Domžale, 8. XI. 1989, letnik XXVIII, št. 15 občin/ki , poročevalec Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Domžale &0 let ZORE Domžale: Pogum, pamet, pridnost - so pripomogle k dvema desetletjema Pred dnevi so praznovali zadružniki povezani v obrtno zadrugo ZORA Domžale. Z njimi seveda tudi ves 36-članski kolektiv, ki že nekaj let deluje v izjemno lepih prostorih obnovljenega Ravbarjevega gradu. Ob svečanosti 20-letnice, prireditev so povezali z otvoritvijo lepih skladiščnih prostorov, so spregovorili o teh dveh desetletjih, zadružnike in delavce zadruge pa je pozdravil tudi predsednik Sob Domžale Peter Primožič. Gre za nagel družbenoekonomski razvoj naše družbe v minulih dveh desetletjih in za napredek proizvajalnih sil in proizvodnih sredstev, hkrati pa vključevanje v mednarodno delitev dela organizacij združenega dela. Vse to je zaradi tehnoloških, organizacijskih, pa tudi ekonomskih razlogov narekovalo razvoj obrtne dejavnosti. Številni med temi izdelki se odlikujejo z izjemno kakovostjo, saj so posledica velike tehnološke zahtevnosti. Ob tem nastopa še ena prednost obrtne organiziranosti, ki je prav v občini Domžale dosegla veliko razvojno, stopnjo, primerjalno med najbolje dodelanimi v republiki. Zato niti ni čudno, da se zaradi vsega tega zmore hitro in kakovostno prila- i \ j f t li i % Izjemno lep skladiščni objekt se imenitno vključuje v obstoječo arhitekturo Ravbarjevega gradu. gajati združenemu delu in zaradi tozadevne fleksibilnosti prilagajati zahtevam združenega dela. Ta značilnost je bila vzrok za to, da se je prav obrtništvo znašlo v položaju, ki je lahko dalo kakovosten zagon povezovanju združenega dela in obrtništva. Prednosti, ki so potencionalno izhajale iz takega povezovanja, so bile velike, da so sčasoma izginili tudi ideološki predsodki, naneseni v vseh prejšnjih letih. Tako lahko združeno delo danes še v veliki meri najde najboljšo in najoptimalnejšo, predvsem pa najcenejšo rešitev v povezavi z obrtnimi zmogljivostmi. Torišče za te povezave je obrtna zadruga. V občini Domžale letos mineva že 20 let od njene ustanovitve, včlanjevanje vanjo je obrtnikom iz domžalske občine in od drugod omogočilo proizvodnjo do neke mere pod enakimi ekonomskimi pogoji kot v združenem delu. Prednosti, ki iz tega izhajajo pa so še mnoge druge. Obrtna zadruga je bila in je še ustanova, ki je zasebne obrtnike do neke mere izenačila z organizacijo združenega dela. Presegla je tradicionalno dogmatsko gledanje, da je obrtnik ostanek kapitalizma. Družba je našla posebno obliko nekakšne poslovne liberalizacije. V medsebojnem poslovanju so pridobili oboji: zasebnik in družba. Ekonomski interes zadružnika je seveda moral obstojati, če naj bi pristal na vključevanje v zadrugo. Uresničevanje tega ekonomskega interesa se je že pokazalo v prometnem davku, meničnem poslovanju, z revalorizacijo pa tudi v drugih oblikah. Neobhodna pa je seveda tudi družbena korist, da se zadružniki združujejo v zadrugo. Ko je zadruga dejstvo, predstavlja krepko gospodarsko telo, temelječe na družbeno zasnovanih načelih dela. Udeleženci svečane prireditve ob 20- letnici obrtne zadruge Zora Mengeš. S tako oblikovanim družbenim gospodarskim subjektom šele nato pride do poslovnih odnosov z večjimi gospodarskimi sistemi. Prav družbena narava poslovanja je bila doslej neobhodna marsikje za sploh kakršnokoli poslovanje. Le to je zagotovljeno ob družbeni mrav] obrtne zadruge. Zadruga zmore povezati pogodbene izvajalce, ki zmorejo z operativno fleksibilnostjo, lastno zasebnikom, dopolnjevati tehnološke procese in zadoščati dinamičnim potrebam različne proizvodnje. Začetne funkcije so evidentne, preizkušene v praksi, razvoj, ki ga napovedujejo različne sistemske spremembe naše družbe, pa je pred nami. V bližajočem in prihajajočem času v novo zasnovanih načelih tržnega gospodarstva, bo zadruga morala prevzeti prenekatero novo funkcijo, saj bodo že same zakonodajne rešitve zagotavljale teoretično in tudi praktično izenačevanje narave lastništva in tudi vsega ostalega, kar je doslej zasebni sektor sililo v neenakopraven konkurenčen boj. Dilem, ki so pred zadružniki in delavci Zore Domžale je mnogo. Tačas ne vedo ali se kaže Zori organizirati kot družbeno podjetje ali kot delniška družba, ali bo prihodnost res v celoti podjetniška zadruga, ali bo moč v odnosu do zadružnikov zadržati nekaj netržnosti. Prav tako še ne vedo alikaže organizirati nove funkcije za trženje v domovini ali tujini, ali pa morda postati specializirana ustanova za komercialno spremljanje velikih zadružnikov, že tačas skoraj podjetnikov. Dilem je v času, ko se spreminja zakonodaja in gledanje na lastnino — zasebno — družbeno — veliko. Da bi jih uspeli v Zori razrešiti čim uspešneje. To je torej pogoj in naša želja, da bi tretje desetletje bilo pomemben mejnik v razvoju te specifične gospodarske ustanove naše obrti... Vsem delovnim ljudem in občanom pobratene občine Koprivnica čestitamo k občinskemu prazniku 7, novembru Domžalčani gradnje avtc^te^ M0REMDft n*Minforma- ^»KOnr pS *daj znani wdena do leta 2000. obE'me Domžale aktualno Človek - središče političnega prostora prihodnosti! Bo SZDL razpoznavna in konkurenčna v političnem (strankarskem) pluralizmu, kateremu so amandmaji k slovenski ustavi široko odprli vrata? To je gotovo osrednje vprašanje v množici pestrih razprav o novi vlogi in programu socialistične zveze. Vse bolj jasno je, da so dileme o strankarskem ali nestrankarskem političnem pluralizmu presežene, da smo se predsodkov o strankarstvu otresli in da na naslednjih volitvah lahko pričakujemo pravi in predvolilni boj programov in kandidatov različnih »barv«. Zato mora tudi SZDL postati stranka s svojim programom in individualnim članstvom, medtem ko ima kolektivno članstvo in delovanje po načelih frontalnega usklajevanja vse manj perspektiv. Doslej smo bili vsi člani SZDL od rojstva do smrti v skladu z opredelitvijo, da je SZDL prostor za sporazumevanje in usklajevanje, kamor pride lahko kdorkoli in kadarkoli, vsak, ki želi politično delovati in sodelovati pri odločanju o skupnih, življenjsko pomembnih vprašanjih. Toda spoznanje o preživelosti monolitne politične organiziranosti z vodilno vlogo ZK utira pot drugačnemu uveljavljanju tekmovalnosti " in konkurence in korenitim spremembam političnega sistema; brez njih tudi .radikalna gospodarska reforma ni mogoča. Vse dosedanje družbenopolitične organizacije in novo-nastajajoče zveze v tem nezadržnem procesu demokratizacije iščejo svojo identiteto, zato mora tudi socialistična zveza čimprej pokazati svojo pravo barvo, svoj program in ideje, ki jih bo v boju za oblast v prihodnje zastopala. Ljudje naj bi se na volitvah odločali o jasnih programih in kandidatih, ki naj bi te programe uresničili. To pa ne bo ravno lahko, ker si nastajajoči programi med seboj niso kdovekako različni — vsi ponujajo boljši socializem in lepše življenje. Takih obljub v naših političnih deklaracijah pa imajo ljudje že čez glavo in najbrž ni pričakovati velikega navdušenja za včlanjevanje v nove stranke. Zaupanja bodo deležne tiste, ki so doslej ali pa še bodo dokazale, da so sposobne stvari spreminjati v praksi. S tem pa se tudi v SZDL ne moremo ravno pohvaliti, čeprav ni mogoče zanikati dejstva, da je v mnogih okoljih, zlasti na temeljni ravni v krajevni skupnosti, doslej delovala z ljudmi in za ljudi le socialistična zveza. Tudi v naši občini imamo mnogo primerov, ko krajevne konference SZDL znajo prisluhniti interesom in potrebam ljudi in jih povezati v skupne akcije za izboljševanje življenja. Nenazadnje to potrjujejo tudi odločitve za samoprispevka v večini krajevnih skupnosti, ki so se rojevale v organizacijah SZDL in so jih ljudje zavestno podprli. Ta dejstva nas navajajo na trditev, da se bo SZDL kot stranka lahko uveljavila med ljudmi ne z visokoletečimi ideološkimi konstrukti, ampak s programom, ki bo blizu interesom človeka v krajevni organizaciji. Zato se akcije obnavljanja oz. pridobivanja članstva in delitve novih izkaznic (pa tudi neprijetnega pobiranja članarine), ki jo pripravljamo, ni mogoče lotiti brez jasnega, konkretnega, vsem razumljivega programa ter pravil organiziranja in delovanja. V razpravo prihaja program SZDL Slovenije z naslovom »Z demokracijo in ustvarjalnostjo v boljše življenje«, vendar bomo morali v občini in krajevnih skupnostih ponuditi tudi kratke in konkretne usmeritve za aktivnosti, ki prinašajo otipljive sadove. V zadnjem času je veliko ugibanj o tem, kakšnih mavričnih barv bo politični prostor v posameznih okoljih, Domžalska »mavrica« še ni popolna, ker sta bila doslej ustanovljena le pododbora Slovenske kmečke zveze in Slovenske demokratične zveze. Pa tudi ti dve novi alternativni politični organizaciji resneje še ne pretresata lagodnega sožitja »uradnih« političnih subjektov. Že nekaj časa pa je moč opaziti rahljanje nekdaj trdnih frontnih vezi, verjetno zaradi prenovitvenih prizadevanj ZK, ZSMS in sindikata po samostojnosti. Rekli bi lahko, da je ozračje kar preveč mirno. Morda je to le zatišje pred viharnim predvolilnim spopadom, ki naj bi se pričel po sprejemu novega zakona o političnem združevanju in zakona o volitvah. Kdo bo komu nasprotnik, kdo komu zaveznik, je danes težko reči. Bodo nastale tudi v naši občini strankarske koalicije? SZDL bo na volitvah nastopila z lastnimi kandidati, vendar bo skušala ohraniti nekaj frontnosti in predlagala ali vsaj podprla kandidate drugih zvez, ki se povezujejo v SZDL in imajo podobne programe. Nekaj pa je jasno: Volilni boj bo predvsem boj za kandidate. Vsi računamo na strokovno usposobljene in ugledne ljudi, ki bi prevzeli pomembne funkcije v občini in tudi v republiki. Takih, ki bi bili ob tem pripravljeni kandidirati in se prepustiti volilnemu rešetanju, pa nikoli ni bilo veliko, in jih najbrž tudi v pogojih strankarskega političnega pluralizma ne bo. Volitve torej morda niti ne bodo tako drugačne od dosedanjih. Da bi le prave ljudi izbrali na prava mesta! Politični pluralizem ni čarobna formula za rešitev naših zagat. Pričakujemo pa lahko, da bo prispeval h krepitvi skupščin kot najvišjih organov oblasti, ustreznejši razdelitvi funkcij politike in države ter nenazadnje h konkretnejši opredelitvi odgovornosti nosilcev oblasti. Domžale in Koprivnica: Pobrateni tudi novinarji Pred dnevi so gostitelji — občinska časopisno-grafična hiša Glas Podravine iz Koprivnice povabili na vsakoletno delovno srečanje delegacijo našega časopisa Maks Jeran, Matjaž Brojan, Vera Vojska in Vido Repanšek so si v Koprivnici oz. Na njenem obrobju v Prekodravju ogledali delovno organizacijo AVARD v Goli. S poslovanjem te poljedelsko-prede-lovalne organizacije, ki pa ima tudi nekatere druge zanimive tržne programe, nas je seznanil njen direktor MILOŠ MILANKOVIĆ. Na obisku pri likovni ustvarjalki — umetnici naivnega slikarstva BISERKI ZLATAR-MILINKOVIĆ pa smo si ogledali nekaj nastajajočih del. Umetnica, ki visoko kotira v hierarhični razporeditvi naive v tej občini (center naivne umetnosti Jugoslavije) je goste seznanila tudi s svojimi načrti, med katerimi bo poslej tudi postavitev razstave v Domžalah. V delovnem delu obiska sta delegaciji sporazumno oblikovali vsebino prispevkov, ki bodo izšli ob občinskem prazniku ene in druge občine. Brojan Ob obisku v Koprivnici sta si obe pobrateni redakciji v delovnem pogovoru izmenjali izkušnje, priložnosti pa je bilo dovolj tudi za prijateljsko izmenjavanje najboljših želja pred bližnjim praznikom Koprivnice, 7. novembrom. Pred javno razpravo: Huda dilema -kam z odpadki Letos mineva že več kot 17 let od prve konference OZN o varstvu okolja v Stockholmu, deset let je od sprejetja zakona o odpadkih in dve leti od problemske konference Ekologija, energija, varčevanje, ki smo jo izvedli tudi v naši občini. Konferenca je s svojimi temeljnimi cilji in programskimi usmeritvami zavezala organe socialistične zveze, da terjajo uresničitev sprejetih sklepov in dogovorov ter usmeritev za reševanje problematike odlaganja odpadkov v občini. Čas hiti, okolje pa je vedno bolj onesnaženo, denarja za sanacijo je vedno manj, kakovost življenja pa komajda narašča. Socialistična zveza je ugotovila, da je potrebno spremeniti smeri razvoja, če hočemo ohraniti naravne danosti pred vedno bolj uničujočimi posegi v naravo in dosledno terja uresničevanje sprejetih dogovorov. Treba je namreč na kar najbolj demokratičen način sprejeti osnove in določiti strateške cilje ravnanja s komunalnimi, posebnimi in nevar-i nimi odpadki. J Cilj socialistične zveze je, da skupaj z vsemi, ki jim je kaj do čistega in zdravega okolja, še posebej z aktivisti turističnih društev, društev za varstvo okolja ter sorodnimi društvi; v široki javni razpravi zagotovi sodelovanje in aktivnost najširšega kroga ljudi. Vsi skupaj naj oblikujemo temeljno strategijo varovanja in očuvanja našega okolja pred odpadki. Svet za varstvo okolja in prostorsko planiranje Predsedstva Občinske konference SZDL Domžale zato poziva krajevne skupnosti, delovne organizacije, društva, združenja in občine, da v javni razpravi, ki jo bomo organizirali v drugi polovici meseca novembra podajo svoje Volilna in programska seja občinske organizacije ZK Po dolgem času smo sami izbirali Mnoge obiskovalce volilne in programske seje je presenetil že podatek, da se je v teh, za obstoječo politiko apatičnih časih, dvorana napolnila do zadnjega kotička in je bilo navzočih več kot tri-četrtine delegatov. Druga zanimivost pa je bilo kratko poročilo o delu. Uvod v razpravo je imela Marija Majhenič, predsednica OK ZK, potem pa so se vključili predsedniki komisij občinskega komiteja. Razprave praktično ni bilo in delegati so poročilo sprejeli ter razrešili občinski komite. Toda molk je bil le zatišje pred viharjem, saj so že v naslednji točki razpravljali o novem vodstvu. Mirjana Kavčič je poročala o kadrovskih postopkih in jih ocenila za uspešne, saj so se držali rokov, javnost dela je bila zagotovljena, osnovne organizacije so se lahko enakopravno vključevale v postopke in po dolgih letih je na kandidatnih listah več ljudi, kot jih bo pa izvoljenih. Z njenimi ugotovitvami se niso strinjali delegati nekaterih osnovnih organizacij iz Domžal, Vira, Doba in Radomelj. Kandidacijskemu postopku so očitali favoriziranje posameznih kandidatov, preveliko število pedagoških delavcev na kandidatnih listah, kritizirali so programa dela, ki sta ju ponudila kandidata za sekretarja. Po dveh urah polemičnega, a tudi že dolgočasnega kresanja mnenj (tudi to je davek na neizkušenost v demokraciji) je sekretar Simon Đuretić z branjem sklepov zapisnikov 00 ZK prevesil tehtnico na stran predlagane kandidatne liste. Z dvema glasovoma proti so delegati potrdili listo predlaganih kandidatov. Ker se je tokrat prvič volilo in ne potrjevalo, so tudi volitve trajale dlje časa in delegati so bili že kar nestrpni, ko jim je predsednik volilne komisije pojasnil postopek volitev. Med štetjem glasov na lističih je predsednik IS ing. Anton Preskar predstavil gospodarska gibanja v občini Domžale, z razpravo o spremembah političnega sistema pa ga je dopolnil predsednik skupščine tova- riš Peter Primožič. Potem so bila na kratko predstavljena še izhodišča za delo Občinskega komiteja ZK v letih 1989—91. Sprejeti so bili le trije sklepi: — da se sprejme predlog programskih smernic občinskega komiteja; — da se na prihodnjih sejah po točkah primerja zadane in izvršene naloge; — da ob reorganizaciji ZK ukinejo osnovne organizacije v gospodarskih organizacijah, upravnih organih in JLA. Ob koncu so bili prebrani še rezultati volitev: Novi sekretar Občinskega komiteja je Miljenko Martinjak, člani komiteja pa: Marjan Bol-har (Helios), Cerar Miran (Papirnica), Erman Vlado (Indupla-ti), Frantar Svetozar (Mlino-stroj), Grošelj Dušan (Helios), Hace Rudi (Beton), Jerman Janka (OŠ Radomeljske čete), Kerč Franci (Toko), Kolenc Valentin (Trzin), Lipovšek Lenasi Igor (SKUŠ), Majhenič Marija (Toko), Martinjak Miljenko (Agroemona), Oražem Stane (Papirnica), Pevec Janez (Slavka Slandra), Pišek Nataša (Uni-verzale), Pustotnik Ana (Domžale), Smerke Zvone (Helios), Tekavec Franc (Avtoservis), Vesel Stane (Napredek), Za-vašnik Franc (Lek), Zibelnik Janez (Mengeš). LIGITROP ČLANSKA IZKAZNICA ★ oAf SZDL SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE ... delovni ljudje in občani, ki želijo uresničujoč svoje ustavne pravice in dolžnosti, delovati v SZDL kot njeni člani, se v krajevni organizaciji včlanijo v SZDL (9. člen statuta SZDL Slovenije) OBČANI! Če se želite včlaniti v Socialistično zvezo Slovenije, to lahko storite v vaši krajevni skupnosti ali na sedežu občinske konference SZDL, Domžale, Ljubljanska 70/1 (nasproti avtobusne postaje pri Veleblagovnici) predloge, pripombe in mnenja in tako pokažejo svojo pripravljenost za sodelovanje pri reševanju teh problemov Za dosego kakovostnih rezultatov bodo potrebni izjemni napori, menimo pa, da 3e je vredno potruditi, saj gre za smotrni razvoj ob ekološkem ravnotežju. Samo taka usmeritev bo omogočala visoko kakovost življenja tako za naše občane, kakor tudi za bodoče generacije. Javne razprave, ki jih bo socialistična zveza organizirala po posameznih temeljnih okoljih, bodo v prvi vrsti skušale najti odgovore na ključna vprašanja, oziroma probleme in to: — kaj je potrebno spremeniti v zakonodaji na področju ravnanja z odpadki, da bo bolj učinkovita, — katero industrijo je potrebno prestrukturirati in kako, da se bo zmanjšala količina odpadkov, oz. načrtovati tiste zvrsti, ki imajo odpadkov čim manj, — kako ravnati na področju kmetijstva, da bo škodljivih odpadkov, pesticidov in nepravilnega gnojenja z mineralnimi gnojili čim manj, — odločno in takoj pristopiti k pridelovanju biološko neoporečne hrane tudi za ceno nižjega donosa in slabšega izgleda pridelkov, — kako načrtovati lokacije za odlagališča smeti in nevarnih odpadkov in kako zaščititi prebivalce, ki živijo v neposredni bližini Večjih odlagališč, — kakšen način izobraževanja in usposabljanja je potreben za dolgoročno pridobitev željenih rezultatov na tem področju, — kakšno informiranje potrebujemo, da bosta ekološka zavest in etika potala sestavni del našega vsakdana, — kako preprečiti ob uvajanju tržnega gospodarstva njegov negativni vpliv na okolje, — posebno skrb in pozornost nameniti vzgoji in izobraževanju mladine za očuvanje naravnega okolja. To je le nekaj odprtih vprašanj. Nanje bo javna razprava skušala poiskati ustrezne in za vse zadovoljive in sprejemljive odgovore. Zavedati se namreč moramo, da so odgovori na mariskatero zgornjo dilemo sila preprosti in enostavni, dokler nismo osebno prizadeti. Citiram še misel predsednika Sveta za varstvo okolja RK SZDL Slovenije dr. Petra Novaka: »Slovenija bo vrt Evrope, v katerem bodo sami vrntarji. Veseli bomo vsakega obiskovalca, toda nikomur ne bomo dovolili, da bi teptal naše gredice in trgal cvetove težko vzgojenih, a že cvetočih rož ekološke zavesti in osebne svobode.« Naj vsaka beseda velja tudi za našo občino! O. H. Letošnje srečanje rezervnih vojaških starešin: S človeško toplino Letošnji praznik, Dan JLA, naj bi tudi v občini Domžale dobil drugačno obeležje. Zato so se v občinski konferenci Zveze rezervnih vojaških starešin odločili, da pripravijo ob tej priložnosti prvo družabno srečanje rezervnih starešin. K sodelovanju so povabili občinski štab Teritorialne obrambe in občinski upravni organ za LO, pokroviteljstvo pa bo prevzela Skupščina občine oziroma njen predsednik Peter Primožič. Srečanje bo 16. decembra v Hali komunalnega centra v Domžalah, začelo pa se bo ob 19. uri zvečer in po besedah organizatorjev trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Poleg rezervnih starešin in njihovih družic, žena in deklet so nanj povabili še številne ugledne goste, predstavnike organizacij ZRVS iz sosednjih občin, mesta in republike, pa tudi predstavnike enot JLA in Teritorialne obrambe, kjer delujejo rezervni starešine, domžalski občani. Na srečanju bodo podeljena priznanja in nagrade vsem tistim Domžalčanom, ki so v preteklem obdobju največ storili za krepitev obrambnih priprav v občini. Poleg svečanega obeležja pa bo prireditev imela tudi družabni del, združen z družabnimi igrami narodno-zabavnega ansambla, srečolovom in še čem. V organizaciji, ki je bila še donedavno poznana po tem, da je njeno delo temeljilo predvsem na strogih vojaških vabilih in pozivih k obvezni udeležbi v različnih bolj ali manj obveznih dejavnostih, je torej zavel nov, bolj sproščen duh. Prireditev bodo pomagale izpeljati s prispevki v srečolovu tudi številne domžalske delovne organizacije, podjetja in zasebniki, zato vstopnine ne bo. Prijave za srečanje bodo zbirali v OK ZRVS DomžO; le, Ljubljanska 70 do 27. novembra, vsi zainteresirani pa se lahko prijavijo tudi po telefonu na številk0 721-481 (Savkovič). Poleg rezervnih vojaških starešin vabijo tudi delavce organov za SLO in DS, borce in druge. Politični večer bo 17. novembra: Obrtnik, boš podjetnik? 'j\ Slovenska demokratična zveza že od same$3 nastanka opozarja, da so kapitalistična gospod«1 stva povsod v svetu uspešnejša od socialistični Upravljanje s kapitalom v privatni lasti je vel'^ bolj učinkovito kot kakršnakoli oblika družbe" •-, lastnine. . .,[[ Rezultat tega spoznanja je tudi Zakon o podje c ]ih in vse oblike reform, ki se dogajajo v Jugos,aV ji, od gospodarskih do političnih. Največji P3^-, doks pa je v tem, da imajo še včerajšnji ideolo* :,: čistu ni in doktorji dogovorne ekonomije djj"; polna usta besed o kapitalu, delnicah, trgu de1 j* vne sile, managerstvu ... Ji Toda — jim je za zaupati vodenje podjetij P ;. pravih podjetniških metodah? Lahko spreme"1 J j imena neke stranke kar čez noč spremeni lastno v njenih članov? Lahko sprememba rdeče barve • modro rumeno povzroči gospodarski čudež? ^ : Pri Slovenski demokratični zvezi menimo, j ne! rj^' Gospodarsko rešitev je možno doseči le vatno iniciativo! In to ne samo na področju dr •8 nega gospodarstva! s V Domžalah je veliko obrtnikov. Mnogim bo ^ , di v bodoče to ustrezalo, nekatere pa bo zarn'K ^ tudi »veliko« podjetništvo. Kakšne možnosti $°' to že danes? Kje so največje ovire? Kaj bi bilo1 ba najprej spremeniti? ^ O vsem tem bomo govorili na POLITIČNEM J ČERU, katerega bo organiziral Odbor SDZ za ™ žale. v petek, 17. novembra ob 18. uri . ^i v prostorih Knjižnice Domžale na Ljublj3" cesti tj|0 Vabljeni ste vsi, ki vas navedena problem3 nj- zanima, posebno pa še obrtniki in drugi podj* ki. Pogovorili se bomo tudi o tem, kaj SDZ 'a stori za vas in kako Vi lahko pomagate SDZ • • Ne pozabite: wA Slovenska demokratična zveza je vaša "K zaveznica! PREDSEDNIK 10 njX Anton Tomažič, dipl. Pra Na Gorjuši so se pred dneV'da. programsko voll'nl seji *Dra"7nL legati Medobčinskega sveta & Ljubljanske regije, ki ga je v ml" lem obdobju vodila Vera vol«* ' Na seji so se dogovorili za n° v zimskin razmerah) in ne ' E^?^n'e tucli zaradi črne točke 0 ^BA (Zajasovnik). i V kolikšnem času lahko pripnemo uresničitev vrste investi-jt-,J' ki naj bi pomenile odpravo ne-pkrih ozkih grl? a. n razmerah, v katerih se trenutki kd nanajamo, je težko napovedati, Onv'Se bodo pričela dela, ki bodo »Selila navedeno problematiko. Akutno se izvajajo pripravljalna Ja na rekonstrukciji mostu preko rriniške Bistrice: ureditev kole-lo^6 steze in Pučnikov od mostu )3 Kovičeve in Ljubljanske ceste, t' J; Pripravi je dokumentacija za V W.C"tev kolesarske steze in pločni- ki skozi naselje DOB, dokumen- 'ia za rekonstrukcijo križišča Že-^ik in dokumentacija za izgrad-n£ Peš in kolesarske povezave fi-ve6cl Dobom in Virom. Investitor na-h-(kf^n'n del bo po sedaj znanih po-Ce Samoupravna komunalna, !l(n!na' energetska skupnost občili' Domžale. |0%7konstrukcije, ki jih na magiji ces,i Ljubljana—Maribor na-Republiška skupnost za ce-* 6' Pa so: — rekonstrukcija nevarnega prometnega odseka Zajasovnik (Baba pri Trojanah) — rekonstrukcija trojanskega klanca — rekonstrukcija ceste M 10 od Črnuč do Domžal (most čez Kamniško Bistrico). Rekonstrukcija ceste M 10 BABA pri Trojanah naj bi se po izjavah Republiške skupnosti za ceste na sestanku 24. 10. 1989 pričela in zaključila v letu 1990. Dokumentacijo za rekonstrukcijo ceste M 10 — tretji pas na odseku Trojane bo RSC predložila občini Domžale do konca letošnjega leta, informacije o fizičnem začetku del nimamo. Rekonstrukcija odseka Črnuče—Domžale je časovno najmanj definirana, obljubljeno pa je, da bo lokacijski načrt izdelan v letu 1990, sama gradnja pa bo verjetno mogoča v obdobju 1991 — 1995. Ob upoštevanju dejstva, da se s 1.1. 1990 prenašajo pristojnosti republiških SIS na Izvršni svet SRS, so vsa napovedovanja o tem, kako se bodo posamezne aktivnosti odvijale, vprašljiva. 3. V kartah je vpisana tudi bodoča avtocesta. Ker vrsta naših občanov ni seznanjena z njeno predvideno lokacijo, je najin razgovor priložnost, da dobijo nekaj podatkov o njej. Trasa avtoceste ni nov element, ki se pojavlja v grafičnih prikazih prostorskih sestavin sprememb in dopolnitev omenjenega plana, temveč je to konstanta že vseh doslej sprejetih dokumentov, ki predvidevajo načrtovanje urejanja prostora v občini Domžale. V preteklosti je bilo skozi občino Domžale načrtovanih kar nekaj variant poteka avtoceste, danes imamo v planih le eno, kar je velik uspeh glede na prejšnje stanje. Rezervat bodoče avtoceste poteka vzhodno od naselja Drago-melj, mimo Preloga, Krumperka, severno od Krtine, in južno od naselij Črnega grabna (Lukovice, Krašnje, severno od Blagovice) tunelsko pri Petelinjku v motniško dolino. Ker je natančen opis trase težko obrazložiti, predlagam, da si ga občani, ki jih to zanima, ogledajo na grafičnih predlogah na Skupščini msm. Brezplačna pravna pomoč Hujna in potrebna Občinski svet ZSS je na oktobrski seji obravnaval porodilo o opravljenih storitvah pravne pomoči. Poročilo je podal Jože Rozman, eden od odvetnikov, s katerim je Občinski svet ZSS aprila letos sklenil pogodbeno j^zmerje za nuđenje pravne pomoči članom sindikata občinske organizacije ZSS Domžale. Iz poročila izhaja, da je odvetniška pisarna za nuđenje travne pomoči nudila pravno pomoč delavcem v zvezi s Problemi uveljavljanja samoupravnih pravic. Odvetnika ugo-Javljata, da prihaja največkrat do kršitve pravic delavcev za-K ker se ne upoštevajo določbe samoupravne zakonodaje. Občinski svet ZSS je ocenil, da je pravna pomoč, ki jo klavcem — članom sindikata domžalske občine nudita od-^etnika Jože Rozman in Bojan Makovec iz Mengša uspeha, kar dokazujejo tudi rezultati rešenih primerov. Obenem Pa je Občinski svet ZSS tudi ugotovil, da je pravna pomoč Potrebna in nujna. Smo v obdobju, ko se spopadamo z ^roki gospodarske in moralne krize. Zato se je treba še bolj, kot kdajkoli prej prizadevati za korekten in human od-^Os do človeka. Prav zaradi nevedenega si je sindikat v svoj Program na prvo mesto zapisal, da je njegova prednostna ^aloga zaščititi delavca — člana sindikata. V to zaščito pa Prav gotovo sodi tudi brezplačna pravna pomoč. J. Arnuš občine Domžale ali na Razvojnem zavodu. Gradnje te avtoceste ne morem napovedati, lahko pa dam informacijo, da po sedaj znani dokumentaciji ni predvidena do leta 2000. 4. Kaj bodoča avtocesta pomeni za razvoj Črnega grabna? Bodoča avtocesta po dolini oz. obrobju Črnega grabna zanesljivo pomeni omejitveni faktor razvoja teh naselij. To bo pogojevalo, da se bodo morala bolj razvijati naselja, ki se nahajajo v hribovitih delih Črnega grabna kot naselja nižinskega predela, ker bodo emisije prometa zanesljivo moteče za kakršenkoli večji razvoj sedanjih naselij — nosilcev razvoja doline Črnega grabna. 5. Kako sedanji planski dokumenti opredeljujejo bodočo stanovanjsko izgradnjo? Kje bi pravzaprav občani lahko prejeli informacije, kje lahko gradijo? Lahko kaj konkretno rečete o nadaljni blokovni gradnji v naši občini? Informacijo o možnostih stanovanjske in druge gradnje dobijo občani v prostorsko lokacijskem sektorju Razvojnega zavoda Domžale, Ljubljanska 76/II. Blokovna gradnja v občini Domžale je po sprejeti dokumentaciji predvidena predvsem v centru Domžal, predvidene pa so tudi nekatere spremembe, ki pa niso take narave, da bi vplivale na zasnovo pozidave mesta Domžal. Poleg tega so prisotna nekatera prizadevanja, da bi blokovno gradnjo omogočili tudi v drugih naseljih (Radomlje, Moravče). 6. Ali gradnja štiripasovnice, rekonstrukcija M 10 in 3. pas na Trojanah ne pomenijo časovnega odmika od izgradnje bodoče avtoceste? Po informacijah, ki sem jih prejel v sedanjih pogojih za reševanje prometne problematike, ki je prisotna v naši občini, ni objektivno pričakovati, da bi jo reševali z gradnjo avtoceste Ljubljana—Arja vas. Ta cesta je namreč predvidena za gradnjo šele po letu 2000, do takrat pa bodo razmere na obstoječi magistralni cesti Ljubljana—Maribor postale nevzdržne, zato menimo, da je potrebno ukrepati takoj. 7. Kako so sedanje spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana usklajene s prizadevanji za ohranjanje kakovostnih kmetijskih površin? Ali vse po vrsti ne pomenijo bistvenih posegov vanje? Kartografsko gradivo prostorskih sestavin omenjenega plana prikazuje tudi kmetijska zemljišča in sicer so to zemljišča prvega območja, ki so trajno namenjena kmetijstvu, in zemljišča drugega območja, ki se ob soglasju kmetijsko zemljiške skupnosti lahko pogojno urbanizirajo. Trditi, da vse kar ostali porabniki prostora načrtujejo, pomeni poseganja v kmetijska zemljišča, je nesmiselno, saj so bili izpeljani predhodni usklajevalni postopki in je večina načrtovanih posegov usklajena s Kmetijsko zemljiško skupnostjo. Res pa je, da so ostali nekateri problemi še odprti in jih bo potrebno reševati v nadaljnih postopkih. Naj za primer navedem samo nekatere: industrija BAYER PHARMA, parkirišča v stanovanjski soseski Mengeš-Zavrti, predlogi za nekatere lokacije v KS Krtina, tovorna postaja v Jaršah, kamor je predvidena preselitev tovorne železniške postaje iz Domžal idr. Jasno pa je, da je tudi precej individualnih želja po pozidavi kmetijskih zemljišč, ki jih ne bo mogoče uresničiti. 8. Širimo ind. obrtno cono Trzin. Zakaj in v kakšni smeri? so upoštevane že sprejete usmeritve in mnenja krajanov? Po spremembah in dopolnitvah plana je predvideno, da se obrtno industrijska cona razširi proti seve-ro zapadu. Sklad stavbnih zemljišč občine Domžale se je skupaj z drobnim gospodarstvom odločil za širitev te cone, ker je v obstoječi obrtno industrijski coni nemogoče ugoditi vsem evidentiranim interesentom za gradnjo obratovalnic. V obravnavi je tudi zazidalni načrt dopolnitev in sprememb obrtno industrijske cone Trzin. Na osnutek tega načrta je podala svoja stališča Skupščina KS Trzin. Z njenimi predstavniki smo razpravljali o odprtih vprašanjih: izločitev stanovanjske pozidave v coni, reševanje prometne problematike v sklopu rekonstrukcije M-10, zagotovilo, da obstoječe komunalne in energetska infrastruktura zadošča, da prevzame predvidene nove obremenitve. Obravnavana so bila tudi mnenja krajanov, vendar vseh ni bilo mogoče upoštevati. 9. Zelo obširna naj bi bila tudi industrijska cona želodnik. Bo taka tudi ostala ali se predvidevajo kakšne spremembe. Kakšne? Kdaj naj bi se aktivirala? Bo povezana s železniškim tirom? Industrijska cona Želodnik je prevzeta iz bivšega programa občine Domžale, po katerem je bilo predvideno, da se v to cono usmerja industrija, ki zaradi svoje specifičnosti ne sodi v bližino naseljenih krajev. Zaradi spremenjenih gospodarskih razmer prvotni program zanesljivo ne bo realiziran, ker veliki obrati nimajo perspektive. Verjetno bo ukinjena tudi predvidena železniška povezava te cone iz smeri Količevo. Zaradi izredno ugodne lege te cone pa bi bilo nesmiselno, če bi jo v celoti ukinjali iz planskih aktov. V kolikor bodo trendi rasti drobnega gospodarstva ostajali, bo lahko kmalu postala aktualna. Dejstvo namreč je, da ta cona ni dosti večja od obrtno industrijske cone Trzin, ki je praktično že v celoti angažirana. 10. Vaši predlogi, pripombe, pobude, mnenja? Naj na zaključku povem, da si želim pri obravnavanju problematike urejanja prostora in varovanja okolja več strpnosti in razumevanja. Prepričan sem, da ta problematika marsikoga resnično prizadene in da so nekateri zaradi sistemsko neurejenih razmer materialno oškodovani. Tu mislim predvsem tiste, ki zaradi širših družbenih interesov izgubljajo nepremičnine. Da je nezadovoljstvo še večje, zanesljivo prispeva tudi inflacija, ki povzroča, da se velika večina investitorjev ne ponaša v skladu z veljavno zakonodajo in dostikrat v brezglavi dirki z inflacijo izgublja razsodnost. Skratka želim, da bi se stanje normaliziralo in bi lahko probleme, s katerimi se vsakodnevno srečujemo, reševali na ljudem primernem nivoju. Pogovarjala se je glavna uredni- Karel Narobe: Moja družina se vsako leto oskrbuje z ozimnico v akcijah, ki jih v Domžalah organizirajo. Poudariti moram skrb Napredka, ki se zelo potrudi. V svojem sindikatu zelo dobro za svoje delavce poskrbijo. Meso ihan-skih prašičev je najboljše, kar ga je moč dobiti na našem tržišču, pa še poceni je. Kot vem, takih akcij druge občine nimajo. Vsekakor izrekam veliko pohvalo organizatorjem cele akcije. Marija Domitrovic: Pri nas vsako leto v akciji kupimo sadje, krompir, mesnine. Lepo je, da Napredek, kjer delam, za svoje ljudi tako zgledno skrbi. S tako akcijo, kjer so ugodnosti pomembne zlasti zaradi načina plačila v več obrokih, lahko pridemo še do mesa. Vprašanje je, če bi sicer mogli . . Svinjske polovice za naše občane. Akcija jesenske preskrbe z mesom: Svinjsko polovico na rame... V preteklem mesecu je bila v Domžalah organizirana sedaj že vsakoletna akcija preskrbe z ozimnico, v tej preskrbi pa je dobila zelo pomembno mesto preskrba z mesom — svinjskimi polovicami. V tej akciji so se zelo potrudili poleg nosilca SIS za preskrbo občine Domžale še Občinski sindikalni svet, TGDO Napredek Domžale, Emona — mestna industrija Zalog, Prašičereja v Ihanu, predvsem pa posamezniki, ki so bili tudi operativni izvajalci v njej. Poleg dejstva, da je na ta način prišlo do mesa kar 1.500 delavskih družin v domžalski občini, gre pa tudi še za druge ugodnosti, kot so obročno odplačevanje in drugo. V današnjih razmerah je brezobrestni Kredit gotovo tudi velika pomoč za vsakogar, ki je svinjsko polovico dobil. Na enega od dni, ko so te polovice razdeljevali, smo bili med organizatorji, izvajalci in prejemniki svinjskih polovic: Herman Breznik: Akcija, ki jo organiziramo poteka že četrto leto. Seveda je SIS za preskrbo ne more pripraviti sama le v povezavi z drugimi. Naša akcija je ena izmed redkih ali celo edina taka akcija v republiki, ki pa prinese veliko predhodnega dela. Za trud, ki je bil vložen vanjo mi ni žal, saj na ta način zagotovimo, da se denar tako posredno vrača tistim, ki so ga v osnovi združevali. Res je, da pomeni velik finančni zalogaj, pri današnjih cenah obresti še posebej, vendar mislim, da je rezultat dokazal, da se nismo trudili zastonj. mo, se je ta nakup zelo izplačal. V našem podjetju kjer delam, gre za Elektro Ljubljana Okolica, take akcije ni. Igor Mlakar: V političnem delovanju sindikatov oskrbi prebivalcev z ozimnico ne dajemo osrednjega mesta, če tudi je v kriznih časih praktično neobhodna. Tudi prenovljenemu sindikatu bo to področje dela ena od osrednjih nalog, predvsem v srednjeročnem obdobju do leta 1994. To obdobje bo še vedno zahtevalo usmerjanje sindikalnega gibanja, izključno h kakovosti življenja. Ambicija celotnega programa neodvisnih sindikatov Slovenije je usmerjena v kakovostno in pravično življenje delavca ter v skrb za njegovo blagostanje. To je naša temeljna skrb. Ob tem poudarjam štiri področja sindikalnega dela v tem obdobju. Gre za sindikalna pogajanja o kolektivnih pogodbah, za vprašanja stečajev in vsega, v zvezi z njimi, za pomoč brezposelnim ter iskalcem zaposlitve, pa tudi za socialne programe. V ta zadnji sklop sodi tudi naša uspela akcija, o kateri smo se pogovarjali. Tone Iglic: Tu sem kot prevoznik prijatelju. Vidim, da je zelo pametno, kdor se je odločil za nakup v tej akciji. Ob inflaciji s katero živi- Miro Cotman: Ko opazujem tiste, ki prihajajo po polovice, vidim med njimi tudi mnogo tistih, ki sicer nikoli ne pridejo v mesnico, ali pa zelo redko. Prejemniki zelo pohvalijo kakovost mesa, tisti, ki so ga že predelali v klobase in druge izdelke so zelo zadovoljni. Dela s 1.500 polovicami je veliko, po svojih močeh skušam pomagati kar najbolj. Mislim, da je potrebno podčrtati zlasti vlogo SIS za preskrbo, farme Ihan in Napredka, osebno pa prav gotovo v akciji nezamenljivo vlogo Hermana Breznika. Ciril Sesek: Na področju skrbi za človeka je oskrba z nekaterimi živili po nižjih cenah ena centralnih točk skrbi tudi sindikalne organizacije. Krompir, jabolka, čebula, Eti-ni paketi ter svinjske polovice vendarle pomenijo dokajšnjo pomoč prebivalstvu. Prepričan sem, kot mesar, da vsaj polovica prejemnikov svinjskih polovic ne bi imela mesa, če ga ne bi zagotovili v tej akciji. ;::::igg& Kakšen bo sindikat jutri? Program neodvisnega sindikata Slovenije je zahteva, da se delavcu in njegovi družini zagotovi evropska raven delovnih in življenjskih potreb ob tem, da se ne zmanjšuje kvaliteta in obseg že pridobljenih pravic pri odločanju in soodločanju. S sprejemom osnutka PROGRAMA NEODVISNIH SINDIKATOV SLOVENIJE - tega so delegati republiškega sveta sprejeli enoglasno — smo dobili osnovni dokument nove sindikalne podobe, ki jo bomo energično s sindikalnimi zahtevami zasejali v vse pore sistema na 12. kongresu ZSS. Že nekaj časa je jasno, znano in občuteno, da uresničujemo z akcijami, zahtevami pa tudi z raznimi oblikami pritiskov NEODVISNOST SINDIKATA v praksi. To je predvsem značilno za domžalski sindikat, hkrati pa to pomeni pomembno izhodišče uresničevanja PROGRAMA NEODVISNIH SINDIKATOV SLOVENIJE (NSS). Drugo pomembno izhodišče uresničevanje programa NSS pa je znano dejstvo delovanja novega političnega prostora in uveljavljanje trga, ki zahteva od sindikata, da pretrga vsakršno popkovino z državo. GRADIMO »NSS« KOT ORGANIZACIJO, V KATERI PRIHAJAJO DO IZRAZA POSAMIČNI IN SKUPINSKI INTERESI ČLANOV IN SE KOT TAKI URESNIČUJEJO V RAZLIČNIH OBLIKAH ORGANIZIRANOSTI, UPOŠTEVAJOČ PLURALIZEM SINDIKALNIH INTERESOV. Naš skupni program je v primerjavi z drugimi, ki so preplavili slovenski politični prostor, približan stvarnosti in pomeni istočasno vizijo enotnega in močnega delavskega gibanja. Ta trditev se kaže pragmatično v celotni vsebini PROGRAMA NSS. 1. ODNOS IN ZAHTEVE SINDIKATA ZA OBLIKOVANJE SODOBNE SOCIALISTIČNE DRUŽBE — Smo za družbo, za odnose med ljudmi, utemeljenimi na demokraciji, ki bo uveljavila ekonomske, kulturne in politične svoboščine. Samo v takšni družbi bo cenjena in vrednotena ustvarjalnost, svoboda in enakopravnost slehernega posameznika, ki bo svoboden in zaščiten upoštevajoč vrednote političnega pluralizma s svojim razmišljanjem gradil družbo sodobnega socializma. Domžalske »račke« spregovorile Aktiv urednikov tovarniških glasil občin Domžale — Kamnik je bil gostitelj jubilejne, 10. seje izvršnega odbora sekcije novinarjev v združenem delu Slovenije. Omenjena seja je konec oktobra potekala v prostorih restavracije Induplati. Ob tej priložnosti je 10 članski aktiv izdal priložnostni bilten »RAČKE«, kar je oznaka za novinarje. V »Račkah« so uredniki opisali okolje, iz katerega izhajajo in obveščanje v podjetjih. Poudarili so, da imajo pravzaprav specifičen položaj, saj ni nihče od njih profesionalni novinar, niti ni novinarstvo njihovo poklicno delo. Vsi pišejo časopise ali biltene poleg drugega dela — poleg dela prodajnega referenta, pravnika, socialne delavke, vodje splošne službe, referenta za samoupravne zadeve idr. Člani Izvršnega odbora sekcije so skupaj z domžalskim aktivom urednikov obravnavali aktualno problematiko novinarjev v združenem delu. Vsi so se strinjali s predlogom, da je potrebno urednike glasil vključiti v,obstoječe oblike izobraževanja novinarjev. Poleg tega so sklenili predlagati Gospodarski zbornici, naj jih vključuje v aktualne seminarje oz. pripravi izobraževanje, namenjeno novinarjem v združenem delu, saj ga le-ti močno pogrešajo, še posebej zato, ker je med njimi malo profesionalcev. V zadnjem času že v marsikaterem slovenskem podjetju novinarji ne skrbijo samo za obveščanje delavcev, temveč se pojavljajo tudi v funkciji delavcev, ki skrbijo za stike z javnostjo. Notranje obveščanje in obveščanje javnosti o podjetju in njegovih proizvodih, storitvah, pa sta dve ločeni zadevi, za kar bi morale odgovorne institucije delavce izobraziti prek strokovno dobro pripravljenih seminarjev. Tovariš Berden s Pravne fakultete je v razgovoru povedal, da je potrebno na republiški ravni opredeliti normativno pravno ureditev položaja novinarjev v združenem delu, vendar tega ni mogoče storiti prej, dokler ne bodo jasne osnovne kategorije, tudi transformacija OZD v podjetje. Prisotni so razpravljali tudi o podelitvi Voljčevih nagrad novinarjem v združenem delu. Za profesionalne novinarje obstajajo Tomšičeve nagrade, ki so zakonsko opredeljene. Tudi z Voljčevimi nagradami bi moralo biti tako. Spremeniti pa bi bilo potrebno tudi način podeljevanja nagrad in razdeliti merila zanje. Pomembno je, da prejemnike nagrad predlagajo le aktivi urednikov tovarniških glasil. Skratka, problematika novinarjev v združenem delu je pestra. Največkrat je ta kader prepuščen svoji iznijdljivosti Poleg ttga je med njimi malo profesionalcev, za obveščanje pa skrbijo poleg drugega dela. Ne nazadnje jih tudi v podjetjih ne poveličujejo, saj dvigajo zastore z različnih, tudi neprijetnih dogajanj. Zato je potrebno samoorganiziranje, da se ta praksa spremeni v korist novinarjev, urednikov. Lada Orehek — Naša ambicija je, da vsa politika zapusti podjetja in se umakne tja, kjer ji je mesto. Zahtevali in delali bomo tako, da se čimprej uveljavi svoboda upravljanja s podjetjem na podlagi dela in kapitala, ob tem da se ne zmanjšujejo pridobljene pravice delavcev pri soodločanju in odločanju. POGLAVITNI CILJ PA TUDI VODILO PONUJENEGA PROGRAMA JE BOLJŠE ŽIVLJENJE IN SREČA LJUDI . . . 2. EKONOMSKA CENA DELA KOT POGOJ ZA BOGATEJŠE IN PRAVIČNEJŠE ŽIVLJENJE NAŠA ZAHTEVA JE: vsakomur, ki dela in ustvarja, pripada poštena plača, ki njemu in njegovi družini zagotavlja človeka vredno življenje. HOČEMO ČIST EKONOMSKI IZRAČUN: Tako, kot se vrednotijo vsi proizvodni tvorci, naj se vrednoti tudi cena dela. Tisti, ki pošteno in dobro dela, mora dobiti tudi dobro in pošteno delo. Pri pogajanjih o kolektivnih pogodbah za vse oblike lastnine bomo uveljavljali višjo raven cene dela (višjo, ki jo določamo s sindikalno kategorijo najnižjega osebnega dohodka), ki bo zagotavljala obseg socialnih in ekonomskih pravic zaposlenih na ravni razvitih evropskih dežel. Za sindikat in njegovo članstvo je najboljši in edino pravi SOCIALNI PROGRAM, sodoben tržno naravnan razvoj, ekonomsko učinkovite razvojne, organizacijske, tehnološke in poslovne odločitve, ki jih dopolnjujejo ukrepi in instrumenti socialne politike za zagotavljanje humanega življenja in varnosti brezposelnih in nesposobnih za delo. 3. SODOBNA ORGANIZACIJA, KI BO PROSTOVOLJNO ZDRUŽEVALA LJUDI. To sodobnost bomo dokazovali z načelom široko odprtih vrat za vsakega člana; ne glede na njegovo nacionalno, politično versko in stanovsko prepričanje. V takšni organizaciji bomo vse gradili na interesu člana, ki ga bomo postavljali nad interese vsakršne dnevne in druge politike. S takšno organizacijo bomo postali opozicija do vseh drugih s pravico samostojnega nastopa v parlamentu. Nad nami ne bo imel oblasti noben politični interes ali politična organizacija. Odprta organizacija bomo za sodelovanje z vsemi, ki spoštujejo in priznavajo naš program, našo samostojnost in neodvisnost. PISANI IN »JESENSKO« OBARVANI PROGRAMI NE BODO ZAPOLNILI PRAZNIH DENARNIC, ČE NE POVEMO, KAKO JIH BOMO URESNIČEVALI Za uresničevanje treh temeljnih točk programa NSS imamo skupaj s članstvom pripravljene odgovore na vprašanja kako: 1.S sindikalnim pluralizmom in svoboščinami, ki temeljijo na pravici vsakega, da lahko organizira oz. ustanavlja sindikate. 2. S svobodo sindikalnega delovanja in boja, ki vključuje pravico in svobodo stavke. 3. Z demokratičnimi odnosi v naši organizaciji, ki bodo vsakomur omogočili možnost izražanja interesov. 4. Z neodvisnostjo in samostojnostjo do drugih, tako, da bomo postali opozicija, ki jo gradimo na svojem programu. 5. Z razvijanjem in izvajanjem klasičnih zaščitnih in pogajalskih funkcij. 6. Na podlagi svobodnega in enakopravnega vstopanja v ZSJ, ki temelji na pravici slovenskih sindikatov, da zastopa in varuje interese zaposlenih delavcev — članov sindikata v Sloveniji. Naše vstopanje v ZSJ temelji na našem zahtevku, da bomo vse odločitve v ZSJ sprejemali na podlagi demokratičnega soglasja in ne preglasovanja. 7. Sodobno, prožno in interesom članom podrejeno organiziranostjo. Ta bo temeljila na funkcionalni organiziranosti kot prednostni teritorialni organiziranosti kot drugotni. Oba principa pa se bosta dopolnjevala z interesno in projektno organiziranostjo z naslonitvijo na znanje, profesionalne in strokovne institucije. 8. Z odprtostjo našega dela, posebej sindikalnih funkcionarjev za članstvo. 9. Le sposobni strokovni, borbeni in samostojni sindikalni kadri bodo sposobni uresničevat program, ki je izziv časa in zahtev članstva. 10. Uresničitev programa je pogojena s trajnim in samostojnim financiranjem, ki bo v interesu in korist člana ter podlaga naše samostojnosti in neodvisnosti. Ob tem bomo zahtevali, da načela samofinanciranja veljajo za vse politične subjekte, ki si ne morejo več lastiti pravice uporabe in izrabe proračunskih sredstev: (enak meter naj velja za vse). Vsebina programa po mojem prepričanju ni oddaljena od stvarnosti; uresničljiva, če bomo izvajalci programa vsi člani organizacije NSS. Predstavil sem osnovne in najpomembnejše točke osnutka programa. Z njimi se skušajmo identificirati in ga sprejeti za svojega po 12. kongresu ZSS. V kolikor vsebina ni grajena po vaši meri, naj bo predstavitev izziv in poziv za vaše cenjeno sodelovanje pri dograjevanju za prihodnost za DELAVCA najpomembnejšega dokumenta ... Za vaše besede, za dialog, pisma, aforizme, plakate, letake, za vse politične in nepolitične komunikacije imamo na sindikatu dovolj prostora. Ta naš prostor, ta naš svet, v katerem živimo, oblikujemo vsi. Igor Mlakar VKLJUČITE SE V RAZPRAVO! Vlak brez voznega reda: Med srbskimi prijatelji: Na dolgo pot smo šli s prijetnimi občutki, ker smo vedeli, da nas bodo pričakali srbski prijatelji nadvse prisrčno, toplo, iskreno, kot znajo le oni. Prva postaja je bila Srem-ska Mitrovica. Vse okrašeno in v zastavah. Sprejeli so nas s petjem, godbo, s prisrčnimi vzkliki. Na postaji se je gnetla množica ljudi, domačinov, od otrok, šolarjev, pa še manjših, do odraslih, različne starosti. Prvi sprejem vlaka je bil v Beogradu, na železniški postaji Topčider. Sprejem je pripravila mestna konferenca SZDL Beograd, nadvse prisrčno in toplo. Med množico ljudi so se gnetli mladinci v narodnih nošah in nas pogostili z različnimi dobrotami, od sadja do različnega peciva. Tu je bil tudi pozdrav obeh delegacij. Sledile so postaje: Mlade-novac, Svetozarevo, Ćuprija, Stalać, Kruševac, Trste-nik, Vrnjačka Banja, Kraljevo. Povsod ista podoba. Množica ljudi, godba, petje, pozdravi, vzkliki, napisi z dobrodošlico. Nepozabno doživetje. Matere z majhnimi otroki v vozičku. Na enem je bil napis: »I ja sam sa vama.« Opazovala sem prečudovito pokrajino, pastirje z živino. Stari možak s palico, na katero se je opiral nas je prisrčno pozdravljal, z nasmehom na ustnicah. Popoldne smo prišli v Kraljevo. Povsod enako. Tu je bil sprejem in svečana proslava. Pozdrav sta imeli obe delegaciji. Tu so nas čakali avtobusi in nas odpeljali v različne kraje. Skupina nas je odšla v Cačak. Tu so nas prisrčno sprejeli v skupščini, nas pozdravili in pogostili. Naši gostitelji so nas nato odpeljali na svoje domove, kjer nam je bilo lepo in toplo kakor vedno. Mnogo smo se pogovarjali, marsikaj razčistili, posebno nesporazume med nami in prepričana sem, da bo tudi ta vlak prijateljstva, razuma in ljubezni prispeval, da se bomo bolje razumeli. Za vedno naj bi prenehali prepiri in obtoževanja. To je bil vlak dobre volje z obeh strani, naša živa vez, ki je ni mogoče prekiniti. Še enkrat: Vsem gostiteljem in organizatorjem prisrčna hvala! D. Z. Še enkrat: Grobovi preživetja .. j V prejšnji številki poročevalca smo na mladinski strani lahko prebrali prispevek z naslovom »Črna borza preživetja.« Avtor, član vodstva OK ZSMS, ni postregel z nasveti, kako ravnati z denarjem po Mladini-nem vzoru, ampak se loteva partizanskega grobišča na pokopališču v Domžalah. Občinski »oligarhiji« očita malikovanje preteklosti očitno zato, ker je obnovila partizansko grobišče, čeprav je, kot sam pravilno ugotavlja, odločitev o tem sprejela občinska skupščina oz. njeni delegati. Pravzaprav tako odklonilen odnos med mladimi, da vsega kar je povezano z našo preteklostjo v sedanjih razmerah, ko nanovo vrednotimo mnoge naše ideološke postulate, niti ne preseneča več. Tudi sam sodim v povojno generacijo, pa vendar menim, da vsega ni mogoče pobasati v en koš in ga odvreči na smetišče, čeprav se bo na smetišču zgodovine znašlo še marsikaj, v kar smo dolga leta verovali. Toda v teh grobovih leže mladi ljudje (danes bi bili avtorjevi vrstniki), ki so umirali za ideale in cilje, kot so svoboda, socialna pravičnost in človeka vredno življenje, torej vrednote, ki jih tudi danes ni mogoče prevrednotiti in jih priznava ves svobodoljuben svet. Umrli so v boju s pošastjo, ki je rušila in teptala, iztrebljala cele narode, puščala za seboj pogorišča in kovala človeštvo v verige. Kakorkoli danes ocenjujemo njihov prispevek k ohranitvi slovenskega naroda v tej čudoviti deželi na sončni strani Alp, dejstvo je, kruto dejstvo, da so dali svoja življenja; največ kar človek lahko žrtvuje za kakršenkoli ideal. Rekel bi, da so grobovi padlih partizanov na pokopališču v Domžalah, ki jih je občina rešila pred zobom časa in tako ohranila zanamcem v spomin in opomin, tudi grobovi našega preživetja in tvojega tudi — Jure. Omeniti velja še to, da so se nagrobniki podirali (° tem se je lahko prepričal vsak, ki si je grobišče ogledal), da je bila obnova racionalna, izredno skromna in ne draga. Nenazadnje umrlim svojcem, kljub kriznim časom, ljudje še vedno postavljajo mnogokrat razkošne spomenike, pa tudi obnavljajo in ohranjajo jih! Zato me ni sram, četudi me kdo uvrsti med obči"' ske oligarhe, ki so namenili 400 milionov din za trajen spomin na mlada življenja. M. Jeran —-.__J i Te dni množično prihajamo na pokopališča, kjer so našli sj \ počitek tudi tisti, s katerimi nas vežejo premnoge, trdne vezi, ne'!8. t spomini in doživljaji nekdanjega skupnega življenja. Med mrtvim11 i tudi dosti naših najbližjih m najdražjih s katerimi smo delili življenj*! „ pot, delili z njimi radost in žalost, dobro in slabo. Na pokopal^ , počivajo tisti, s katerimi nismo uspeli dokončati skupne poti, n*i živim so ostali nedoseženi cilji, neporavnani računi, neizrečene * 1 sede njim, ki jih ni več med nami. , > Malokdaj se vprašamo, kaj je ta notranja sila, ki nas posebej0 dnevu mrtvih vabi in vleče na - kakor je dejal slovenski pesnik Sim° Gregorčič - tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdramno spanL a kjer kmalu dom bo moj in tvoj... Zakaj nam ni predolga skoraj nobeL s, pot za obisk na grobu in nam ni žal porabljenega časa? Zakaj to'^ j cvetja in luči na domu mrtvih? Mar je to znak, da so nam m1^ ^ pomembnejši od živih, ali je to želja priklicati preteklost, da nas v ^ usmerjala in vodila danes in jutri? j J Prepričan sem, da temu nikoli ni bilo tako in tako tudi danes . Velika večina nas prihaja na grobove, da se morda ob njih edin?1* i na leto snidemo s svojimi še živimi sorodniki, znanci in prijatelj1- ^ pokopališčih prihajamo mnogi h grobovom na poseben pogovor'^ pogovor z mrtvimi. To je edinstven razgovor, odkrit in pošten, k' » J1 pozna laži, zahrbtnosti in hinavščine. To so pogovori, kjer se odplf" v< srca in duše. ^ ' In kdo si vsaj enkrat na leto ne želi nekomu ponovno reči hvala. ^ ji izraziti spoštovanje in ljubezen? Znak hvaležnosti za tak obisk.. t; pogovor, za tako posebno počutje je položeno cvetje in prižgane to je tudi naša notranja potreba, dokaz naše človečnosti in kultu'';' Kdor nima teh želja in takih potreb, ga pokopališče in grobov vabijo in ne pritegnejo. Mi in mnogi drugi se ob spominskem dnevu mrtvih zbiramo tucu ^ svečanostih, namenjenim mrtvim, ki so umrli v revoluciji me ^ ' svetovno vojno. Zbrali smo se na partizanskem grobišču na P0^0^ lišču v Domžalah. Svoja notranja doživetja do mrtvih revolucionan| - partizanov izkazujemo z obiskom njihovih grobov, s cvetje"1^ lučkami. Pa tudi tistih najglobljih in najintimnejših doživetij ne manjkalo. Dosti bo tehtnih in nujno potrebnih pogovorov z '"vj* borci. Pred nami bodo zažareli ideali za katere so padali v s,ra[!j|j t moriji neenake vojne naši znanci, prijatelji in soborci. In kaj so &' ^ ideaii, vredni tolikih življenj? Neizprosen osvobodilni boj proti za a$l valcem, boj za svobodo, boj za nov čas, za naš razvoj in našo r Padali so za ideale začrtane v točkah OF slovenskega nar izpovedane na Kočevskem zboru, za sklepe II. zasedanja AVNOJ * njih potrditve na zasedanju SNOS-a v Črnomlju. . .st« | To so velike in zgodovinske stvari še danes. Na teh osnovah naJ,n0sli federativna Jugoslavija in svobodna Slovenija, narodi in naroo ^ \ naj suvereno odločajo o svoji usodi in naj se enakopravno sp0/^ 'i mevajo med seboj o svojem in skupnem življenju ob nenehn' ^ r0, demokratičnih odnosov, zrelosti, modrosti in strpnosti. Vsega lf^s< f Pa kakorkoli bomo razmišljali, bomo morali priznati, da prav " j$if \ in revolucionarji, ki so padali in umrli v revoluciji, nosijo za dan ^ težave, nesporazume in stranpoti v revoluciji, nosijo za cjan jgO' težave, nesporazume in stranpoti najmanjše ali prav nobenih i vornosti. Prav spomin na te mrtve vojake nas vedno znova oP0*^" ne le na strahoto vojne ampak tudi na dolžnosti nadaljevati nJ ^ i s smrtjo prekinjeno pot v demokratično življenje, v družbo z 1*'.fl i pogledom v bodočnost in v družbo sposobno reševati vse nastal | težave in naloge. _ ja$ \ Zato se vedno znova vračamo na njihova grobišča s hvaležno mi \ spoštovanjem do njih, do prerano pretrgane mladosti. To smo ^i-opraviti tudi zaradi naše zgodovine, zaradi humanosti, človes* ^ j ture in pietete. Vsi, ki smo sodelovali pri urejanju tega grobišča smo seboj nalogo, ki smo jo bili dolžni opraviti zaradi moralne, |' (P k človeške in kulturne odgovornosti do počivajočih v tem grob" e$0^} delu ni bilo nobenih želja niti misli kakorkoli neupravičeno in p onalno trositi družbena sredstva. Vsi smo se soglasno od ( NAJCENEJŠE ponudbe ureditve zadnjega počitka njim, ki ^ skupnosti svoje NAJVEČJE bogastvo - poleg mladosti tudi z»l ^ V vsaki urejeni in kulturni družbi gre tudi mrtvim, kar so zasl". $e i živi pa smo po svojih zmožnostih za to dolžni poskrbeti, s3J pepela mrtve preteklosti rojevajo iskre nove prihodnosti. ^rn'^V Ena sama naša velika želja je. naj v prenovljenem grobišču j počivajo padli revolucionarji in borci za našo skupno, drago P svobodo! Jernje L0<0sK komemorativni sva? v Domžalah. 31. 10 Obrt, proračun, odloki in še kaj (delegati spet odločajo) Dobri dve leti po obravnavi celovitega poročila o razvoju drobnega gospodarstva v občini je mogoče oceniti, da je bila vzpostavljena še ugodnejša klima za njegov razvoj in da seje intenzivno razmahnilo tudi podjetništvo. V tem času je namreč prišlo do kakovostnih sistemskih, pa tudi kvantitetnih sprememb, je zapisano v poročilu, ki ga IS SO Domžale predlaga v obravnavo in sprejem delegatom naše skupščine. Število obrtnih delavnic se je v zadnjih desetih letih podvojilo, obrtna dejavnost predstavlja ca. 12 odstotkov, vse to pa je tudi sad prizadevanj občine kot celote, ki je tudi s proračunskimi sredstvi, z izgradnjo obrtno-industrij-ske cone Trzin, z nekaterimi olajšavami in prožnostjo pri odpiranju novih obratovalnic prispevala k ugodnim rezultatom na tem področju. |Na G°VORIJO ŠTEVILKE I °d leta 1977 do 1988 se je števi- 0 obratovalnic z 814 povečalo na 317, delež zaposlenih v drobnem gospodarstvu je v naši občini v '^uženem delu 3,6, v zasebnem ^ktorju 8,4 (SRS 3,4 oz. 3,5), gle-števila obratovalnic na ^00 prebivalcev jih je v občini 30, SRS 15,5, Ljubljana-mesto le 9,5. ^jveč obratovalnic se ukvarja z iz-jjj^lavo in popravilom kovinskih iz-PHcov (243), 124 s popravilom in 'delavo raznovrstnih izdelkov, kar ® pa ima prijavljeno stavbeno brt in izdelavo gradbenega mate-g8. Z osebnimi storitvami in sto-7qarn' za gospodinjstvo se ukvarja obratovalnic, v gostinstvu jih je j' v avtoprevozništvu 172, največji P°rast je v prodaji na drobno — 4 obratovalnic. D*VČNA POLITIKA Občina se je vseskozi zavzemala '} več samostojnosti pri vodenju *vone politike, ki biOstrezala spe-.'''čnim razmeram in stopnji razvo- 1 obrti v našem okolju. V republi- oz ZVSZnem merilu sicer 'Jpvladuje težnja po poenotenju / .avčne politike. V tem okviru je ob- j'na izkoriščala vse možnosti, ki jih j , a Pri določanju davčnih stopenj v : t'Cer ozko postavljenih okvirih. Pri ^ pa je vseskozi postavljala zah-?' j 6_ po trdnejši in dolgoročnejši avčni politiki, ki bo omogočala več i^sljivosti obrtništvu in spodbu-' n v|aganja sredstev občanov v „ Pr?>odnjo. 1 Tako je danes za našo občino ' (.J^ilna zelo razvita proizvodna j .I. ki zaposluje največje število \ 5kla.Vcev. skozi davčno politiko pa j ,Kušamo doseči usmerjevalno V jnkcijo davka iz obrti: torej pospe-^ati vlaganja obrtnikov v razvoj ii! n!-°vin dejavnosti, s tem pa tudi jI . * skupni razvoj. jI ^KONODAJA iJ.^'akonodaja se je bistveno spre-1l' Jniala v omenjenem obdobju, nje-ijo v osnovne značilnosti pa so: do-s 'ieno je opravljati vse dejavnosti pil ^| sarriostojnim delom razen tistih, ii> j So izrecno prepovedane, pove-( n je maksimum pri zaposlovanju do 20 delavcev (brez družinskih , n°v) in na 100 delavcev v skupni ' l^atovalnici, stimulirano je vlaga-(i»;kle sredstev lastnikov obratovalnic I gospodarske dejavnosti, dana je *',li0*y.na osnova za ustanavljanje e< vii'%tij s strani delovnih ljudi in ci-f JJ° pravnih oseb, odpravljene so $ j. ejitve v zvezi s poslovnimi pro-(<,ix0ri. omogočena so tuja vlaganja v tr'^bno podjetje, enak način reva-i"[)0l2acij, za obrt pa veljajo enaki f gA0!' za poslovanje s tujino kot za s' nobena podjetja. J ^STORI ' ^'stveno so bili izboljšani z 'L 'b^'.^a cona je predvidena, da se o^hosti, da se bodo posamezni-^ločali za oddajo svojih prosto- SO pa predlaga tudi pregled "* rskih možnosti pri posamez-D. Posebno skrb pa naj bi -j i^0rorn za obrt in podjetništvo i* sl3nn'a''tucl' v Pr'b°dnje (v okviru \ st^.°vanjske gradnje, revitalizacija L 'n objektov, novogradnje ipd.) » 06bNcNI POGOJI ZA RAZVOJ ;|C C° leta 1988 je IS SO Domžale iz ./sčunskih sredstev namenjal ;en delež prosilcem preko LB ,1(1 Domžale in sicer na predlog V*\ Vk'-e za finance- Sredstva so se 'iala izključno za gradnjo oz. !j^P poslovnih prostorov, od le-■ed ® dalje pa tudi za nakup ,110 Ho ^e. Ta sistem je bil uspešen Qt kiJr.bdobja, ko so se začele upora-icMl revalorizacijske obresti, zarasti atehh je bil sistem spremenjen lcer tako, da so se pogodbe f'\* Pale direktno z IS SO Domžale, ffl1 ^|j!°9e pa je pripravljala njegova , i* l|J"s'ia za drobno gospodarstvo. I^AVILNOSTI SO, VENDAR ... liHj^ SO Domžale je v začetku le- ]6|.s89 sprejel tudi Pravilnik o razlijevanju s proračunom namenje-°S'\h Sredstev za pospeševanje \,e9a gospodarstva, skladno z IeW> -Predsedstva OK SZDL pa je svoje mnenje: o razdeljevanju kreditov povedala tudi družbena pravobranilka samoupravljanja, ki je sicer ugotovila nekatere nepravilnosti in v zaključku predlagala nekatere usmeritve, ki jih je povzel tudi Izvršni svet SO. Gre zlasti za jasno politiko na področju kreditiranja zasebnega sektorja drobnega gospodarstva, za zagotovitev javnosti, določitev pogojev ipd. Do njenega poročila se je opredeljeval tudi IS SO Domžale, ki je ugotovil, da je prišlo do določenih nepravilnosti v postopkih dodeljevanja kreditov, vendar ni pristojen ocenjevati dela prejšnjega Izvršnega sveta. Predlaga, da to v skladu s pristojnostmi storijo delegati Skupščine občine Domžale. Ena izmed nalog, ki si jo je IS SO zadal, pa je tudi čimprejšnja priprava za ustanovitev Sklada za pospeševanje razvoja drobnega gospoaarstva in podjetništva, skupaj s pravilnikom o dodeljevanju sredstev in posojil sklada. POVEČUJE SE PRORAČUN Že ob sprejemanju rebalansa proračuna je bilo napovedano, da bo v primeru večje rasti cen na drobno do konca leta od tiste, opredeljene v juniju, predlagal spremembo oz. uskladitev občinskega proračuna. Sedaj je ta predlog pred delegati, proračun se povečuje za 47 % in znaša 56.930.000.000 din, to pa je za 618 odstotkov več, kot je znašala poraba v letu 1988. Najbrž pa to ni zadnji predlog! POVEČUJEJO SE KAZNI Zaradi visoke Inflacije so postale denarne kazni, ki so določene z odloki Skupščine občine Domžale, že smešno nizke. Tako se višine kazni popravljajo in sicer bo sedaj denarna kazen za posamez- nika v višini do 250.000, za pravno osebo in posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti do 1.500.000 din in za odgovorno osebo pravne osebe do 250.000 din. Ker tudi te, najvišje možne kazni danes ne predstavljajo veliko, se predlaga, da se v vseh spremembah odlokov predlagajo samo maksimalne kazni. In še za katere odloke gre: odlok o poslovnem času, o družbeni kontroli cen, o tržnem redu na območju občine, o načinu oplojevanja domačih živali, o hišnem redu, o podstanovalskih razmerjih, o sprejemanju gostov na prenočišče in hrano pri zasebnih gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih in drugi. RAZPRAVA TUDI O ... Poleg teh točk bodo delegati obravnavali tudi: spremembo odloka o zazidalnem načrtu industrijsko obrtne cone Trzin, rekonstrukcija M-10 — Baba, ureditveni načrt Srednjih Jarš. Obenem predsednik IS SO Domžale predlaga razrešitev dosedanje predsednice Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj (na lastno željo) in predlaga v imenovanje tov. Zorana Kramžarja, dipl. oec. V. V. Cesta Mengeš-Duplica. Prevelika hitrost plus megla in spolzka cesta je verižno trčenje. Predstavljamo nova majhna podjetja KEMIS Franc Lipovšek, dipl. ing. kemijske tehnologije, po poklicu inovator v svobodnem poklicu, je preudaren mlad mož, ki je kar hitro začutil, da je treba »bika prijeti za roge« in rodil se je KEMIS — podjetje v zasebni lasti, katerega direktor je. Zasebništvo mu ni neznano, saj že šest let služi kruh v njem. Dejavnost — lepila za strojegradnjo in razvoj postopkov za obdelavo industrijskih odpadkov — ostaja tudi v novem podjetju, katerega temelj je, pravzaprav »stari« KEMIS. Od njega sta poleg novega podjetja ostali še dve obratovalnici. Prva, katero vodi njegova žena, se ukvarja z izdelavo lepil, druga, katero je prevzel Franc Kočar in ji nadel ime KEM EKO, se bo ukvarjala bolj z ekološko problematiko, obe pa sta kooperanta novega KEMIS-a, katerega dejavnost obsega: — razvoj, raziskave, intelektualne storitve, proizvodnja, inženiring, kooperacija in storitve s področja kemije, — nabava in prodaja kemičnih proizvodov in marketing, — opravljanje prevozov za potrebe lastne dejavnosti. Trenutno KEMIS več skrbi namenja lepilom, vendar upoštevajoč aktualno ekološko problematiko, takšno razmerje ne bo več dolgo. Njihovi postopki, katerih rezultat je sprememba že koncentriranih kemijskih odpadkov v našem okolju neškodljive snovi, so že našli uporabnike, saj ni dneva, ko se zanje ne bi zanimali novi interesenti. Trenutno v KEMISU ni zaposlenih, njegov direktor — moj sogovornik — ima status inovatorja v svobodnem poklicu in je prepričan, da bo v bližnji prihodnosti v KEMISU in za njegove potrebe delalo kar do 50 ljudi. Seveda pri vseh ne bo šlo za redna delovna razmerja, saj KEMIS potrebuje predvsem znanje in ustvarjalno raziskovalno delo, ki niso nujno vedno vezani na delovno razmerje. Tudi Franc Lipovšek je tak, pripravljen na izive nove zakonodaje, pa tudi kemijske znanosti, ki se OPTIK Martina Skofic Ljubljanska 87 Domžale razvija iz dneva v dan. Čeprav se rad spominja svojega raziskovalnega dela v LEKU, je rad neodvisen, nevpet v zahteve rednega delovnega časa, saj raziskovanje in inovatorstvo zahteva mnogo več. »Njegovo« novo podjetje ima vse lastnosti malih podjetij, ki jih nekateri še ne jemijejo resno, k temu prispeva tudi neurejena zakonodaja. Toda moj sogovornik se ne da vrata odpira, dokler ne najde prave rešitve. »Ker sem vztrajen in uporen, mi navadno uspe,« pravi. Za podjetje se je odločil, ker ima kot DO večje možnosti pri samostojnem sklepanju pogodb, kot pri izvozu, (za njegove postopke se že zanimajo v Avstriji in Nemčiji), kot pri nabavi repromateriala, pri urejenih dolžniškoupniških razmerjih, kot tudi zato, ker osebno premoženje ni všteto v poslovno tveganje. Z ustanovitvijo KEMI-SA, pri kateri ni imel večjih težav, je pohitel, ker računa na zakonske spremembe. Boji pa se, da bodo trenutne ugodnosti nekateri izkoristili v neposlovne namene, pa bo zakonodajalec neupravičeno strožji tudi do poštenih podjetnikov. Ker je podjetje pravi način, naj ostane zakonodaja taka kot je, z »nepoštenimi« pa naj se »obračuna«! Franc Lipovšek je optimist, zadovoljen, ker se lahko pojavlja kot enakovreden partner pri sklepanju najrazličnejših pogodb, ustvarjalen, saj je v kemiji vsak dan kaj novega in vesel, ker ima dobre kooperante, ki skupaj z njim orjejo ledino podjetja, ki za razliko od podobnih ni le svotovalno, temveč zlasti proizvodnjo. »V prihodnosti bo v KEMISU še več stroke, znanosti in ustvarjalnosti,« pravi in lahko mu verjamemo. Področje, s katerim.se ukvarja, je trenutno res HIT, je pa tudi velika potreba in nujnost, saj je ogroženost našega okolja tudi z industrijskimi odpadki velika. Zato si vsi skupaj lahko le želimo, da bi bil Franc Lipovšek s sodelavci tudi v prihodnje uspešen in da bi KE-M1SOVI postopki za obdelavo industrijskih odpadkov kar največ le-teh spremenili v naše okolje nenevarne snovi. Iz naših krajevnih skupnosti TROJANE Prebivalce te, občinskim očem najbolj skrite krajevne skupnosti, lahko »potroštamo«, da bodo v kratkem dobili 2 asfaltirani postajališči v naselju Podmilj. Ustrezna pogodba je že podpisana, finančna sredstva nakazana, čaka se le na ustrezno mnenje, glede poteka tretjega pasu magistralne ceste na tem območju. Vodstvo krajevne skupnosti pa intenzivno pripravlja tudi vse potrebno za uresničitev krajevnega samoprispevka. Tako je ze naročena ocena investicij za asfaltiranje cest, ki so v programu samoprispevka: V Ziden— Hribi, Petelinjek—Javorje, Učak—Zavrh. Pa še dobra novica za starše otrok in za otroke, ki se vozijo v šolo s kombijem: Vplačano je novo kombi vozilo (sredstva je prispevala Izobraževalna skupnost občine Domžale) in že v mesecu decembru bo tako bistveno izboljšan prevoz otrok v šolo. KRTINA Odcep ceste Rača—Račni Vrh—Ulčarjevo znamenje je že pripravljen za asfaltiranje. Dela, ki naj bi bila izvedena do konca oktobra, bodo zanesljivo opravljena v prvih dneh novembra. Vodstvo KS že pripravlja vse potrebno za enako rekonstrukcijo drugega dela te ceste Brezje— Rača, ki bo na vrsti v prihodnjem letu. Izkazali so se tudi Škocjanci in okoličani, saj so pred rokom pripravili za asfaltiranje cesto Studenec—Škocjan—meja s KS Prevoje. Ob sredstvih krajevnega samoprispevka so prispevali tudi lastna sredstva, svoj delež pa je prispeval tudi SIKCES Domžale. Asfalt bo položen najkasneje do 30.6.1990, morda pa tudi prej, če bodo našli sredstva. V pričakovanju so tudi interesenti za telefonske priključke. Če bo dogovor med PTT Ljubljana in KS Krtina uspel, potem skoraj vsi pričakovalci telefonov lahko upajo na boljši telefonski jutri. VELIKA VAS-DEŠEN 1. faza vodovoda je zgrajena in po skupni odločitvi so v letošnjem letu na vrsti sekundarni vodi, ki bodo že v letošnjem letu kar v nekaj domov te KS pripeljali zdravo pitno vodo. Drugi bodo na vrsti drugo leto, ko naj bi potegnili tudi vodovodno omrežje do Miklavža. Seveda pa krajani najbolj nestrpno pričakujejo začetek del na rekonstrukciji cest v tej KS, kar je tudi v programu njihovega krajevnega samoprispevka. Zavedajo se, da kljub 2 %, ki jih plačujejo, to ne bo dovolj, zato pričakujejo občinsko pomoč, še zlasti, ker asfalta v tej KS sploh še ni. JARŠE RODICA Proram krajevnea samoprispevka se uresničuje, njegovi rezultati so: — kanalizacijsko omrežje Trdinova—Spodnje Jarše v dolžini 520 m ter 15 hišnih priključkov, — rekonstrukcija Subljeve ulice ter dela ceste v Sp. Jarše v skupni dolžini 650 m. Na cesti je bila zgrajena tudi javna razsvetljava ter PTT kanalizacija z možnostjo napeljave kabelske televizije, — kanalizacija je bila položena tudi na Mavsarjevem trgu (210 m — razbremenilni kanal), — dokončano je bilo asfaltiranje v Peternelovi in Fajfarjevi ulici, dokončana pa je bila tudi razsvetljava Zg. Jarše ob Žagi Emone. V kolikor bodo dopuščale vremenske razmere, naj bi še letos opravili rekonstrukcijo Dragar-jeve ul (210 m) s položitvijo PTT kanalizacije in izgradnjo javne razsvetljave. Še podatek: skupna revalorizirana vrednost izgrajene infrastrukture v letu 1989 znaša približno 7.500.000.000 din. Lep uspeh vodstva in krajanov te KS! VRHPOLJE-ZALOC Tudi tu bodo dobre vremenske prilike potrebne za dokončno izgradnjo vodovodnega rezervoarja in dokončno priključitev dela te KS na že urejeno vodovodno omrežje. Z dokonča- njem teh del (predvideno v novembru 1989) bo odpravljen velik problem, saj je bil doslej del te KS kar nekajkrat brez vode. RAFOLČE KS glavni poudarek namenja ureditvi in dokončni izgradnji vodovodnega omrežja, kateremu je namenjen tudi krajevni samoprispevek. Tudi oni težko pričakujejo dokončno zgraditev vodovodnega rezervoarja. Komunalno podjetje obljublja, da bo to še letos, sami pa se lotevajo gradnje črpališča, kjer se bodo spet izkazali s svojo pridnostjo in veliko prostovoljnega dela. DOB Zadnja razširjena seja Sveta KS je bila tudi priložnost za oceno uresničevanja programa krajevnega samoprispevka, katerega večji del je namenjen gradnji kanalizacije. Leta poteka po načrtu; narejeno je celo precej več, saj so se krajani novega dela Doba odločili in s precejšnjimi prostovoljnimi združenimi sredstvi pomagali, da je bila kanalizacija v tem delu narejena pred rokom. S tem se jim je bistveno izboljšala kakovost življenja, nestrpno pa pričakujejo še ureditev ostale infrastrukture. Sicer pa kanalizacijo gradnji po programu, enako tudi javno razsvetljavo, katero nestrpno pričakujejo v Češeniku in Turnšah. Krajani bodo na svojem zboru lahko ocenili, kako so zadovoljni s hitrim razvojem infrastrukture v KS. ROVA Tudi v tej krajevni skupnosti se že kažejo prvi rezultati krajevnega samoprispevka. Po podpisanih pogodbah naj bi bila cesta skozi vas žiče v dolžini 450 metrov asfaltirana do 29. novembra, s tem pa bo odpravljen tudi največji problem, to je odvodnjavanje, kije doslej jezil občane tega območja. Rekonstruira in asfaltirala se bo tudi cesta iz Rov proti Rafol-čam. v skladu s programom je letos na vrsti nadaljnih 500 m te ceste in sicer od srede vasi Rova skoraj do gozda, ta se financira iz sredstev SIKCES občine Domžale, pričakuje pa se, da bo v celoti asfaltirana do leta 1994. Sicer pa vodstvo KS pripravlja vse potrebno, da se bo tudi v prihodnjem letu dosledno uresničeval samoprispevek. Na vrsti bodo Dolenje. KRAŠNJA Območje krajevnih skupnosti Lukovica, Krašnja, Zlato polje, Češnjice, Blagovica in Trojane vse doslej ni bilo pokrito z možnostmi za sprejemanje prvih, drugih in tretjih programov RTV Ljubljana. Večletna prizadevanja krajanov za odpravo te »bele lise« v naši občini naj bi bila v letošnjem letu zaključena, saj je na Limbarski gori ze skoraj dograjen in urejen pretvornik, ki bo temu območju omogočil sprejemanje prvega programa RTV Ljubljana. Zelo aktiven gradbeni odbor pod vodstvom Silva Resnika v okviru KS Krašnja je vsa dela opravil z veliko elana in prostovoljnega dela, zato upajo, da bo investicija v celoti zaključena do konca letošnjega leta in bodo krajani lahko nemoteno spremljali 1. program; za kaj več pa bo treba ponovno v akcijo. MORAVČE Z delom krajevnega samoprispevka, dodatno združenimi sredstvi in prostovoljnim delom je za asfaltiranje pripravljena cesta Krasce—Prikrnica. Krajani upajo, da bo asfalt položen še letos. V začetku novembra pa so se pričela tudi zemeljska dela na cesti Moravče—Zalog — odcep v dolžini ca. 500 m, ki naj bi bil še v letošnjem letu pripravljen za asfaltiranje. Vodstvo KS že razmišlja o nadaljnji realizaciji krajevnega samoprispevka. Največ skrbi in dela je usmerjenega v gradnjo kanalizacije — priče-tek del je predviden v naslednjem letu — in pričetek gradnje poslovno stanovanjskega objekta. V njem naj bi našli mesto pošta in banka, pa tudi nekaj stanovanj, v. V. Otvoritvena svečanost pred novo blagovno hišo Šport Napredek. Na enem mestu vse za šport v Šport Napredek: Bojan Križaj je izjemno dobro ocenil blagovno hišo šport Napredek ter njeno ponudbo. Postavil jo je ob bok celo najuglednejšim evropskim specializiranim trgovinam s športnimi artikli. Športna hiša na evropski ravni Pred dnevi so v Domžalah na mestu nekdanjega Kovinarja, še prej pa stare Seničeve hiše v spodnjih prostorih poslovno stanovanjske stavbe odprli novo športno blagovno hišo Šport Napredek. Priprave na to gradnjo so pričeli v letu 1987, pred letom so jo porušili, pred dnevi pa odprli v novi stavbi že veliko, novo športno trgovino s 650 m2 poslovnih površin. Otvoritve se je udeležilo mnogo občanov, zanimivo na tej otvoritvi pa je bilo to, da je za svojevrsten spektakel ob tej priložnosti poskrbel begunjski Elan z Bojanom Križajem na čelu ter z modno revijo Elanovih kolekcij. Prav gotovo v sedanjih časih ne gre za majhen Napredkov zalogaj. V teh časih je bilo treba zagotoviti stanovanjska vprašanja ljudi, ki so v starem objektu živeli, preseliti trgovino Kovinarja na novo lokacijo, zagotoviti, potrebna finančna sredstva ter urediti še mnogo drugih vprašanj, da so dela lahko pričeli in gradnjo nadaljevali. V reševanje teh nemajhnih vprašanj, ki so v časih rastoče inflacije in poslovne negotovosti še večja, se je vključilo tudi mnogo drugih dejavnikov, seveda poleg Napredka. To so izvajalec SGP Graditelj Priprave na novoletno praznovanje: Spet mnogo lepih novoletnih prireditev... V KO za novoletna praznovanja se trudijo pripraviti kar največ lepega in pestrega za najmlajše. Novoletno praznovanje s prihodom dedka Mraza pomeni za otroke posebno doživetje, zato jim ga moramo odrasli približati in poskrbeti, da bodo vsi otroci vsaj približno enako doživljali praznične novoletne dni. Poudarek tovrstnih praznovanj naj bo na vsebini — na notranjem doživljanju sporočil, ki jih prinaša novo leto. Da bi novoletna praznovanja čim bolj uspešno pripravili, je Koordinacijski odbor za novoletna praznovanja Predsedstva OK SZDL Domžale k sodelovanju pritegnil vse, ki lahko pripomorejo k čimboljšemu in bogatejšemu proslavljanju novega leta, saj skrbi za otroka v tem času ni mogoče prepustiti zgolj staršem oziroma posameznim organizacijam. Možnost za zasebnike — izdelovalce: Novoletna prodaja ... Delovne organizacije in zasebnike obveščamo, da jim nudimo možnost reklamiranja svojih izdelkov v času novoletnih prireditev in novoletnega sejma. Reklamna sporočila bomo objavljali preko centralnega ozvočenja. Predlagamo, da ustrezne službe pripravijo reklamna sporočila na kaseti v trajanju ca. ene minute in jih posredujejo najkasneje do 20. decembra 1989 KO za novoletne praznovanja OK SZDL Domžale, Ljubljanska 70, telefon: 721-359 ali 723-481. Novoletni sejem Turistično društvo Domžale vabi zasebnike in organizacije k sodelovanju na letošnjem novoletnem sejmu, ki bo potekal v zadnjem tednu pred novim letom na ploščadi pred veleblagovnico Napredek Domžale. Na razpolago je 30 stojnic, kjer boste lahko ponudili svoje proizvode in storitve. Prednost imajo predvsem izdelki namenjeni otrokom. Potrebne informacije dobite na Obrtnem združenju Domžale telefon: 7131-743, Zori Mengeš, telefon: 737-201, 737-202, in tov. Dragu Burji, Turistično društvo Domžale. S PRIJAVAMI POHITITE! Kamnik, Skupščina občine Domžale — njen izvršni svet, Razvojni zavod Domžale, Samoupravna stanovanjska skupnost, SKIS, krajevna skupnost Slavka Šlandra in drugi. Načrte za poslovni objekt je izdelal dipl. ing. arhitekt Radisav Po-povič, ki je projektiral tudi opremo športnega centra. V gradnji so sodelovali Alprem iz Kamnika s kooperanti, Emi iz Poljčan ter drugi. Vrednost gradbenih in obrtniških del ter opreme znaša približno 25 milijard dinarjev. 21 milijard je zagotovil Napredek, 4 milijarde pa je prispeval Center za komercialno koordinacijo SOZD ABC Pomurka. Poslovni partnerji Elan iz Begunj, Toper iz Celja, Slovenijašport iz Ljubljane ter drugi so omogočili, da je Napredek lahko zagotovil obča- nom ugodne nakupe in celovito ponudbo. Z odprtjem nove športne hiše smo v Domžalah pridobili izjemno lepo in sodobno trgovsko središče, v katerem se bodo lahko oskrbovali vsi športniki; tudi rekreativci, ribiči, lovci in vsi, ki se med letom kakorkoli ukvarjajo s športom. S to novo blagovno športno hišo smo v Domžalah pridobili športno ponudbo na evropski ravni, kot je poudaril gost na otvoritvi Bojan Križaj. Ob odprtju izredno lepega trgovskega objekta, ob čestitkah investitorju želimo, da je bila njihova osnovna usmeritev v šport pravilna in da bi kolektiv uspel že kmalu dokazati upravičenost obstoja te lepe trgovske pridobitve Domžal. B. Nova zbiralnica mleka v Homcu: Se bo cedilo mleko! S prvim septembrom je najsevernejša krajevna skupnost naše občine bogatejša za majhno, a dragoceno pridobitev. V delu starega gasilskega doma v Homcu je v veliko naselje homških in okoliških kmetov začela obratovati nova zbiralnica mleka. __J V knjigi Ob bregovih Bistrice lahko preberemo, kje so naši predniki zbirali presežne količine mleka iri kako so poslovale njihove mlekarne. Tako je bilo tudi v Homcu že pred vojno organizirano zbiranje mleka, najprej pri Marici, pozneje pa pri Repanšku. Homec je bila pretežno kmečka vas, ko pa je leta 1961 država kmetom odvzela zemljo, ki so jo imeli zahodno od železniške proge, se mnogi s preostankom zemlje niso mogli več preživljati; postali so polkmetje. Tudi količina mleka se je zmanjšala, kljub temu pa je zbiranje potekalo sedemnajst let pri Julki Hribar v Homcu, vse do 31. maja 1980. Zbiranje mleka v »kangle« je postalo zastarelo in nehigiensko, zato smo ga pričeli voziti v Radomlje k Martinu, kjer so uredili sodobnejšo zbiralnico. Zbiralnica je postala odročna, vsakodnevna vožnja mleka pa zamudna in neprijetna. Zato smo kmetje kmalu začeli razmišljati, kje bi v svojem kraju dobili primeren prostor za novo zbiralnico. Lani smo zaprosili gasilce, da bi v ta namen odstopili del starega gasilskega doma. Strinjali so se, vendar pa akcija ni stekla naprej. Ko pa smo izvedeli, da bodo letos v Radomljah spremenili lokacijo zbiralnice, ki bo po novem za nas še bolj oddaljen kraj, smo ponovno začeli z akcijo. Gasilci so z malo večjimi pomisleki kot leto prej ponovno privolili in nam odstopili prostor. Zbrali smo 34 podpisov kmetov, ki so bili zainteresirani za zbiranje mleka na novi lokaciji: iz Šmarce, Nožic, Homca, Preserij in Jarš. Po odobritvi lokacije s strani Kmetijske zadruge Domžale in Ljubljanskih mlekarn, smo pričeli z zbiranjem sredstev. Odobrili so jih KZ Domžale ter KS Šmarca, Homec-Nožice in Preser-je. Finančno smo sodelovali tudi kmetje sami, poleg tega da smo vsa dela opravili prostovoljno. Dela so potekala mesec dni. Zbiranje mleka je prevzel Marko Rode, ki dnevno zbere do 700 litrov mleka. Na koncu se želimo zahvaliti Gasilskemu društvu Homec za prostor, ter vsem, ki so finančno ali z delom pomagali pri ureditvi mlekarne, saj nas nova zbiralnica vsako jutro ob prinašanju mleka združuje in osrečuje in tako lajša naporen kmečki delovni dan. y § Ob dobrem plačilu mleka bomo lahko nasmejani tudi zaradi cene. • * » ■ ■ • - • Ekološki kotiček Ob stari jarški šoli je nekdo pustil »obnemoglega«. Kraju ta odpadek gotovo ni v okras, saj prostor pred šolo res ne more biti smetišče. Kaj jim je storilo drevesce? Nasproti občinske hiše \e , nekdo prelomil mlado jerebiko. Le česa je drevesce s krivo? V ozadju panoramska podoba našega mesta z velemes* nim videzom, v ospredju pa podoba naše kulture. Pri belgijskih jamarjih Pod klicajem! r Domžalski jamarji že več let sodelujemo z belgijskim jamarskih klubom, katerega člani so nas pred letiobiskovali. O tem smo v našem glasilu že poročali. Že tedaj so nas belgijski prijatelji povabili k njim na obisk in v njihove jame. Z obiskom pa smo že nekaj let odlašali z namenom, da bo to ena izmed akcij, s katero se bomo vključili v praznovanje ob stoletnici prvega slovenskega jamarskega društva v Postojni... Iz Domžal smo se odpeljali v soboto, 8. julija dopoldne skozi Avstrijo in Nemčijo. V Huppaye v Belgiji smo z našim kombijem Zastava prispeli naslednji dan popoldne. Tu sta nas prisrčno sprejela Bernard Urbain in žena. Naj kar tu povem, daje Bernard tajnik belgijske jamarske zveze in hkrati Predsednik odbora za jamarsko reševanje pri mednarodni speleološki uniji. V glavnem smo bili mi 8ostje in smo pri njih tudi stanovali. Poleg samih jamarskih akcij nam bodo v spominu ostali lepi vtisi o lepih in čistih krajih, ki smo si jih ogledali. V torek smo si ves dan, tja do nekaj čez opolnoči, Ogledovali znamenitosti Bruslja z Veličastnimi katedralami in palačami, ki so docela zaživele šele ponoči ob razkošni umetni razsvetljavi. V torek smo se že takoj zjutraj odpeljali v okrog sto kilometrov oddaljeno provinco Namur, kjer je večina njihovih jam. Čeprav je Belgija znana po svoji nižini, ima Prav na tem področju kar precej Jam. Po obsegu jam bi njihov kras lahko primerjali z našim domžal-sko-moravškim osamljenim krasom. Imajo pa njihove jame precej Več pasaž in ožin kot naše. Pod Bernardovim vodstvom, ki Je akcije vnaprej spretno načrtoval, smo se približali jami Troj d' Maquin. Po nekaj deset metrov hoje ob potoku smo zavili v suh rov. Nato smo se spustili skozi kakih sedem metrov dolg tesen in zaviti rov. Ta kar naporna akcija je trajala dobre tri ure. Naslednji dan nas je čakala zelo zanimiva turistična jama Hansur-Lesse. Najprej peljejo turiste v odprtem avtobusu v Satari park. Tu smo si ogledali vrsto divjih živali. Nato smo se z železnico pripeljali do jame. Po nekaj več kot kilometer dolgi hoji po jami smo se ustavili v veliki dvorani. Luči so ugasnili in začeli predvajati program igre in svetlobe, kar je bilo ob odličnih zvočnih in svetlobnih efektih svojevrstno doživetje. Hkrati pa je bila to tudi vzpodbuda, da je treba tudi naše domače znamenitosti bolje ceniti in propagirati. Za zaključek pa je vodnik iz rova v zgornjem delu dvorane pritekel s prižgano baklo. Potem smo se posedli v čoln in od-pluli po širokem naravnem podzemskem kanalu proti izhodu. Na izredno akustičnost tega dela jame obiskovalca opozore s topovskim strelom pred jamo. Popoldne smo si nedaleč stran ogledali zelo zanimiv telekomunikacijski center. Okrog pete ure popoldne pa smo se ustavili ob neki reki in se spet hiteli oblačiti v jamarske »pajace«. V steni nad nami smo že opazili vhod v jamo Epraves, ki je bila včasih turistična, a so jo že pred desetletji opustili, ker je v prvem delu precej blatna. Tudi ta jama ima več pasaž in težavnih prehodov. Ves napor pa je bil že po nekaj sto metrih naporne hoje poplačan z užitki ob bogatem kapniškem nakitu. (se nadaljuje . . .) Stara nova magistralka Kot vse kaže, bo naša magistralka (za manj poučene M-10 Ljubljana—Maribor) v nasledjih letih doživela kar nekaj sprememb. Prve se že kažejo in zlasti nekateri so prepričani, da bi morala magistralka, z njo pa tudi vsi njeni uporabniki od samega veselja kar žareti. Pa na žalost, ni nobenega pravega veselja, sama žalost, saj trenutne rešitve (kdo ve, če so sploh še aktualne) na posameznih odcepih res razrešujejo naše prometne zagate, na drugih pa jih zelo povečujejo in nam vsem skupaj grozijo, da bo naš jutri kar se prometne varnosti tiče še bolj rdeče-črn. Pa si poglejmo, kako, kje in zakaj! Štiripasovnica od Črnuč do mostu čez Kamniško Bistrico — vse lepo in prav, kako pa od tu naprej, dragi načrtovalci? Pa ja ne mislite, da bo večina voznikov do tega prometnega zamaška zavila z magistralke! O tem, da pa se bo večina obrnila pred mostom, ko se bo iz dneva v dan srečevala v koloni, sploh ne dvomim, samo kam, to je zdaj vprašanje! Spravite štiri zelo normalne kolone v dve — morda malo manj normalni, boste videli, da ne gre. Matematika je žal še do danes zelo eksaktna veda, poskušate pa kljub temu lahko, razen če morda niste že upoštevali predloga iz naših SLAMIC! Viru in Dobu se z bodočo štiripasovnico sploh obetajo imenitni časi, upamo le, da že sedaj računajo s tem, da bo magistralko v prihodnje normalno nemogoče prečkati, če se že danes brez resne nevarnosti sploh ne pride čez. Verjetno, na žalost načrtovalcev, pa ljudje še vedno stanujejo na obeh straneh ceste in jih nuja (šole, trgovine, delovne organizacije) vsak dan vsaj nekajkrat prisilijo, da gredo na drugo stran. Zaenkrat, pravim, morda imajo načrtovalci v glavah že boljše rešitve, kdo bi vedel! Boste morda poizkusili s semaforji, podhodi, nadhodi in ne vem še s čim reševati lokalni promet ob tej cesti? Če pa računate na semaforje, na podhode, nadhode in kdo ve kaj še, ljudje božji, pomislite še malo na denar! Se vam ne zdi, da bi za ves ta denar že dobili novo dvopasovnico na trasi bodoče avtoceste. Razmislite, ali pa svetujte ljudem ob magistralki, da se začno prilagajati na bodoči promet. V poštev pridejo razni tečaji letenja, utrjevanja živčnega sistema, morda pa tudi varčevanja za odhod na drugi svet. Kdo bi vedel! Samo s pločniki, kot so predvideni med Dobom in Virom, pa z razširitvami križišč, ki bodo nase potegnila še več prometa, ne bo šlo, verjemite! O tem, kako bo naša občina, pa tudi širša skupnost profitirala z BABO in 3. pasom na Trojanah, ki naj bi šel kar mimo vhodov sedanjih hiš (ja, kdo pa ima denar, da bi hiše kar podirali!), so povedali in tudi konkretno pokazali drugi. Upam, da ste jih videli in slišali. Zato premislite, dragi naši načrtovalci, pa tudi financerji (le kdo je to?), in ne mečite denarja z veliko lopato skozi okno. Skupaj z uporabniki cest (to smo menda tudi mi) poiščite realne, dolgoročne rešitve, ki ne bodo pomenile le prelaganja problema z desne na levo in nazaj, graditve danes tukaj (malo) jutri tam in necelovitega reševanja prometa ne le skozi našo občino. Premislite, odločimo pa se skupaj! Pionirski oddelek Knjižnice Domžale v novembru_ Knjižnica vam je tudi v tem mesecu pripravila več zanimivosti za krajšanje pustih novembrskih popoldnevov. Mlajši otroci bodo vsak torek ob 17. uri prisluhnili pravljicam: 7.11.1989 ČAROBNA PIŠČALKA (češka ljudska) 14.11.1989 S. Makarovič: VILA MALINA 21.11.1989 S. Bosilek: DEČEK IN VETER 28.11.1989 LISICA IN KOZICA (slovenska ljudska) Ponovno vas vabimo tudi v ČETRTKOVO VIDEOTEKO. Ne veste, kaj je to? Ob četrtkih, vsakih štirinajst dni, vam bomo v knjižnici predvajali videoprojekcije filmov, risank ... Tako boste lahko 9. 11.1989 ob 17. uri spremljali Racmana Jako na divjem zahodu. Vstopnina je 5.000 din. Šolarji bodo preizkusili svoje znanje ob novi uganki meseca, ki je posvečena tridesetletnici revije Kurirček. Starši pa se lahko pomudijo ob komentirani razstavi z naslovom ALI ZNAMO IZBIRATI KNJIGE ZA NAJMLAJŠE. Oglejte si jo, mogoče vam bo pomagala iz zadrege, ko boste kupovali nove slikanice. Upamo, da ste našli kaj zanimivega. VABLJENI! I Milan Pirman, podpredsednik OK ZSMS Domžale: »OK ZSMS Domžale je med prvimi političnimi subjekti v občini posegla v zgodovinsko ropotarnico. Dogodek, ki je vzbudil posebno pozornost je bila »akcija 25 poslancev« iz obdobja prve slovenske pomladi, iz časov, ko je slovensko vlado vodil Stane Kavčič. Rezultat tega je bila revitalizacija tega dogodka z okroglo mizo v mesecu februarju. Uspeh pa prav tako ni izostal, saj je mag. Cene Matičič kot glavni akter te akcije doživel dokončno rehabilitacijo. V tej novi vlogi bo mag. Matičič nastopil v političnem prostoru kot naš častni gost na kongresu v Portorožu.« Jure Rifelj: »V svojem kongresnem referatu poskušam poudariti obrise civilne družbe na področju izobraževanja. Civilno družbo pa si je treba razlagati predvsem kot civilno družbo privatnih lastnikov, kot jo je prvi opredelil že Hegel v 18. stoletju.« Zgodil se bo kongres... 13. kongres ZSMS je bil sicer planiran za prihodnje leto, vendar se je republiška konferenca ZSMS odločila, da ga zaradi družbenopolitičnih dogodkov v zadnjem času in zaradi bližajočih volitev, ki bodo spomladi 1990, skliče že letos in sicer od 3. do 5. novembra 1989 v Portorožu. Če podrobneje pogledamo predlog novega statuta ZSMS in predlog programskih dokumentov za 13. kongres ZSMS, lahko rečemo, da bo kongres, ki je pred nami — če že ne zgodovinski pa vsaj prelomen za sedanjo mladinsko organizacijo in za njen položaj v družbi. Po kongresu naj bi ZSMS namreč postala politična stranka s svojim programom in enakopraven partner v boju za oblast, z ostalimi političnimi strankami oziroma organizacijami. In kdo bo zastopal mladino domžalske občine na kongresu ZSMS? Na 2. seji Občinske konference ZSMS Domžale, 24. 10. 1989, so bili za delegate izvoljeni: Martin Grošelj, Jurij Kobal, Jože Lenič in Jure Rifelj. Na kongresu bodo med drugim predstavili predlog dveh kongresnih- pobud s področja izobraževanja, ter predložili nekaj amandmajev k predlogu statuta ZSMS. Občinska konferenca je sprejela tudi predlog predsedstva OK ZSMS Domžale, da na kongres kot častnega gosta povabimo mgr. Ceneta Matičiča, bivšega domžalskega poslanca v skupščini SR Slovenije in akterja Tako imenovane »akcije 25 poslancev« iz časov prve slovenske pomladi. Navedemo naj še, da del stroškov bivanja domžalskih delegatov na kongresu, kot sponzorja pokrivata: KEMIS Radomlje in Biotehnična fakulteta — CENTER ZA BIOTEHNILOGIJO Ljubljana. Občinska konferenca ZSMS DOMŽALE Sekretar: Martin Grošelj 13. kongres ZSMS! PORTOROŽ , 3.%. novembra 89 13. kongres ZSMS - PORTOROŽ , 3^5. novembra 89 Otrokom moramo ob novem letu omogočiti primerno praznovanje — (zato smo se odločili za): — dva sprevoda dedka Mraza po domžalskih ulicah, ki ga vsako ieto organizira in izvede Turistično društvo Domžale, ki tudi sicer poskrbi za prijetno dekoracijo mesta, — prireditve v vzgojno varstvenih enotah in vseh krajevnih skupnostih občine Domžale z obiskom dedka Mraza, primerno igrico in skromno obdaritvijo otrok, za kar poskrbi Zveza prijateljev mladine Domžale, — prireditve v knjižnici, — tradicionalni novoletni sejem, ki ga organizira Turistično društvo na ploščadi pred Veleblagovnico, kamor vabimo zainteresirane obrtnike za prodajo svojih izdelkov. Ker imamo v KO za novoletna praznovanja vsako leto več težav pri financiranju prireditev in ker ocenjujemo, da bodo letošnji stroški prireditev po KS in VVO, sprevoda dedka Mraza, sejem in ostale spremljajoče aktivnosti znašale približno 50 starih milijard, smo za pomoč še dodatno zaprosili lastnike zasebnih obratovalnic v Domžalah. Menimo, da nikomur od nas, še posebno če živi ali dela v strogem centru, ni vseeno, kakšna sta videz oziroma okrasitev mesta v predno-voletnih dneh. Nenazadnje pomeni večji obisk mesta tudi večji obisk trgovin, gostinskih lokalov, prodajaln in drugih zasebnih obratovalnic, zato pričakujemo, da bodo obrtniki naše zaprosilo z razumevanjem sprejeli. Da bi novoletna praznovanja v sleherni krajevni skupnosti kar najbolje uspela KO priporoča, da v pripravah po svojih najboljših močeh sodelujejo tudi krajevne skupnosti, ki naj v okviru možnosti in interesa pomagajo pri razreševanju organizacijskih in denarnih težav. Zelo bomo veseli, če >>odo krajevne skupnosti pri pripravi kulturnih programov in prireditev za otroke uvrstile v program tudi svoje dejavnosti in v okviru možnosti obogatile darilca za svoje najmlajše občane. O. H. Akcija »BRALNA ZNAČKA« na naših šolah: Je knjiga še najboljša prijateljica? Sredi septembra se po osnovnih šolah začno priprave na bralno značko. To je prostovoljna akcija, ki poteka celo šolsko leto, vanjo pa se vključi kar dve tretjini učencev. Razredni učitelji, knjižničarji in učitelji slovenskega jezika skrbno sestavijo bralne programe, ki bralcem nudijo bogato izborno po vsebinski in oblikovni plati, vključujejo knjižne novitete iz domače in tuje književnosti, zadostijo interesom in željam bralcev, hkrati pa tudi upoštevajo število razpoložljivih izvodov v šolski knjižnici. Bralna značka je postala učenčeva potreba, kot je še prej postala knjiga šolarjeva potreba in vsakdanja spremljevalka. Branja se veselijo, zavzeto pregledujejo sezname, se posvetujejo, ogledujejo in listajo knjige, se odločajo in z velikim pričakovanjem lotijo branja. J Učenci od 3. do 8. razreda že ugotavljajo, če so jim knjige izpolnile pričakovanja, učenci 1. in 2. razredov pa se bodo srečali s knjigami za bralno značko malo pozneje. Nekaterim bralcem, zlasti mlajšim, pri iskanju knjig in včasih tudi pri samem branju priskočijo na pomoč starši; zato se mi zdi prav. da poskusim razmišljati, kaj bralna značka učencem pomeni, kako posega v njihov intelektualni, čustveni in socialni razvoj, kako izpolnjuje otrokov prosti čas, kakšne ugodnosti mu nudi. Osnovno vodilo bralne značke je: nuditi učencem dobro knjigo, bralca usposobiti, da zna vsrkati vase miselna sporočila, intelektualna spoznanja, čustveno angažiranost in estetsko doživljanje. Med branjem in zlasti po prebrani knjigi, je zanimiv in prijeten razgovor o prebranem, v katerem sodelujejo bralci, sošolci in učitelji. Takrat vsebina knjige zaživi osvetljena iz več zornih kotov, o njej se izmenjavajo in dopolnjujejo mnenja, kritična presoja tehta prijetna in neprijetna spoznanja in doživljanja, ki jih je nudilo branje. Knjiga je potni list ali vozna karta ali vstopnica v svet, v tuje kraje, med ljudi z drugačnim doživljanjem posameznikov in okolice, z drugačno zgodovinsko preteklostjo, kulturo in vrednotami. Branje je spoznavanje in spoštovanje lepot in vrednot te drugačnosti. Ne moremo si privoščiti izleta v deželo, ki nas zanima in vabi — lahko pa vzamemo v roko knjigo, ki je zgovoren vodnik. Razli- čne televizijske oddaje so lahko spodbuda k branju ali živa slika prebranega. Ob knjigi spoznamo domače in tuje avtorje, spoznavamo narode in njihove književnosti. V tako veliki družbi bralec najde tudi naše ustvarjalce in njihova dela. Učencu se na poti h knjigi in s knjigo razvija okus — smisel za umetniško pripoved in estetsko doživljanje, nauči se razlikovati med prepričljivimi in cenenimi vsebinami, med res lepo in kičasto sliko, spozna, kaj ga sili k razmišljanju in kaj ga zavaja v duhovno lenobo ter odmika od realnega sveta, ki ga živi vsak dan. Na takih spoznanjih si bo mladi bralec nabavljal svojo osebno knjižnico, svojo osebno kulturo bo prenašal na okolico. Tu se pojavi tudi vprašanje prostega časa. Kdor rad bere, tudi rad razmišlja, rad se zgovarja, je duhovno gibljiv, vedno v iskanju novega, njegovo obzorje se širi, porajajo se mu vedno nove kulturne potrebe. Če hočeš slediti svoji notranji nuji, moraš ceniti čas in ga pametno iz- koriščati. Kaj je dolgčas, ne ve, tudi posedati po zadimljenih lokalih ali pohajkovati res ne utegne. Ob zaključku bralne značke običajno obiščejo značkarje avtorji, ilustratorji ali drugi soustvarjalci knjig. Mlademu bralcu zelo veliko pomeni, če osebno spozna pisatelja knjige, ki jo je prebral in mu je prijetno doživetje. Taka srečanja so zelo prijetna in bralci jih ohranijo v lepem spominu. Bralci so običajno tudi nagrajeni s kulturno prireditvijo, pa naj bo to gledališka ali filmska predstava, ki jim nudi med ostalim tudi estetsko ugodje. Vsaka bralna značka, ki jo učenec doma hrani/ predstavlja prebrane knjige in njihova sporočila. Najdragocenejše pa je spoznanje, da je knjiga dragocena posoda, ki hrani vse, kar pomnijo ljudje, posoda iz katere zajemamo vse svoje znanje in vedenje. Razpredelnica pa naj pove, kako so v šolskem letu 1988/89 bralci na osnovnih šolah naše občine zajemali iz te dragocene posode. Ema Novak ŠTEVILO UČENCEV OSNOVNIH ŠOL OBČINE DOMŽALE, KI SO V ŠOLSKEM LETU 1988/89 OSVOJILI BRALNO ZNAČKO: Šola l.r. Cicibanova značka l. r. Župančičeva značka 3.r. Kersnik, bronasta 5.r. Kersnik, srebrna 7,r. 4.r. Kersnikova Bevkova zlata bronasta 6.r. Bevkova srebrna 8.r. Bevkova zlata Zlati značkarji Skupaj 1. Josip Broz Tito Domžale 40 40 50 30 25 40 40 35 29 300 2. Šlandrov'e brigade Domžalč 88 83 77 45 56 69 65 52 44 535 3. Venclja Perka Domžale 115 117 113 70 53 , 81 59 26 25 634 4. Brdo - Lukovica 40 40 50 35 30 50 25 20 20 290 5. M. Koželj Dob 55 50 65 40 30 65 20 30 22 355 6. M. Blejc Mengeš 70 80 75 40 20 45 30 10 20 370 7. J. Vega Moravče 40 40 50 • 15 20 35 15 18 18 233 8. Radomeljske čete Preserje 60 60 60 25 30 55 ■ 25 15. 14 330 9. E. Kardelja Trzin M 60 55 55 40 60 65 25 10 424 Skupaj 572 570 595 355 304 500 344 231 202 ' 3471 PRI MATIČNIH ŠOLAH SO ZAJETE TUDI PODRUŽNIČNE ŠOLE Tekmovanje ljudskih godcev pri Repanšku: Petič prvi-Resnik Na V. tekmovanju ljudskih godcev domžalske in kamniške občine pri Repanšku je tudi letos prepričljivo zmagal Milan Resnik z 68-točkami, druga uvrščena pa sta bila Brane Po-Ijanšek in Tone Semprimožnik z, 61-točkami. V kategoriji godcev do 15 let je zmagal Boris Dečman z 58-točkami, drugo do tretje mesto pa sta si delila s 54-točkami Sašo Gabrovec in Andrej Svetlin. Najstarejši godec je bil 82-letni Janko Ko-kalj, najmlajši pa 6-letni Jožko Vidergar. Nastopajoče je ocenjevala strokovna komisija na Čelu s predsednikom Stanetom Habe-tom in podpredsednikom Fran-cijem Lipičnikom, člani pa so bili Matjaž Brojan, Lojze Stražar, Božo Matičič, Tomaž Štrukelj, Marjan Trobec, Marjan Rajk in predstavnik občinstva Slavko Prebil. Podeljenih je bilo še kup drugih nagrad, tako da je bil nagrajen najmanj vsak drugi muzikant med 29-timi nastopajočimi (7 v kategoriji do 15 let in 22 v kategoriji od 15 let naprej), ZKO Domžale in Kamnik sta prispevali priznanja in majolke, sicer pa je bilo tekmovanje izvedeno v organizaciji gostilne Repanšek, ki je praznovala stoto obletnico, na pomoč pa so ji priskočili tudi številni zasebniki z bogatimi nagradami. Izkazalo seje, daje pametno razdeliti tekmovanje na dva dela, na mlajše in starejše godce, komisija je odlično opravila svoje delo, tako da so bili tako nastopajoči kot gledalci zadovoljni s V. tekmovanjem, pa tudi vreme je bilo prvič brezhibno. Prireditev je odlično vodil Boris Kopitar. In še stavek o zmagovalcu: Milan Resnik je resnično brez konkurence. Razveseljivo pa tudi je, da se kakovostni vrh širi, kar zagotavlja dobra tovrstna tekmovanja tudi vnaprej. 1. Sivec »Razgibano kulturno življenje na Pšati« Na Pšati smo letos imeli kar dva kulturna večera na prostem. Že sredi poletja se nam je na dvorišču trgovine »Kašča« predstavila trojica mladih iz KD Šentjakob s komedijo »Državni lopov« Kadila Hadžića. S svojo izredno igralsko sposobnostjo so navdušili približno 150 ljudi, v glavnem domačinov. V soboto, 30. septembra, pa se nam je predstavilo KD Ivan Cankar iz Šentjošta oz. Smrečja nad Horjulom z dramo »Slehernik« Huga von Hofmann-stahla v prevodu Otonu Župančiča. V njej nastopa preko 60 igralcev, prijeten ambient pa so našli pri Škutinovi domačiji. Tokrat se nas je v že hladnem večeru zbralo skoraj 400 starejših in mlajših, ki jim ni le do cenene zabave. Predstavo smo spremljali z zanimanjem in marsikomu se je vsi-dral v srce njen nauk: sleherno človeško življenje je minljivo, tako siromakovo kot bogatino-vo, in ko pride smrt, ni mogoče prav ničesar odnesti s seboj. Prisrčna zahvala vsem igralcem za dva prijetna večera, domačim pa za gostoljubje. Marko Bolta Ob akciji — minus deset odstotkov: Po levi ali po desni - kdo bi vedel... Ta naslov smo letos v naših časopisih že velikokrat prebrali. Tudi po radiu in televiziji veliko slišimo o tem. Prometne nesreče so bile in bodo. Toda za današnjega človeka, ki se na številnih področjih tako rad prišteva k Srednji Evropi, jih je veliko, veliko preveč. Naš človek se ima za izobraženega, razgledanega in naprednega, z eno besedo: za sodobnega. Kot pešec je včasih izredno vljuden in prijazen. Za volanom na cesti pa se nekateri velikokrat obnašajo kot pravi divjaki, če pa že ne tako, pa kljub večni naglici, vsaj nekulturno in nehumano. Skozi gosto naseljeTte vasi je hitrost prometa večinoma omejena na 40 kilometrov na uro. Naj se ustavimo v katerikoli vasi, tudi na ozki cesti sredi hiš — osebni avtomobili voz:jo v glavnem 60 do 70 kilometrov na uro. Nič boljši niso tovornjaki in včasih celo avtobusi. Posamezniki pa ne glede na prometno situacijo in s tem na varnost divjajo med hišami tudi 80 km in več. Ura je bila malo čez sedem. S kolesom sem se pripeljal med gruče otrok, ki so šli po dva ali trije vštric v šolo. Nekaj jih je šlo po LEVI, drugi pa po DESNI strani ceste. Na ozkem, blagem ovinku je z ene strani pripeljal tovornjak, z druge pa, dokaj hitro, kombi. Na nekakšnih dvajsetih, tridesetih metrih sta se eden drugemu izognila, za normalno srečanje pa med gručami otrok ni bilo prostora. Zato sem moral s kolesom počakati. Vključil sem se v skupino in jo nagovoril: »No, fantje, po kateri strani ceste mora hoditi pešec?« »Po desni!« se odreže najbolj korajžen. Drugi pa brž doda: »Ne, po levi.« In takoj jih je bila polovica za levo, druga pa za desno stran. Še eno skupino sem zmotil pri veselem jutra- njem pomenki. Šolarji so odgovarjali podobno. »Pa vas v šoli o tem kaj opozarjajo, vsaj kaj podučijo?« sem vrtal naprej. »O, seveda nas.« »In kaj pravijo? Po levi, ali po desni strani?« Na to se je večina zasmejala in nobeden ni kaj konkretnega povedal. V križišču sem stopil še k skupini šolark. »Kako je kaj, dekleta, se vam kaj mudi v šolo?« »To pa ne,« se oglasi prva. »Saj je še čas.« »Po kateri strani ceste pa ve hodite?« Vse se naglas zasmejejo. »Pa je to kaj važno?« se oglasi lepotička, verjetno že iz osmega razreda. Na poti domov sem vprašal še nekaj šolarjev. Eden teh, ki je šel po levi, mi je odgovoril: »Ja, pešec mora hoditi po levi strani, toda jaz hodim v glavnem po desni, da se lažje izognem avtomobilom.« Na sestanku krajevne skupnosti mi je na tako vprašanje neka šolska tovarišica odgovorila: »Pri tem je pa res zmešnjava, v naselju se hodi po eni strani, izven naselja pa po drugi.« Predsedujoči je pa pripomnil: »Bomo pač vprašali odgovorne.« Včasih je bilo jasno. Hodili smo po desni strani. Potem smo prešli na levo. Takrat smo nekaj časa oznanjali in opozarjali z velikim pompom — pa še prav je bilo. To opozarjanje je kmalu utihnilo in potem dolga leta — »vse tiho je bilo«. Danes, v tej veliki akciji, pa o tem skoraj nič. Ali ni čudno. Otroci brezskrbno hodijo po obeh straneh ceste, motorna vozila jo pa tudi v vaseh mirno »šibajo« dvajset, trideset kilometrov na uro prehitro. Nas pa, kot da nas vse to nič ne briga in ne skrbi. Danes, jutri po spet prometna nesreča. Ali se bomo čutili kaj soodgovorne?! Občan i/1 V grobeljskem drevoredu spet odmetavajo smeti. Kaj pomaga trud, če pa so nekateri... Tako je to ... Pa bi radi druge učili kulture... s skupnimi močmi smo v septembru uredili Grobeljski drevored. Bil je spet lep, mlad in čist. Bilo nam je lepo it1 svečano tistega sončnega jesenskega dne. Pa ni bilo treba niti štirinajst dni, da seje stara pesem ponovila: bilo je nemara na večer ali ponoči, ko je prvj pripeljal smeti in jih odvrgel v drevored. Pripeljal je tudi drugi, pa tretji. V lep in skoraj že čist gozdiček tudi nekdo: ostanke svoje nanovo postrižene ograje, saj si je zaželel, da bo imel okoli doma lepo; pripeljal v gozdič in odvrgel' In tako smo tam, kjer smo: s svojo nekulturo, ki bi jo drugim radi prodajali za kulturo ... Koga za vraga goljufamo, če ne samega sebe? Drugi so nas spregledali, že zdavnaj. Mi pa bi tako radi druge učili kulture; tu, mi, podalp-ski Slovenci, ki smo že po nekakšni božji danosti MITTEL-EUROPA . .. Kadar francoskemu predsedniku Francoisu Mitteran' du v njegovi lastni državi kaj posebno ni všeč in je nad čem posebno zgrožen in jezen, menda zakolne — »Prekleti balkanizem!« jaz tudi! Le da ne po francosko! Brojan Moravče: Ročna dela, stari predmeti, kmečke dobrote! Nedelja, 24. september 1989 bo ostala še dolgo v spominu moravskih upokojencev na drugo razstavo ročnih del, starin in domačih dobrot. Razstava je bila odprta le en dan v društvenih prostorih v Moravčah. Razstavljeni so bili predvsem izdelki dveh let. Upokojenke so jih pletle, šivale in kvačkale v zimskem in spomladanskem času. V razstavi je sodelovalo 39 upokojencev in upokojenk s skupno 221 razstavljenimi predmeti. Razstavljeni so bili gobelini, pletenine, vezeni predmeti, ročno šivani prti raznih dimenzij, akvareli, rezbarski izdelki, fotografije, značke, izdelki iz lesa in stari predmeti. Da je bila razstava zanimiva, dokazuje velika udeležba obiskovalcev in prost vstop na razstavo. Razstavo sta popestrila upokojenca Tone in Rado s svojimi starimi eksponati. Rado Kokalj pa je tudi igral na citre v spremljavi pevcev in pevk. Razstava, ki je bila po mnenju obiskovalcev doslej ena najlepših v domžalski občini, saj si jo je ogledalo več kot 350 obiskovalcev — domačinov, pa tudi obiskovalci iz oddaljenih krajev: Kam- nika, Radomelj, Mengša, Domžal. Lukovice, Ljubljane, Zagorja ob Savi, Litije in Vač. Razstavo si je og'e' dal tudi predsednik občinske konference SZDL Domžale, tovan* Maks Jeran. Upokojenke so na stojnicah preCl društvenim domom razstavljale in prodajale domače izdelke: razno pecivo, krofe, flancate, domač krun in jestvine — klobase s kruhom, w le so na voljo alkoholne in breza'' koholne pijače, pa domače in me' deno žganje. Na razstavi so sodelovale tudi narodne noše in tako privabljale obiskovalce na ogleđ razstave. Društvo upokojencev Morav&j se zahvaljuje vsem razstavljale©^ ročnih del in tistim, ki ste Pr0 ° voljno prispevali denar za organi*3 cijo razstave ter RTV Ljubljana z brezplačno objavo naši razst**/ Moravske upokojenke in upokojeni ci bodo tudi v prihodnje še Pr'Prjai Ijali še podobne razstave. Že se J. vabijo vse upokojence, da v zirn skem času pripravijo čimveč ročn izdelanih predmetov. Jože Novak Moravski upokojenci in upokojenke so v ozadju, njihove brote pa v ospredju. do- Po osvojenem naslovu republiških prvakov za leto 1989 med pionirji! Sprejem pri županu Pionirje KK Domžale, ki so v letošnjem letu v pionirski konkurenci osvojili med mladimi košarkarji v Sloveniji najvišji naslov, je pred dnevi sprejel predsednik Skupščine občine Domžale Peter Primožič Potem, ko jih je pozdravil, je poudaril pomembnost dosežka, ki je velik tako za telesno kulturo v občini, za občino samo, za starše tekmovalcev in seveda za same športnike. Poudaril je, da njihov uspeh — naslov prvakov — že odmeva v občini in da naj tudi v prihodnje krepi tekmovalni duh med vsemi športniki. Naslov prvakov je plod kontinuiranega dela več let. Generacija, ki je začela z rednim delom pred osmimi leti (začetnik dela z mladimi Jani Savnik v tedanjem prvem razredu), se je preoblikovala v uspešen športni kolektiv. Za njimi je več sto treningov, mnogo prijateljskih in prvenstve- Kaj pravi o treniranju in tekmovanju pionirske ekipe košarkarskega kluba Domžale v tekmovalni sezoni 1989 njen trener Brane Kuzma: Bogato poplačan trud... Ekipo igralcev, ki so bili rojeni leta 1975, sem začel selekcionirati leta 1987. Na začetku smo imeli treninge dvakrat tedensko, kjer smo izpopolnjevali predvsem individualno tehnično znanje. Hkrati ob treniranju osnovnih elementov košarkarske igre smo igrali tudi v pionirski ligi v konkurenci ekip, v katerih so igrali leto dni starejši igralci. Tako smo si nabirali dragocene igralne izkušnje. Kasneje so se nam pridružili še igralci, ki so prej pretežno igrali z leto starejšimi vrstniki, vendar so rojeni v letu 1975. Tako je ekipa na koncu štela 19 igralcev, s katerimi sem začel trenirati trikrat tedensko, po naprej določenem programu. Dva meseca kasneje se je tako formirana ekipa vključila Ekipa TK Domžale — novi slovenski prvoligaš Člansko moštvo teniškega kluba Domžale je v letošnji sezoni prvič tekmovalo v 2. republiški teniški ligi iri je že kar v prvi drugoligaški sezoni doseglo največji Uspeh — 1. mesto. V tekmi PLAY-OFFA za uvrstitev v 1. republiško li-9o so v dveh tekmah premagali ekipo prvoligaša iz Nove Gorice in s tem uvrstitev v prvo republiško ligo. ^ako jim je v dveh sezonah uspel preboj iz 3. v 1. republiško ligo, kar je izreden uspeh. Ekipo so sestavljali: Sašo SVOLJŠAK (kapetan), Sašo STIFTAR, Brane SVETLIN Iztok OREHEK, Tole PREŠEREN, Davor VRANČIĆ, Grega ŠKET. V novi sezoni bo ekipa ostala v isti sestavi, pridružil pa se jim bo še Aleš BERGELJ, ki dela v klubu kot Prefesionalni trener, v minuli sezoni pa je igral za eki-Po Titovega Velenja. Rezultati tekmovanja v 2. republiški ligi: i kolo Domžale : Rakek s- kolo Sežana : Domžale 3- kolo Domžale : Slovan I kolo Domžale : Novo mesto I kolo Koper: Domžale pLAY OFF Domžale : Nova Gorica Nova Gorica : Domžale 9:0 0:9 6:3 9:0 3:6 8:1 2:7 Na sliki ekipa tk Domžale: * Stojijo od leve proti desni: Sašo štiftar, Grega sket, Brane svetlin, Iztok orehek Čepijo od leve proti desni: Davor vrančić, Sašo Poljšak, Tone prešeren Sašo svoljšak Sprejem za mlade košarkarje, prvake SRS v košarki med pionirji pri predsedniku Sob Domžale Petru Primožiču. nih tekem. Vse to je zahtevalo veliko osebne prizadevnosti igralcev, trenerja in vodstva. Na površje pa naplavlja zahtevo, da bi ustrezneje financirali to zvrst kvalitetnega športa, saj naslov v eni od zelo razvitih športnih panog gotovo pomeni odgovornost za naprej ne le ekipe temveč tudi vse naše, zlasti športne javnosti. v medobčinsko pionirsko ligo, kjer pa konkurenca ni bila dovolj močna, zato smo poleg prvenstvenih tekem odigrali še več dodatnih trening tekem z močnimi ekipami iz drugih tekmovalnih skupin. Prvenstvo smo končali z osvojitvijo 1. mesta in se tako uvrstili v četrtfina-le pionirskega prvenstva Slovenije. Kljub temu, da so bile v tem obdobju tudi letne počitnice, smo treniranje prekinili le za kratek čas in tako pričakali če-trtfinalni turnir dobro pripravljeni. Oba nasprotnika, ekipi Jezice in Litije, smo premagali in se uvrstili v polfinale, ki je bil v Domžalah. Na tem turnirju sta poleg naše ekipe sodelovali še ekipi Nove Gorice in Branika iz Maribora. Tudi tu smo osvojili 1. mesto in se uvrstili v finale, s čimer je bil naš osnovni cilj dosežen. S prizadevnim delom v štirinajstih dneh, ki so preostali do finalnega turnirja, so igralci svojo igralno formo še dodatno utrdili, tako da smo tudi finale pričakali z upanjem na še večji uspeh. Na zaključnem turnirju smo v prvi tekmi premagali ekipo Olimpije iz Ljubljane in potem v razburljivem finalu še ekipo Novega mesta, ter tako osvojili naslov republiškega pionirskega prvaka za leto 1989. Če na koncu poskusim oceniti delo ekipe v celoti, moram ugotoviti, da je ob dobrem tehničnem in taktičnem znanju igralce odlikovala izredna pridnost in borbenost, kar se je na koncu bogato poplačalo. Trener: Brane Kuzma Sezona je za nami: Atletika v letu 1989 Letošnje leto je sponzorstvo oz. pokroviteljstvo nad mladimi atleti in atletinjami Atletskega kluba Domžale prevzela delovna organizacija TOKO, za kar se ji atleti iskreno zahvaljujemo, z dosežki in rezultati pa smo dokazali, da rezultati lanskega leta niso bili slučajni. Prvega tekmovanja smo se udeležili takoj po zimskih pripravah že v februarju na Spomladanskem krosu, ki je bil v Kopru. Ekipna uvrstitev med 5 ekip v SR Sloveniji pa nam je bila spodbuda za vsa naslednja tekmovanja. Letošnje leto smo se udeležili nekoliko več tekmovanj tako kvalifikacijskih, (Ljubljana, Postojna, Celje, Koper) kot samih finalov. Uvrstitev v finale — to pomeni imeti rezultat med 12 najboljšimi v SR Sloveniji ter seveda kasneje na ravni SFRJ. Uvrstitev v finale je velik dosežek, saj v nekaterih starostnih kategorijah ali posameznih panogah potekajo kvalifikacije za uvrstitev v finale na posameznih tekmovanjih. Spomladi in jeseni smo se udeleževali tekmovanj v krosu, v sami sezoni pa smo dali poudarek tekmovanjem na atletski stezi oz. atletskih vadiščih. Nekaj najboljših rezultatov: Tomi VREŠ, starejši mladinec se je v teku na 800 m uvrstil tako v finale SRS kot SFRJ ter dosegel v Osijeku 5. mesto, kar je ena najboljših uvrstitev v Jugoslaviji. Janez BLAŽICje postal članski republiški prvak v velikem maratonu, 1. mesto je osvojil v izredno težkih okoliščinah in v izredno slabem vremenu. V finale atletskega pokala Slovenije za posameznike so se v finale uvrstili: Mateja ŽEKAR, Jože PIRNAT, Tomi VREŠ, Iztok VRHOVNIK, Janez BLAŽIČ, Mateja MARKIČ. Zaključek sezone smo uspešno prestali na Jesenskem krosu Dela, kjer smo med 46 ekipami ponovno osvojili odlično 4. mesto v SR Sloveniji. Tekma v Kopru pa se je končala takole: Damjan BARIČ, 2. mesto, starejši pionirji Žiga JERE, 3. mesto, mlajši pionirji Si Iva na DURINAC, 8. mesto, starejše pionirke A Špela KRŽAN, 5. mesto, starejše pionirke B Karmen HORVA T, 8. mesto, starejše pionirke B Mateja ŽIVIČ, 14. mesto, mlajše pionirke A Vesna SOVINC, 10. mesto, mlajše pionirke B Katja OGOREVC, 4. mesto, mlajše mladinke Mateja ŽEKAR, 9. mesto, starejše mladinke Tomi VREŠ, 9. mesto, starejši mladinci Iztok VRHOVNIK, 8. mesto, člani Janez BLAŽIČ, 12. mesto, člani Ekipno je zmagala reprezentanca občine Titovo Velenje z 947 točkami, saj je praktično osvojila polovico prvih mest v vsen starostnih kategorijah, 2. mesto občina Maribor z 898 točkami, 3. mesto občina Tržič z 890 točkami, 4. mesto občina Domžale z 878 točkami, 5. mesto občina Celje z 862 točkami, 6. mesto občina Novo mesto z 839 točkami,' 7. mesto občina Kranj s 794 točkami itd. Strokovno delo je potekalo v okviru naših možnosti, saj smo imeli 3 trenerje za teke ter 1 trenerja za mete. Vsekakor potrebujemo še več pravega strokovnega dela, ki ga bomo uresničili s pomočjo našega sponzorja, od katerega pričakujemo vendarle nekaj več pomoči, kot smo jo prejeli v letošnjem letu. Marjan Corza Motociklistično prvenstvo Jugoslavije za leto 1989: AMD Domžale ponovno najboljše v državi: Spet mnogo državnih naslovov... Avto-moto društvo Domžale je na motodromu na Grobniku tudi letos zelo uspešno izpeljalo zadnjo dirko motoristov za državno prvenstvo. Glavno pokroviteljstvo je tudi tokrat prevzela Skupščina občine Domžale. Pokrovitelji razredov pa so bili še: do 50 ccm — Tomos-Koper, do 80 ccm — Tesnila-Trebnje, do 125 ccm — Helios-Dom-žale, do 175 ccm — Loterija-slovenija, do 250 ccm — Kafe bar »Deteljica«-Rodica, do 750 ccm — Avtotehna-Ljublja-na, prikolice do 1000 ccm — Servis Janez Lenček-Domžale, Kavvasaki Cup 250 KR-1 — jeklotehna-Maribor. Organizatorjem so pomagali tudi športni funkcionarji iz AMD Mengeš. Za prevoz osebja iz Domžal na Grobnik in nazaj pa so poskrbele s svojimi kombiji delovne organizacije Avto-servisa, Papirnice, Termita, Tosame in tovarne Universale. Gostinske usluge za osebje organizatorja in gledalce so bile zaupane baru Deteljica. Mengeška godba in moravske mažoretke pa so še popestrili slovesen uvod v zaključno dirko. Pozdravni govor v imenu pokrovitelja pa je opravil predsednik IS občine Domžale ing. Anton Preskar. Lepo vreme je še pripomoglo k dobremu razpoloženju tekmovalcev, ki so s svojimi drznimi vožnjami navdušili številne gledalce. Tekmovalci iz AMD Domžale so bili še posebno prepričljivi z zmagami v vseh razredih, kjer so nastopili. V razredu do 50 ccm je tudi v zadnji dirki zmagal naš novi prvak Igor Jerman in tako potisnil lanskega prvaka Roka Kreča na drugo mesto. Janez Pintar je po lanski poškodbi ponovno dokazal kdo je najboljši v razredu do 80 ccm. Mladi Gregor Goreč pa si je pridirkal svoj drugi naslov državnega prvaka v razredu do 125 ccm. Največja gneča Dom-žalčanov je bila v razredu do 250 ccm, kjer si je Martin Šraj s tretjim zaporednim naslovom prislužil tudi »Zlato čelado«. Jure Lampe je postal viceprvak, dobre uvrstitve pa so dosegli še Marko Mihič, Roman Jeriha in Mitja Gu-stinčič. Daren Dimitrijević pa je po zmagi na zadnji dirki pristal na drugem mestu v skupni razvrstitvi v razredu do 750 ccm, kjer so nastopili še Branko Lipnik, Drago Kreč in Jure Lampe. Najboljši v razredu Kavvasaki je bil vsestranski Jure Lampe pred klubskima tovarišema Dodanom Dobričem in Romanom Jeri-no, Tomaž Burgar pa je bil šesti. Direktor dirke Peter Verbič pa je na koncu izredno uspešne organizacije in tekmovalnih uspehov svojih tekmovalcev zatrdil, da se prihodnjo sezono že dobimo na letališču v Mariboru, kjer pospešeno tečejo priprave za ureditev moto-droma. Držimo pesti, da se uresničijo že dolgo načrtovane ideje organizatorjev in težko pričakovane želje tekmovalcev ter nestrpnih gledalcev ljubiteljev motošporta. Stane Benkovič Že tretjič zapored prvak v kategoriji do 250 ccm - Martin Šraj. S tem si je pridobil najvišje priznanje zlato čelado. Mladi Gregor Goreč, najobe-tavnejši med dirkači na moto-ciklih je že drugič zapored državni prvak. Srečanje telesnokulturnih delavcev_ Obveščamo vse prijatelje športa in rekreacije, da bo srečanje telesnokulturnih delavcev ter športnikov že trinajstič zapored v Dvorani komunalnega centra Domžale. Prireditev bo v soboto, 9.12.1989 z družabnim srečanjem. Na srečanju bodo podeljena priznanja telesne kulture, plakete telesne kulture ter Bloudkove značke. Prejemniki odličij bodo dolgoletni športni funkcionarji, organizatorji, trenerji ter seveda športniki za svoje dosežke. Podelitev priznanj Stanka Bloudka Letošnje leto bo osrednja slovenska prireditev ob podelitvi priznanj Stanka Bloudka v naši občini. Telesnokulturna skupnost Slovenije je zaupala športnim delavcem naše občine, da pripravijo to prireditev. Podelitev priznanj Stanka Bloudka bo 23. novembra ob 20.00 uri v Dvorani komunalnega centra Domžale. Prireditev bo povezana s kulturnim programom, celotno svečanost pa bo prenašala tako RTV Ljubljana, kot radio Ljubljana. RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI Mali oglasi Čistimo greznice s traktorsko cisterno 8 m'. Telefon: 722-056.__ Prodam akvarij večjih dimenzij s kompletno opremo. Za dvakrat tedensko čiščenje stanovanja iščem pomoč v gospodinjstvu. Retelj, Koviče-va 10, Domžale._ Francoščino in italijanščino prizadevno in zelo uspešno instruiram v Domžalah. Telefon: 327-255._ Ugodno prodam 2 kom rabljena jogi. Oražem Marinka, Trnjava 25 pri Lukovici._ V Domžalah najamem garsonjero ali enosobno stanovanje po možnosti brez predplačila. ŠIFRA: »MAMICA Z OTROKOM«._ Mamica z otrokom nujno išče sobo s souporabo kuhinje in kopalnice ali stanovanje v Domžalah. Telefon: 713-053, popoldan._ Delavnico 100 m- s telefonom blizu Domžal oddam v najem. Naslov v oglasnem od-delku._ Redno ali honorarno zaposlitev dobi šivilja za izdelovanje oblačil iz tekstila in usnja. Telefon: 721-041._ Ugodno prodam omaro za dnevno sobo, kavč in dva fotelja .. Telefon: 721-828. Žaganje drv na vašem domu s traktorjem. Urbančič Konrad, Dob, Ul. Bratov Miš. Polaganje, brušenje in lakiranje parketa, polaganje plastike, tapisona in plute ter polaganje lesenih stenskih in stropnih oblog. Stražar, tele-fon: 712-176._ Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662._ Žaganje drv na domu. Telefon: 721-286 zvečer._ Prodam dve otroški in eno moško kolo. Telefon 724-350 — popoldne_____ Nemščino in angleščino instruiram — vse, otroke in odrasle. Informacije po telefonu: 738-645. Hranilno kreditna služba obvešča: Vse varčevalce Hranilno kreditne službe Domžale obveščamo, da smo s 1. 11. 1989 spremenili pogoje varčevanja. Avista hranilne vloge obrestujemo v višini 75 % stopnje revalorizacije (75% R). Pripis obresti je trimesečen. Obresti do 1. 1. do 31. 10. 1989 bomo vpisovali po 15. 11. 1989 na vseh blagajnah HKS S cvetjem ti grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin cvetje s solzami orosimo, a v srcih je še vedno polno bolečin... MARJANU KOSU ml. iz Krtine Mineva peto leto, odkar si se tiho, za vedno poslovil od nas. Hvala ti za vse, za vsak tvoj nasmeh, ki si nam ga podaril, za vso tvojo neizmerno skrb, dobroto in ljubezen, ki smo jo uživati, dokler si bil med nami. Vsi njegovi Zdaj iščem te na cestah nepoznanih, strmim v obraze neprijazne, tuje in mi hudo je. Ko pa je najhuje, te najdem v svojih sanjah pokopanih. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob nepričakovani smrti našega ljubega JANEZA HOMARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in pomagali. Hvala vsem govornikom, pevcem, godbenikom, lovcem, zadružnikom za lepo slovo, s katerim ste dokazali, da ste ga imeli radi in ga spoštovali. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami. Njegovi najdražji. Mengeš, Podbrezje. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete ANE CENCELJ Ahčanove mame roj. Šinkovec se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem znancem, delovnim kolektivom in KS Dob za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje ter vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene. Iskreno zahvalo namenjamo dr. Petru Cerarju in patronažnim sestram ZD Domžale za izkazano pomoč, moškemu pevskemu zboru iz Radomelj za zapete pesmi ob slovesu in gospodu župniku Mihu Žni-darju za lepo opravljeni poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji peti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, spomini nate zdaj živijo in solze naše tvoj grob rosijo. (narodna) V SPOMIN 13. novembra mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dobri ata, stari ata in 18. novembra mineva 5 let, odkar nas je zapustila naša dobra in zlata mama, stara mama, sestra in teta JOŽE in IVANA PERGAR iz Prapreč Spomin na vaju bo ostal vedno živ. Vajini hčerki z družinama Novi storitvenik: Stihi motorne žage popravljam ... V Srednjih Jaršah, v bližini gostilne Bunkež sem odprl servis motornih žag STIHL. Cenjene stranke vabim za storitve, hkrati pa nudim servis tudi na motornih žagah Dolmar in Husquarna. Dobro sem založen z rezervnimi deli! Janez Škofic, Sr. Jarše 44 Domžale Namesto na odpad — zaslužite denar... Z odpadki — v Srednje Jarše! v Srednjih Jaršah že nekaj časa deluje zasebni odpad, kjer se lahko znebite odpadkov! Plačali vam bodo po cenah, ki so večje, kot mislite. Če ne verjamete: z odpadki k Borutu zalokarju v Srednje Jarše! Dne 5. oktobra popoldan je izbruhnil požar na kozel-cu Martina CERARJA, Kranje brdo 7. vsem, ki ste nam ob nesreči nesebično priskočili na pomoč: sosedom, gasilcem iz Krašnje, Doba in Domžal, iskrena hvala! Martinovčevi Zahvala poštenjaku! Pred dnevi seje v uredništvu oglasil občan MATO MlKANEC iz Domžal, Prešernova 38. Sredi oktobra (točno 16.10.1989) je na cesti »Pri Deteljici« v Domžalah izgubil dokumente ter večjo količino denarja. Izgubljeno je našel: JANKO GRILJ iz kraja Dole št. 1 pri Moravčah. Še tako velika zahvala poštenjaku je premalo, da bi z njo mogli izreči občudovanje nad njegovo poštenostjo. Veseli smo, občan Janko Grilj pa ponosen, da lahko napišemo: še so poštenjaki. Pletenine Vida: Tudi dopoldne je poslej odprto ... Tudi dopoldne lahko dobite pletenine! Do konca leta bo trgovina s pleteninami Vida odprta tudi v dopoldanskem času in sicer od 9 do 11. ure. Popoldne imamo odprto od 15. do 19. ure. Cenjenim strankam se priporočamo! OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS HOMEC NOŽICE VABI na zanimivo predavanje z diapozitivi z naslovom: »Nekoč je bilo na divjem zahodu« Predavanje govori o trimesečnem popotovanju po združenih državah Amerike in obsega: avtostop od Atlantika do Pacifika, ameriška velemesta, Veliki kanjon in puščave ameriškega jugozahoda. Predavanje bo vodil Jože Lenič. Vsi, ki vas stvar zanima ste vabljeni V PETEK, 10. NOVEMBRA 1989 ob 18.00 uri V GASILSKI DOM NA HOMEC. Vabi mladina Homca in Nožic! Obveščamo vas, da odkupuje kože vseh vrst VIL AR Robert, Cesta talcev 22, Domžale (pri usnjarski šoli). Telefon: 714-304. Delovni čas: od 16. ure do 19. ure. Odkupno mesto je odprto vsak dan, razen nedelje. OBVESTILO GRADITELJEM STANOVANJSKIH HIŠ IN POSLOVNIH PROSTOROV — Izločanje gradbenih načrtov Tudi v letošnjem letu se nadaljuje ustaljena praksa izločanja gradbenih načrtov individualnih graditeljev stanovanjskih hiš in delavnic, ki jim je pretekel 10-letni rok hrambe, kot določajo predpisi. Letošnje leto se bodo izločali načrti za leto 1980 (začetek postopka). Obveščamo vse zainteresirane občane, da lahko prijavijo in prevzamejo svoje načrte v roku 15 dni od dneva objave v Občinskem poročevalcu v glavni pisarni ali pri arhivarju Skupščine občine Domžale. Po tem roku bodo navedene načrte uničili. Sekretariat za občo upravo OBČINE DOMŽALE ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE TOZD »SOZV DOMŽALE« Higiensko-epidemiološka služba: Cepljenje proti gripi Za jesensko-zimsko obdobje 1989-1990 je predvideno neobvezno cepljenje proti gripi. Dosedanje izkušnje v SR Sloveniji kažejo, da je cepljenje edini ukrep, ki zagotavlja določeno stopnjo individualne in kolektivne zaščite ter ima poleg zdravstvenega tudi ekonomski pomen, saj v primeru epidemije ne pride do večje odsotnosti z dela in zastojev pri proizvodnji. Za cepljenje je na razpolago inaktivirano ali mrtvo cepivo proti gripi, ki vsebuje soje virusa influence, ki bodo povzročili morebitno epidemijo. Cepimo z dvema dozama cepiva po 0,5 ml v presledku enega meseca, v predel nadlahti. Posebej priporočljivo je cepljenje starejših od 60 let, bolnikov s kroničnimi obolenji srca, dihal in metabolizma ter bolnikov, pri katerih ne obstojajo kontraindikacije za cepljenje. Cena 2x popolnega cepljenja z mrtvim cepivom je 289.900.— din. Delovne organizacije, ki imajo obratno ambulanto ter vse šole plačajo samo cepivo (146.400,— din). Cepljenje posameznih zainteresiranih občanov bo organizirano v ambulantah ZD Domžale, cepljenje večjih kolektivov pa bo potekalo v dogovoru z delovnimi organizacijami. Vakcinacija naj bo čimbolj množična, ker je od višine odstotka cepljenih oseb odvisna zaščita prebivalstva pred boleznijo. V primeru slabega zanimanja ter manj kot 70 odstotkov prijavljenosti cepljenj, le teh ne bomo organizirali po delovnih organizacijah in šolah. Prijave vseh zainteresiranih kolektivov je treba poslati najkasneje do 10.11.1989 na zgoraj navedeni naslov. Planinsko društvo Domžale: V alpinistično šolo vabijo Znano je, da je v domžalskem planinskem društvu organizirana obilica različnih aktivnosti. Ena med njimi je delo v alpinističnem odseku. Ker želijo pomladiti in pomnožiti število tistih, ki se z alpinizmom ukvarjajo, vabijo vse, da se v alpinistično šolo vpišejo. Vanjo se lahko vpišete vsak četrtek med 19-in 20. uro. Vpis bo trajal do konca oktobra, vpišete pa se lahko v prostorih PD Domžale na Kopališki 4 (stavba ob bazenu). V Domžalah si prizadevamo, da bi ustanovili občinski radio: v SKUŠ ga pa že imajo. Neodvisnega! Neodvisni RADIO SKUŠ Medtem, ko domžalski SZDL meri temperaturo razpoloženja, da bi v občini ustanovili radijsko postajo, je na Srednji kovinarski in usnjarski šoli zaživel neodvisni radio. Ogla' ša se med glavnim odmorom in je povsem v rokah učencev. Ni cenzuriran, saj je glasba »predinja«, da bi ga poslušali učitelji. Če imate kakšno glasbeno željo, jo povejte tem štirim napovedovalcem, tehnikom in jahačem plošč (D. J.). Nerodno je le to, da boste želeno skladbo morali priti poslušat v šoli, saj žice tega radia ne sežejo izven zidov drugega doma učencev- Tekst in foto: 03-08 Nagr ob 7. novembru, občinskem prazniku Koprivnice Razpis nagrad NAGRADNE KRIŽANKE ob 7. novembru, občinskem prazniku pobratene občine Koprivnica: Rešitve današnje NAGRADNE KRIŽANKE, ki jo objavljamo ob občinskem prazniku pobratene občine Koprivnica, pošljite v uredništvo Občinskega.poročevalca, Ljubljanska 70, 61230 Domžale, p.p. 2 do 20. novembra 1989. Nagrade so prispevali delovni kolektivi iz Koprivnice in sicer: GENERALTURIST (vikend za dve osebi na Plitvičkih jezerih), AVARD (maska za potapljanje in zaščitna prevleka za obleko), SLOGA (copate za tenis), POMKA (blago za obleko), ČAZMATRANS (praznovanje Novega leta na Madžarskem za dve osebi), RENOTEX (paket izdelkov), BILOKALNIK (dve stojali za časopise), IZVOR (darilni paket kozmetike), PODRAVKA (dva darilna paketa), HLEBINSKA GALANTERIJA (monografiji »Mirko Virius« in »Podravski zbornik«). STARODAVNA LJUBLJANA MESTO V DRŽAVI KENTUCKY OSTANEK PRI PREDELAVI SLADKORJA partizan način vojskovanja pritok balkaSkega jezera odlični mehiški slikar (dieg0) Športna igra novinar vidmar vulkan na siciliji saivsi imet hram m kopriv- JKOVSKA DEL. ODG. V KOHUVKICI mojaSka DEL 0rca\. VtOnNNKI ž.muslim. hlače ruski violinist (leonid) znižanje gladine starozio. kralj prehran- 8esaisdl- smjA l Komvsia del ibličja nabiranje slovan. boginja lepote »isejeva domovina OtVTVESA DELORC. v kormsia dejanje. ki hudo prizadene °$tevilčena čednost izdelka žleza pod sečnim mehurjem žganje gabin rimski pozdrav želez. obrat domžale šef 40 razbojnikov rimska boginja poljedelstva _oče it sklada-telji-sevilj- ski brivec.) križanka: franci pavser domžale podložnik pogon divjadi cerar ukaz ruski hsateu (vsev0l0d) mesto v kazah-stanu škandal ,. LESSA "MvmijA „ v (ohuvmc/ NENASIČEN OGLJIKOVODIK °BČINSK1 POROČEVALEC JI Na srečanju z ljudmi Sončni ljudje iz črne hiše... Stari Domžalci, ki jih je vse manj, pa vendar ne tako malo tožijo, kako je v Domžalah vse manj lepo živeti. Kako so vsi odtujeni, da drug drugega ne poznajo, ker je pač toliko priseljencev, da se redki stari domačini porazgubijo med njimi. Nekoliko poznam Domžale in trdim, da ni tako hudo, posebno, če prilagodljivost zavzema določeno stopnjo. Poznam kar nekaj ulic, kjer so stanovalci organizirali, sicer neuradno nekakšne ulične skupnosti in kjer so sosedje prijateljsko povezani med seboj ne glede ali je kdo star Dom-žalec ali priseljenec. Ljudje se obiskujejo in srečujejo ob rojstnih dnevih in godovih posameznikov, komaj čakajo na jubileje in druge praznike, samo, da se združujejo. Skupno se rekreirajo in hodijo na izlete. Skratka imajo se lepo, kjer to hočejo in kjer niso zavrti. Takih ulic ni malo. Žal pa so tudi taki, ki nikoli ne najdejo stika s sosedi. Po zgledu družabnih ljudi, odprtih Domžalcev, so se pred kratkih prebudili prebivalci največjega bloka v Domžalah — SPB. Uslužbenke Integrala — Golfturist, ki imajo sicer svojo poslovalnico v SPB, črni hiši, kot jo nekateri imenujejo, so se spomnile, kako združiti lastnike in uporabnike številnih lokalov, trgovin in vseh vrst prodajalnic v neko skupnost med seboj, kot sosedje in trgovci, ki imajo iste interese, predvsem pa, da bi z združenimi močmi napravili iz črne hiše, s sivimi prehodi in hodniki, v katerih vedno piha, prijetnejšo privlačno barvito in poslovno okolje. S primerno obrazložitvijo so šle iznajdljive in pogumne punce v tveganje in sklicale prvo srečanje vseh zgoraj omenjenih. Uspeh je bil presenetljiv. Skoraj vsi so prišli dobre volje, se prijateljsko spoznavali, če se niso poznali že od prej. Ogled tehničnega muzeja v Bistri je bil za ogrevanje, končni cilj pa restavracija Močilnik. K taki udeležbi so domžalske SPB-jevce nedvomno vzbudile tudi jugoslovanske in slovenske razmere. Če se na naših tleh prebujajo nevtralni, neobremenjeni in neuvrščeni, zakaj bi SPB hiša ne dvignila glave. Pa jo je. Za razvozlavanje jezikov je že med potjo poskrbel šef delikatese Ham-ham. Pa tudi drugi niso imeli čisto praznih torbic. Jih je bilo pač mnogo, ki so mislili na preskrbo. V Močilniku so jih pričakali s prijaznim pozdravom in glasbo, kar pač sodi k dobremu turizmu in gostinstvu. Spoznavanje se je začelo že pred večerjo. Po njej, ki je bila taka, kakršna Kranjcem sodi, se je vsak predstavil sosedu, to kar je: sami zanimivi poklici. In ker je vsak dodal še komentar, je razpoloženje raslo, dokler niso na lepem izginile vse najmarkantnejše osebe z organizatorji vred. Čuden občutek med preostalimi je minil, ko se je izkazalo, da so šli izbranci v poseben prostor na prvi delovni posvet. Neuradno se je zvedelo, da se SPB-jevci zavedajo svojih korenin in da od njih lahko pričakujemo precej presenečenj. Če je bilo prvo srečanje namenjeno samo spodnjim uporabnikom lokalov, bodo zdaj skušali vključiti v svojo ulično skupnost čimveč »ta zgornjih«. Iz črne hiše bodo napravili svetlo, toplo, lesketajočo hišico, s številnimi trgovinicami in vseh vrst prodajalnic, barčkov in še česa, kar je za praznenje žepov potrebno. Po vmesnih hodnikih in prehodih, ki jih je hiša polna, bo ob določenih'urah vozil, pravijo da neslišno z ceneno energijo mini vlakec, skonstruiran med domačimi inovatorji: otroke in x>drasle. Ti pa bodo, sporazumno z »vlakovod-jem«, ki pa bo obvezno domač, uporaben upokojenec lahko vstopali in izstopali pred željenimi butiki, delikatesami ali kjerkoli. Lahko pa se bodo za majhen denar krožno vozarili po mili volji in uživali v domiselno, pravljično izdelanih va-gončkih. To je sicer vizija, vendar menda ni neizvedljiva. V SPB se življenje tako prebuja. Za začetek bo že to nekaj. Od idejnih vodij uličnega združevanja SPB pa pričakujemo, da njihovi načrti obrodijo sadove; v to ne dvomimo, predvsem pa, da ne vržejo puške v koruzo. Za delavce v turistični agenciji, ki morajo biti polni idej ne bo težko. V to je prepričan. Andrej Zaje Slamice ULTRA VIA PALS Dekors, Iko, Agromercat, Mac, Pals, Ultra, Matos, impuls, Via, Pantarhei, Exido — sama blagozveneča in slovenskim ušesom prijetna imena novih mladih podjetij, ki dobro vedo, daje pol uspeha že ime, ki diši po Evropi. Se sreča, da v občini nimamo kakšnega strogega jezikovnega razsodišča za izražanje gnusa nad uporabo domačega jezika — bi bila ena noč ostrih jezikov zanesljivo premalo... KNJIGOVODSTVO SANJA Uredništvo Občinskega poročevalca se čuti sposobno za izmišljanje ustreznih poimenovanj novih podjetij, kot jih kažejo najbolj domiselni podjetniki v nasi občini. Za začetek torej nekaj domačih idej: ENJEDELJPOMARANĆE — Trgovina ali podjetje s sadjem in zelenjavo gategorindol — Podjetje s spodnjim (moškim) perilom dobramrha — Podjetje za olepševanje, krasitev in dekoracijo delavskega razreda VUNCAPOTECNI MICKA — Podjetje za načrtovanje družine. Vsakršna podobnost s Sanjo, podjetjem za knjigovodstvo, je zgolj slučajna in ni zlonamerna. IŠČE SE PREDSEDNIK ... Ugledna in avantgardna organizacija še vedno išče najustreznejšo persono za opravljanje predsedateljskih funkcij. Kdor se čuti sposobnega, naj napiše program in ga obesi pod sindikalni plakat... SAMO TEGA NE . . . Po informaciji, da bo v Domžalah v kratkem odprt duty free snop, so v Mengšu zgroženi in jo jemljejo kot napad na lastno suverenost. Malce jim je v uteho samo to, da bančna hiša lepo uspeva ... BOLJE NEKAJ, KOT NIČ . .. Mladina, zbrana v domžalski Zvezi socialistične mladine, se je vrgla v investicijo. Odločili so se, da bodo zidali, saj jim še ni čisto jasno, kakšen naval bo po prenovi. Bolje nekaj kot nič, za začetek pa kar na »štengah« ... DEMOKRACIJE SE JE TREBA UČITI .. . 0, ti, ti, demokracija, ti, le kako si mogla I Po naj demokrat i -čnejših postopkih izbran kandidat za vodstvo ene izmed naših organizacij, ki je v bazi in povsod drugje dobil popolno demokratično podporo, je izpadel že na samem začetku. NAŠ PREDLOG Informacija o razširitvi ceste Črnuče—Domžale je zelo razburkala občane. Predlagamo, da bi šla cesta čez parkirišče (zdaj že znamenito!) pri Veleblagovnici. Predlog pa utemeljujemo s tem, da je zemljišče že odkupljeno, za kaj drugega pa, kot je videti, ga pa dolgoročno sploh ne bomo rabili... VABILO PODOKNIČARJU Uredniški odbor Občinskega poročevalca poklanja podoknico naši zvesti bralki F. K. na Ulici Ljube lercer\a in vljudno prosi tovariša podokničarja, Francija PESTOTNIKA, da se izkaže, zleze pod okno naše bralke in ji polepša dan. Če si upa ... P. S. Zvesta bralka stanuje v 14. nadstropju ... »PUST ME, 'MAM INŠPEKCIJO . .. ... je bil najpogostejši refren občinskih funkcionarjev in drugih izvajalcev obrambnih priprav sredi oktobra, ko so nestrpno čakali visok inšpekcijski obisk iz republiške prestolnice. Zdaj, ko je ta odšel, imajo pa spet čas... PREVERJENO V DNEVNIKU ... Občane, ki želijo raznorazne informacije o telefonih, PTT na-potuje preko LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA naj si pomagajo s člankom o telefonih v Občinskem poročevalcu z dne 1. 9.1989. ŠPORTU I PARK BISTRICA .....----- Na Slomškovem makadamu v Domžalah: Madona Francelj, saj je taka njivca, da bi lahko repo posadila! Vse lepo in prav, hvala za popularnost! Težava je le v tem, da v tisti številki Občinskega poročevalca nimajo kaj izvedeti... za 3 pive ... Sedaj, ko smo objavili spisek darovalcev za prizadete v Halozah, ugotavljamo, da smo naredili napako. Da bi bilo vse bolj konkretno prikazano, bi namreč lahko napisali, da je firma ta in ta: delavci, skupaj z direktorji, sindikatom in strokovnimi službami vred prizadetemu območju nakazala za 3 pive; (ni pa preverjeno, če danes ta trditev še drži...) SIKCES Celi množici občanov, ki jim še danes ni povsem jasno, kaj pomeni kratica SIKCES, ponujamo dve inačici, ki vsebinsko odražata to, vse bolj popularno kratico: Samo Individualni Kontakti CEste Sfinancirajo Samoupravno Individualno Koordiniranje CElotnega Sr... Izbira je vaša! VARČEVANJE Da gre zares, kažejo zadnji varčevalni ukrepi občine. Namesto dveh — sicer rabljenih, a skoraj novih — so si omislili en čisto nov protokolarni avto... Nekje je treba začeti! VARNO V OBČINSKO NAROČJE Enega izmed omenjenih avtomobilov je Kupil Razvojni zavod. Pa ja menda ne zato, da se bodo razvojniki v smislu novih amandmajev čimpreje varno pripeljali pod krilo matere občine! NAJLAŽJE PO VONJU Ali morda veste, kako bi najlažje ugotovili, da so bili »obči-narji« ali pa kdo drug na obisku pri prijateljih v Koprivnici. Pojdite malo okoli stavbe in duhajte. Če boste zaznali vonj po ludbre-škem siru, potem ste na pravi poti... Bili so v Koprivnici... ŠTEVILKE GOVORE Naše strokovne službe po najnovejši strokovni anketi ugotavljajo, da smo vsaj na enem področju prebili svetovno povprečje: na prebivalca namreč trenutno pride 3,7 privatne trgovine, še boljši pa so rezultati pri ponudbi privatnega in družbenega sektorja. Na vsakega prebivalca (od O do 100 let, drugih nismo upoštevali) pride kar 5,33 avstrijskega (italijanskega) jajčka. Delovni ljudje, veselite se! NE BODITE NESTRPNI! Mnogi občani nas sprašujejo, kaj je z obetavnimi napovedmi člankov z udarno in politično vsebino; zlasti veliko nestrpnosti so v tej smeri pokazali v kulturni četverici. Počakajte, vse še pride! VELIKA SKRB Uredništvo izraža veliko zaskrbljenost za notranjost in zunanjost Partizanskega doma v Moravčah, saj že več mesecev ni bilo nikogar iz Domžal, ki bi v njem pripravil kakšno prireditev in ga očedil... NISTE VEDELI . . . Zanesljivo še niste vedeli, da je danes uspeh že, če tvoja organizacija daje pobude svojim nadrejenim, če je to merilo za uspeh, potem, navali narode: čim več oddanih pobud (ni važno, kdo je prejemnik), pa bo uspeh zagotovljen ... KRIZA PA TAKA .. . Da smo v kriznem obdobju, se najbolj vidi iz nekaterih programov naših temeljnih okolij naslednjih dveh letih bi radi pridobili toliko, kot so doslej v 40. Vsaka podobnost s prizadevanji, da bi v naslednjih dveh do treh letih v občini zgradili kar sedemdeset (70) km (kilometrov) asfaltiranih cest je zgolj slučajna. In namerna! občin/Id , poročevalec Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Verja Vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: vido Repanšek. Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 70, Domžale p.p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. Namesto humoreske: Nedoumljiva so božja pota ...____ (o naših božje potnikih na splošno — in posebej) Božjepotništvo ni pojav od včeraj. Bil je Lurd (in je še), bilo je in se še dogaja Međugorje, bile so županje njive, kjer pa menda vera zaradi radiestezijskih tolmačenj peša, bila so božja pota — so... in bodo... vsakemu svoje po njegovi vesti, veri in prepričanju. Pa smo odprli novo božjo pot. Lepo, čeprav naporno. V zavetišču boga Merkurja se naši občani trumoma tedensko podajajo na božjo pot v deželo kned-ličkov in piva, mehke, nam tako blizke govorice — med Slovake in Čehe. Za nekaj sto, seveda pod roko kupljenih mark si tedensko trumoma hodijo kupovat vsemogočo kramo; pa tudi omajano prepričanje, da je naš dinar vendarle še nekaj vreden: čeprav ni, ker je k sreči požrešnost nekaterih Čehov po markah tolikšna, da jih preplačujejo in s svojimi kronami počno isto, kot mi z dinarji. Pa se krog obrne. Avtobusi na relaciji Domžale—ČSSR vozijo vsak dan. Sedeži družbenih in zasebnih prevoznikov se niti ne ohladijo, ko se nanje vsedejo nove zadnjice — in jovo na novo. Tja gor proti severu. Ni važno niti tridnevno sedenje v slabih, starih in neudobnih avtobusih, jezni trgovci in domačini, ki jim-menda reka »premožnih« z juga prazni trgovine, niti cariniki, niti slabo vreme in neprespane noči na poti tja in nazaj, glavno je, da kšeft teče... Kupuje se vse: Kar je na voljo, kar ima ceno in kar je kdo voljan prodati. Ne rabi se sicer ne, se pa splača ... in tako se ena revščina seli v drugo, vprašanje je, kdo ima dobiček. Menda vsi, zagotovo pa tisti, ki jih tudi tačas, ko to berete, ni doma. so na poti... Brojan ZLATI SLAMNIK tokrat podeljujemo vseffl organizatorjem in izvajalcem akcije prodaj* svinjskega mesa (»svinjske polovice«), ki $0 poskrbeli za ceneno oskrbo s kvalitetnim me' som vsem našim občanom. CORJAČO ROKOVNJAČO pa prejmejo zae* krat še neprepoznani onesnaževalci urejen^ ga Crobeljskega drevoreda, ki ga vnovič ve«^ lo svinjajo ...