfco nobenega pomena. Sicer pa tudi ne varno,
dinarjev! Pa U dolg ae vleče ka-_	kor kurja čreva. «Nikoli ae ne
kaj* je cToria^očela do i- more pripraviti Jera do plačila in
Videli amo tudi več manjših živali, kakor ježevce, luakinaatega mravljinčarja in šeka-Ktega merjasca z dolgimi krevljaatimi čekami. Nekod amo zagledali «kod liatje s zeleno travo poraatel klanec in po obronku daleč pred nami je urno ivignila vellkanaka temno aiv-kaaU žival Zdrvela je a tako brzino, da je nismo mogli natančno razločiti; če pa je bil to rea jelen, kakor je trdil lord John, poten» jo moral biti vsaj tako velik kakor orjaški iraki loa, katerega oetanke včaaih najdejo po barih v moji domovini.
, Od kar smo Imeli skrivnoetni obisk v našem taborišču, nas je vedno mučila pri povrat-ku huda slutnja. Sicer smo topot vse našli v redu. Tega večera smo imeli dolg razgovor o našem sedanjem stanju in bodočih načrtih Ur ga moram podrobneje popisati: imel Je namreč za posledico novo početje, kl nas Je bolje seznanilo z Maple VVhiteovo deželo, kakor bi to zmoglo tudi večtedensko raziskovanje na dosedanji način. Summerlee je pričel razgovor. Ves dan Je bil Jako siten in zdaj je sprožila neka lord Johnova opazka o jutrišnjem početju vao njegovo razdražonost.
"Danes, Jutri in vsak dan," Je rekel, "b{ morali samo iskati pot, da bi prišli vendar is paati, v katero smo zašli. Val mislite samo, kako bi prišli vedno globlje v notranjoat dežele. Jaz pa mislim, da se moramo prod potruditi, čim prej priti odtod proč/'
"Cudlm ae, air," Je zagrmel Challenger in si pogladil veličaatno brado, "da se lahko uda-Ja znanstvenik toliko nedostojnemu nagnei\ju. Tukaj ae nahajate v deželi, ki nudi veatnomu naravoslovcu vse več hvaležnega gradiva, kakor smo ga Imeli od početka sveta, in vendar hočete vso sapustiti, preden smo so vsaj površno seznanili z okolico in njeno znanstveno vrednostjo. Pričakoval sem kaj boljšega od vaa, profeaor Summerlee."
"Ne amete pozabiti," Je rekel klalo Summerlee, "da Imam v Londonu Jako dosti slušateljev, ki aem jih moral zapustiti popolnoma nezmožnemu gospodu locum tenena (namestniku). V tem osiru je moj položaj popolnoma odličen od vašega, profeaor Challenger, sakaj vam ni bila, kolikor mi je znano, nikoli poverjena predavateljema naloga."
"Kaj pa da," Je rekel Challenger. "Vodno sem smatral sa zločin, motiti s manj pomembnimi posli možgane, ki ao smožni dragocenega samostojnega raziskovanja. Zato aem tudi vedno odločno odklanjal vsako mi ponujeno stol ko na visoki šoli."
"Katero pa, na primer?" Je vprašal Summerlee in so nsmrdnil, toda lord John Jo po* hitel in zasukal rasgovor drugsm.
"Povedati moram," Je rekel, "da bi se mi presneto tsloetno zdelo odjadrati v Londonu, preden ne« zvemo mslo. več o teh krajih kakor vemo aedaj.
"Jat tudi ae ne bi upal kar tako povrniti v uredništvo našega dnevnika pa atopiti staremu McArdleu prod oči," aem rekel. (Saj ml ne zamerite, air, da vae tako iskreno poročam?) "Nikoli ml ne bi oprostil, da nlaem zadostno ljubil tako bogatega gradiva. Sicer pa, kolikor mi Je razvidno, aploh ni vredno o tem govoriti, ker itak ne moremo proč, tudi če bi hoteli."
"Priznati Je treba, da odtehta pri našem mladem prijatelju ponekod laaten sdravl rasum upljoče nezadostno Isobrazbo," je pripomnil Challenger. "Strokovni pomisleki, ki mu Jih narekuje njegov žalostni poklic, nas seveda ne morejo brigati; toda ne moremo, kakor pravi, nikakor proč in mlatili bi prazno slamo, če bi še nadaljevali ta razgovor.	*y
"Mlatili bomo prazno slamo, če bomo počeli kaj drugega." je ssmrmrsl Summerlee s pipo v ustih. "Dovolite vendar vas opomniti, da smo semkaj prišli a strogo določeno nalogo. kl jo nam je poveril v Javnem sborovanju Zoološki institut v Londonu. Zaupana nam Je bila naloga, ugotoviti resničnost trditve profesorja Challenger Ja. Zdaj smo v stanu, ka-
kor moram pribiti, sprejeti v polnem obsegu te trditve. S Um je torej završena nam naložena posebna naloga. Kar pa ae tiče nadaljnjega podrobnega raziakovanja, kl se mora izvršiti na področju planota, je to vellkanaka naloga. ki ji bo lahko koa samo vellks, s vsemi strokovnimi potrebščinami dobro opremljena skupino. Ce bi se mi zdaj lotili tega posla, bi to lahko imelo samo eno poeledlco: nikoli ee ne borno povrnili, da obogatimo znanost z dragocenimi. do aedaj nabranimi podatki. Profeaor Challenger Je našel način, kako*riti na to pla-noto, dasl ae je zdela nedostopna. Mislim, ds gtizdaj moremo naprositi, naj vporabi zopet svojo iznajdljivost Ur nam omogoči povraUk v svet odkoder smo dospeli."
Priznstl moram, da se ml je zdelo Sum-merleejevo sUllšče vodno bolj prepričevalno, fic Challenger je bil raz vnet pri misli, da nikoli ne bo ovrgel svojih nasprotnikov, če jim ne predloži dokazov v potrdilo izjav, ki so Jih odklanjali.
"Vprašanje, kako ae naj spustimo nazaj, ae mi zdi na prvi pogled nepremagljivo," Je rekel, "a vendar no dvomim, da ga bo razum lahko rešil. Soglašam s svojim kolegom, da bi bilo pod aedanjimi razmerami daljše bivanje v Maple Whiteovi deželi malo priporočljivo, in da se bomo morali kmalu lotiti. vprašanja o povratku. Vendar pa odklanjam odločno vsak povratek, dokler vsaj površno ne bomo pregledali celotne dežele In ne bomo v aUnju prineati domov vsaj za ailo nariaan zemljevid."
Profeaor Sumerlee Je zagodrnjal od same
nestrpnosti.
"Dva dolgs dneva smo že uporsblli za raziskovanje," Je rekel, "in vendar nimamo nič več geografskih podatkov o UJ deželi kakor od začetka. Ni dvoma, da Je pdVaod poraotla z gosdovi, pa potrebovali bi mesece in mesece, da pridemo nsproj In ugotovimo podrobnosti. Seveda bi bila stvar drugačna, če bi ao dvigal na aredl kak hrib, toda — kolikor Je bilo videti—M znižujo pokrajina vedno bolj proti notranjosti, čim globlje bomo prišli, tem
»bomo našli točko, odkoder bi ao lahko pre-la vaa planota."
Baš v Um tremitku me Je razavettk). MoJe oči ao ae slučajno ustavlle.na orjaškem, grča-vem deblu gingkovega drevesa, kl je nad nami rasprostiralo velikanske voje. Bilo je bolj debelo kakor vsa osUls drevesa, moralo jo nedvomno biti tudi višje. In če Je bi» vos rob te najvišja točka, zakaj ne bi služilo mo-
planot 0*ftu>
najetih. Kvečjemu lahko domne-lbi ae še nebi, ako bi seMici varno, da ae Je igrala * deco, ki dne 1«. pktoora lanskega leta n* je bila poverjena dojilji, edini bi zaadela, da že dolgo, da pre-služkinji, katere ni bilo mogoče dolgo, čaka za plačilo. Pa je šla nadomestiti z nobenim mehani- Ukrat Mica k Jori v vas. Obisk zrnom. Morda se Je naša mlada pa, ki je bil v hudi zvezi z dol-lena Gloria kratkočastila s gom od 100 dinarjev, pa Jeri nI ^.evizorjem, saj je bila zelo na- bil všeč. Nič kaj ni bila prija*-vdušena za optične zveze z dal- na in tisti, ki Jero pozna, bi Uk-njimi deželami, ker jo lahko vi- rat ne bil rad v njeni bližini. Pa
dela v cevi tdevlzorja noč pri be- |Jera lem dnevu — noč na drugi- starane zemlje.
ni bila niti sama, tako je hudo. Poklicala je na pomoč te moža in začel je tudi njen
Zgodovinsko dejstvo je pa, da Nace -- brati leviU ubogi Mizo zadoneli točno ob enajstih ci, ki je prišla v vaa v glavnem trije udarci poročevalskega zvo- |zaradi ~ 100 dinarjev. Pa se je na uradne radiopostajo.
— Pravkar smo dobili senza-cijonalen izum Takoj bosU točno obveščeni o nJem. Posor!
raakoračil Nace na vso moč in dejal:
"Ja rea, tiato tožbo ai dobila samo zato, ker al poaupila pri
Gloria Je bila sicer zelo rado- če, da ao po krivem govorile. Po-
- *------ul	— — "'on" dala
krompir-
vedna, vendar je pa morala hi-|tlej al Jim pa za "Ion" dala
teti k telefonu, seveda brezžične-1 krompirja. Da veš, s mu, ki jo tinti hip harmonično Jem ai Jih podkupila!" zapel.	Mica je bila huda, da, užalje-
— Halo! Gloria 1	na. Spekle ao jo beaede in ko je
Tisti hip je spoanala gospa šla, je zaloputnila s vrati. Pa Francetova v cevi Ulevborja so bila vrSU bolj lahka, takore-avojoga moža, mude$sga ae ttm h^ akora^oaorna, ako je ho-daleč v Remsu. Videla Se je an- j tel kdo prffiuškovati. In Je Mica tična katedrala skosi okno, pri fe takoj razumela in poprosila katerem Je stal inženir Franc- Lunaj gtoječo Nežo, ki je bila ra-cel. Govoril je pred brezžičnim¡dovodna in Jeposlušala levite, ki Ulefonom in v roki jo držal kra- g0 v gobi padale na iMico, da ji ano rdečo rožo. •, i	gre za pričo. Bo pa le enkrat to-
Gospa Francetova je bila vsa žila; Naj ao zgodi reanica. srečna, videč njegovo radostno,) Neža pa se Jo odrezala: "Meni treba not tlačit. No kaj
— Gloria, pol Ulefon, malega živega
ro! — je «e ustnice!
a nekaj
Mica jo vendar mo-ukreniti. K sreči je
kale. — Poglej tote rožo.
— Vidim jo, — *e odgovorna goapa Francetova nekoliko začudeno.
premi- poslušal govorico iz veselega pri
zorČlta tudi železničar Jofce.
Pričele ao rookatl zelene kuverte.
Povabili ao JožeU, Nežo, Jero
o drevo za rasglodni stolp, odkoder bi lahko videl vso deželo? Doms, na Irskem sem bil namreč že v najmlajših letih lUkor paglavec pogumen ln pa spreten plezalec po drevesih. Čd so mo proka!4i moji tovariH pri vzpenja-njtt po skalovju, sem bil preprifen, da jih lahko potolčem mod vejami. Če bi pe mi le posrečilo. ds bi s nogami aUl na najafžji izmed debelih grč, bi bilo čudno, če no bi prilezel kar do vrha. Ta predlog Je navdušil moje sopotnike.
"Naš mladi prijaUlJ," Je rekel Challenger in napihnil lica kakor dve rdeči jabolki, "Je zmožen cirkuških umetnosti, kaUrlm ne bi bil koa težji, po tunanjoati vsekakor ugled-nojšl človek. Posdravljam njegov načrt"
"Pri svetem Juriju! Vi aU jo pa pogodili, dragi m)adeniČ!" Js rektl lord John in me lopnil po hrbtu. "Ksr ne gre mi v glavo, da se nismo ns to tmlslili ie poprej. ImaU sicer samo kako uro časa do aoldnoga aatona, a če s seboj vzamete bdežnico, morda boste uUgnlli vsaj na hitro v glavnem načečkatl pokrajino, če posUvimo na kup pod vejo U tri saboje a strelivom, vam bom le lahko pomagal navzgor."
Stopil je na saboje, modUm ko tem ogledoval deblo, ln me poUm rahlo dvignil v trak, a nenadno je priskočil še Challanger In me U-ko aunll t mogočno roko, da aem kar afrčal navzgor med vejevja. Oprijel aem ae t rokama vaje in al pričel, kakor jo Ho, pomagat! t nogama, dokler ae nlaem tja povapel poprej a truplom ln potoni t nogama.
(Dalje prihodnji!.) '
Imenitno. Zdaj pa poglej p- ln njenega Načeta Ur razžaljeno malo dSŠČico za zaveto kraj^ Mico na 80dnijo....
Tam pa ao stvar takole poslušati.
Nace je povedal, da o Mici .	.sploh ni nič rekel, ker je z njo
— Jo ponovil J skrhan. Jera tudi ni govorila, da bi Mica krivo pričevala.
Tiati Jože in pa Neža, ki Je takoj takrat govorila» da jo ni <tre-51 d«I I k* "not tWit" P* ®ta pod prisego morala povedati, kaj vse se je slišalo is proaornih vrat.... In , _	. . , ,ao obsodili Načeta jn Jero vaa-
' •	»to dinarjev, ali pa, če
smehljajoči se Francel aamo Mg^ pla£ati, na dva dni zapo-
Ube. Odgrni zaveso, Gloria.
Za zaveao je bila krasna mizica, spojena s električnimi baterijami.
— Glej dobro, nženir. 7
Kar se je začelo na mišici nekaj zgoščevktl. Nastali so hlapi, postajali »o rdeči in zelenkasti, zgostiti 80 Si ur bili či in zeleni.
Krasna «feča roža se Je pojavila, žsl
selo kompliciran aparat Ura je kaSale štiri minute in
Maurice Renard:
BODO0NOST
Inženih France je Imel krasno stanovanje v petnajstem nadstropju dokaj sUre hiše sredi Parlsa v enem najlepših o-krajev, kjer se Je nekoč razprostirala občina Roulogne.
Kakor vsako Jutro je pripeljalo dvigalo Franoela v triindvajseto nadstropje na veliko Uraso. ¿ena ga je spremljala. Vaak dan ga je spremila do terase in počakala. da je odšel. Učeniakovi laboratoriji so bili v predmet ju v Remsu. Vsak dan je letal tja s helicóptero Trideset minut je zadoatovalo za pot. dolgo ato petdeset kilometrov. Med poletom je imel baš toliko časa. da je po-slušal redloporočlja od veeh strani.
Aparat Je bil pripravljen za polet kakor mnogi drugi, stoječi pred garažami na terasi VI-sok o pod nebom v sinjih oblakih, ki so se zdeli It U višine ogromni, se je videlo nebroj letal ali
helicopUr. Mogočno brnenje Je odmevalo po vesoljstvu.
Francel J t poljubil avojojleno.
—	Vrnem ae kmalu, — Je dejal in se pomembno nasmehnil.
—	Ah. torej nisi potabil! Kako sem srečna! .
—	Pozabiti, kaj bo 6. julija! Najina obletnica. Ah, Gloria!
Priznajmo, da nam nI znano, ta kakšno obletnico gre. Zakaj inženir Francel al pozabil 5. Julija prineati avojl ženi rož? To prepuščamo ugibanju čitatelja. Mi pa domnevamo, da bi moglo biti v tem nekaj alllnega prvemu poljubu. Toda to nima nič skupnega t našo storijo.
Gospa Francetova, kl Jo je na-«val mož tako posrečeno Gloria, je opazovala, kako drve helicop-Ura nad Parizom proti vzhodu v višni. ki Jo je bila določila policija za letala Ko Je izginilo leto-to njenega moU aa obzorjem, se je ozrla za hip na pravljično panoramo prestollce. Veter je pihljal In se poiffraval z njenimi kratkimi lasmi.
Kar je zapel svočnlk radia i lustrirsne poročevalske agentu re.
— Pozor! Velik praški miting! Takoj ao Je pojavila v oni praznini nad mestom ogromna ali-ka, na kateri ae Jo videla množica, kl je navdušeno ploskala govorniku, atoječemu sredi radi-oaparatov.
Toda minilo je mnogo let. proden je bil U Izum umetnih optičnih prevar industrij allsi-ran. Ko Je stopila Gloria v živ Ijenje, so že mnoge delniške dru žbo izkoriščale U itum. a pomočjo katerega ao lahko prenašali rasne reprodukcije dogodkov na velike ratdalje. kakor al dovoljuje narava v puščavi na svo račun
Gospa Francetova ae Je samo mimogrede ozrla tia ogromno sliko, kl Je Ispremenila oblake nekaj minuUh v veliko stran žurnala. Vrnila se je k dvigalu in se spuatlla v mehko naročje svojega tUnovanja.
Kar Je pa sledilo onemu tre-nelku, ko ae je vrnila domov»
ra..
To Mico Imajo rea na piki. 20.
šeat sekund''čez enajat. Uradni oktobra je bllo> ko ^ ftla Mica
radio je zadonel:
Pozor! Inšenih France, ki
domov mimo gospoda in goepe Kravomel. V njuni kuhinji pa je
je že saslovÜ e svojimi študija- L^eU ta živžata Jera. Mica pa
mi na polju novnega J odkril areds
sva;
,n P* I je včaaih kaj galantna. Poka-snovi, Je zala je čaatfti dvojici Kravomel rim ae da vg0 dolgost tvojega jezika. Go-
prenašati substanca.po vsem r- gpa Kravomel pa je bila huda, Ju. Prenaša se lahko po radiu. I^ razkačena jeskočila k Mici Prav ka ^ je bila poslana is Rom- ln j0 g y90 ^ loputnila po pr-aa v Pariz roža in sicer po zrač- slh< slučajno pa se jo gospod nih valovih. ' ,.t, ■ takrat bril, v rokah je držal Nepopisno vrvenje je zwrla- kridko rešilo, v drugi roki ps je dslo po meatu. Goopajrsncslova drW "žajfnat pensel". Nič ni je čutila lcako ji smo močno u-Izmislil gospod Krsvomol, ali je trlpljs in ksko proMedeva. Ne»- L brišem le konec ali ne. Ročno no Jo prijela rolo in jo pritisnila Je |X)frtj)ii pensel in lavor a vo-...	j. do, ki je bil slučajno pri roki. sa-
ns drhteče uatnice.
To se je tgodilo v daljni bodoč-nostL
t
sukal in — presenečeno Mico polil.
Kot nalašč pa je Ukrat zaneslo neko Johanco v bližino poii-UMice.
"Boš šla za pričo, kuzla, U bo že ona baba podkupila".
Pa so romale zopet zelene kuverte.
Gospod in gospa Kravomel sta se na vse načine hotala "izliza-ti". Tudi Jera je pomagala, kar te je jalo. Pani vse skupaj nič pomagalo. Gospa Kravomel je zagrešila prestopek zoper telesno varnost in bo plačala 260 dinarjev^ ali pa bo sedela 6 dni. Zraven tega pa mora dati Mici 50 dinarjev za bolečine. No, in kar se še razume, tudi stroške sodišča nosi ga. Kravomel. Tudi gospod Kravomel, ki se je Ukrat bril bi moral vedeti, da kopel oktobru ni primerna, zlasti pa da lahko Mici na vso w>oč škoduje. Ljudje oe ja lahko prehlade. Strela! In je bil tudi Kravomel obsojen na plačilo sto dinar jev, če pa ne bo plačal, bo sede 2 dni in premišljeval, da ni dobro polivati iz lavorja mimoidoče ljudi.
Sosedje so res od vraga. Kar nikoli ni miru. In Ljubljana ima dovolj takih tudi neslanih prepirov. To je vaa romantika, ki je ostala ista in še iz časov slavnih Kancev, ki ao se bodli z iblajtar-ji in zanetili prepire med zakonskimi dvojicami.
Gospod in gospa Kravomel .pa imata še enega velikega sovražnika. To je Miha, ki že dolgo časa kuha jezo in to samo zato, ker ga včasih drsžiU, četprav poUm praviU, da ne misliU s tem nič hudega.
Onega večera sta gospod in gospa sedela pri odprtem oknu in gledala v lepo noč. Pa se je zaslišal pri vratih sonoren glas:
"AU, šuft, baraba, lump! Reva, pejd ven. DajU mi puško, da bom Uga šušUrja ustrelil!"
Gospod in gospa tU spoznala, da je to Miha. Pa tU še kuhala jezo in nisU pozabila Mice, in eU javila sodniji in tU tožila. Kaj? En Ukle Miha pravi šuft, baraba, lump in takrat, da ljudje potlušajo in vpije, da bo Uga šušUrja še ustrelil- Nak kaj Ukega pa ne.
Pa so prišli na todnijo in je bil Miha hud, zakaj, da ga za-slišujejo. Miha je fcrasel za ped ln je malo manjkalo, da ni zgrabil za avečnik in s nJim loputnil po mizi. Tako ga je ujezilo, ko mu je sodnik rekel, ds bo zsprt.
"Kaj zaprt bom? Te sodbe ne prevzamem, pa če me prec hudič Vzame", se je rsskoračil pred sodnikom Miha.
Pa ae je Miha pritožil, ker je dobil dva dni. Položil Je kolek'za dvajset dinarjev In sahUval boljšo pravico.
Gospod pa gospa Kravomel sU si mencala roke. «Vendar sta tudi ona dobila pravdo in bo Miha zaprt
No, s tem pa še ne bo konec
PONDEUEK, 10. MAHCaJ
pravdam in se bo Že kje zopet našel kak lonec in bo v tem Ion cu kaj notri in bo takorekoč pripravljen romati v kako osebo n gotovo te bo dobila še kaka beseda, ki bo razdražene sosede rsožalila. Drugi sotedje p« be bodo smejali. Zlatti ker se ve da Jera ne bo tiho in se tudi samo po sebi razume, da se bo. sta tudi gospod in gospa Kravo, mel še kdaj kje zarekla ...
HISA
PRODAJ
Rad bi prodal hišo na Absher MonUna, ker sem preveč odda ljen od Montane in ker ne ma ram imeti več U tkrbi. Ce kdi želi kupiti to hišo, naj vpraša rojaka tobraU John Speka oseb no, ali pišite meni za pojasnile John Zupan, Box 2, Rolapp Utah.	-(Adv.
KOLEDARČKI
Na rokah imamo de neka Koledarčkov S.NJPJ. in sU nejo po 25c komad. Kdo želi imeti enega ali več, na hitro pošlje naročila zanj Imamo le Se kakih 50 komi dov, torej hitite. Naročila j poslati upravniitvu Prosve te, 2657 S: Lawndale Ave Chicago, 111.
SLOVENSKA NARODNA POI
PORNA JEDNOTA izdaja avoje pnhMkscije in I poaebno Hat ProeveU ss korist ter potrebno agitacijo svoji drnfttev in članstva ln aa propi gando svojih Idej. Nikakor g ae sa propagando dragih p« pornlh organizacij. Vsaka oi ganfrertja ima običajno avoj glasilo. Torej agiUtorični dopL in naznanila dragih podporni organizacij in njih društev w os ne pošiljajo Hstu Prosret
Agitlrajte za Pros veto!
Ljubi jaM I« Ljifcljan-
Raspori mod eoasdad, Dolgi Jeziki in tožbo. Stare oprsvljlv-
t, t_----■ M -. - J«« »-
ao m poeti aa eoaioca
Ljubljana, 7. febr. 1980. Taki amo!
Kaj bi bilaOJubljana, ako bi jo ne doleUla usoda, kakršna doleti vaak kraj, vaak kotiček, ki jO obljuden?
PuaU bi bila In čemerna, še boU kakor Je in vai bi ae držali klalo t malo bi jih bilo. kl bi se amajala norčavoeti ln bodaloetim tega avoU. Pa amo, hvala bogu, preokrbljent tudi sa take atvari v LJubljani. Saj imamo toliko aoeedov. takorekoč val amo si aoeedje in — pravico, mod sosedi je vse mogoče.
Tako je. Ljubljana Je pač toka. In tudi njeni prebivalci, kl so ns gosto nkiipaj. Mod sosedi so kakor povsod — posojila, lenK-ve. dolgovi, no poeebej natolcevanja In obrekovanja. Skratka, ugotoviti se mora: med sosedni! je prijateljstvo ali eevraštvo. a-II pe. kar je pa Uko malokdaj-tudi alč! '
Med Umi sosedami pa ee gode čudne agodbo.
Prav posebne vraU soseda Je neka Jera. MoJ bog, «e bi prišli v Ljubljano, takoj bi jo našli. Tam nekje ob šeftsoaiAki progi vlada Jera. £e novem koliko dolgo dolguje oagavi Mfci — sto
Tiskarna S. N.
»'">.* ti
V TISKARSKO ONI SPAMJOM BELA
Tlaka vabila ta vaieliee in ahode, viritnice, časpfl^, knjiga, kolo-darK letaki itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nem* ftkem, angleškem jeziku In drugih
VODSTVO TISKARNE APBURA NA ČLANSTVO SJÍPJ^ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vaa pojasada daje vodstvo tiskarne.
unijsko delo prve vnte.
S. N. P. J. PRINTERY
2857-59 So.
CHICAGO, ILL. tJ TAM SE DOBE NA 2KLJO TUDI VBA* USTMENA POJASNILA