Quand on est petit, un des moyens de lutter contre la provincialisation, est d'echanger au plus haut niveau Entretien avec Mme Christine Schelle, le conseilleur cultureI et scientifique de l'Amassade de France en Slovenie et la directice de I'Institut frangais Charles Nodier ä I'occasion de son depart. 1° La cooperation entre I'IFCN et 1'ISH date du temps oil 1'IFCN etait encore Centre culturel. Du point de vue de l'ISH, cctte relation etait dcpuis toujours un pen ambigue: d'un cote un contact tres bon, au niveau des gens impliques, et, avec votre arrivee au poste de conseilleur culturel cl scientifique ct de directrice de I'IFCN. tel qui laisse ä desirer, (que voulez-vous dire ? Vous m'inquietez); el, de l'autre, un interel un peu douteux de la part du Ministere des affaires etrangeres frangais pour developper line cooperation dans Ic domaine des sciences humaines et sociales: les accords bilateraux franco-slovenes de cooperation en matiere et la pratique favorisent nettement les technologies et les sciences dures. Or, c'est pourtant la un domaine scientifique des plus cvolues en France ayant une influence hors du commun dans le monde. Est-cc que I'Etat franpais, par ce manque d'interet, ne neglige pas une possibilite de faire valoir un grand apport frangais a la culture mondiale? En fin des comptes, ce sont bien les sciences »molles« qui produisent les interpretations du monde humain, des processus produisant historiquement et actucllemcnt et les mentalites existantes coniine champs limite et structure des comprehensions du monde environnant et les possibilites des choix individuels ct de groupe dans son cadre. Qu'en pensez-vous et quelle est votre prognose sur le developpement de l'attitude »frangaise« ä propos de ce type d'»exportation des connaissances«? J'ignorais que l'attitude de la France vous de soitlenir l'ISH lout au long de ces 4 ans, avail paru si Iranchee, el je le regrelle. II d'une maniere oil d'une autre (bourses de est vrai que la priorite politique dans les stages et d'eludes, projets Proteus, soutien pays candidats it I'Union Europeenne est moral aupres du Ministere de la Science, actuellemenl de construire un Etat neuf soutien financier lors de /'invitation de done de developper la capacile administra- professeurs frangais). II exisle toujours des live qui est I' un des problemes principaux tendances divergentes an sein d'une grande de la Slovenie. Malgre cette orientation administration. II est souvent reproche aux defendue par le service-pilote de not re organismes frangais de recherche de ne pas Ministere en ce domaine, j'ai fait en sorte etre presents au sein des programmes bru- Foto: Nada Žgank Če si majhen, je eno izmed sredstev za boj proti provincializaciji prav izmenjava na najvišji ravni Pogovor z go. Christine Schell, svetovalko za kulturo in znanost Francoske ambasade v Sloveniji in direktorico Francoskega instituta Charles Nodier, pred njenim odhodom iz Slovenije. 1° Sodelovanje med Francoskim inštitutom Charles Nodier (FICN) in ISH sega v čase, ko je bil inštitut še Kulturni center. S stališča ISH je bil ta odnos od vsega začetka nekoliko dvoumen: na eni strani zelo dober stik na ravni udeleženih ljudi - z vašim prihodom na mesto kulturne in znanstvene svetovalke ter direktorice FICN tak, kakor si ga je mogoče le želeti - (kaj pravile? Vznemirjate me.), na drugi strani pa nekoliko dvomljivo zanimanje francoskega ministrstva za zunanje zadeve za razvoj sodelovanja na področju humanističnih in družbenih znanosti: francosko-slovenski bilateralni sporazumi o sodelovanju, ki zajemajo področje znanosti, in praksa očitno favorizirajo tehnologijo in »trde« znanosti. In vendar je prav področje humanističnih in družbenih znanosti v Franciji med najbolj razvitimi in ima izredno velik vpliv po svetu. Ali francoska država s takim pomanjkanjem zanimanja ne zanemarja priložnosti za uveljavitev tega velikega francoskega prispevka k svetovni kulturi? Navsezadnje prav »mehke« znanosti producirajo interpretacije človeškega sveta, procesov, ki so v zgodovini producirali in sedaj producirajo tako obstoječe mentalitete kot omejeno in strukturirano polja razumevanja obdajajočega nas sveta, kakor možnosti instivudualnih in skupinskih izbir v njegovem okvira. Kaj menite o tem in kakšna je vaša napoved o razvoju »francoskega« stališča do takega »izvoza spoznanj«? Nisem vedela, da se vam je stališče Franci- priporočajo, naj bomo bolj dejavni pri je zdelo tako enstransko in to obžalujem. konstrukciji evropskega znanstvenega pro- Res je, da je sedanja politična prioriteta v štora. Evropski programi pa, saj vemo, da- državah kandidatkah za vstop v Evropsko jejo dejansko zelo malo prostora hama- unijo graditev nove države, torej razvitje nistčnim znanostim in temeljnim raziska- upravljaske zmošnosti, kar je eden glavnih vam. Od kod ta prednost, ki jo dajejo apli- problemov Slovenije. Kljub taki usmeritvi, kativnim znanostim, in ta smernica, ki vas ki jo je zagovarjala pilotska služba našega je vznemirila ... ministrstva na tem področju, sem vsa ta šti- Morda je težko vse uskladiti, vendar pa ri leta storila vse, da na tak ali drugačen navkljub taki usmeritvi ne pride v poštev, način podprem ISH (štipendije za bivanje in da bi kar opustili humanistične in družbene študij, projekti Proteus, moralna podpora znanosti. Ker sem se zavedala, kako pogu- pri Ministrstvu za znanost, finančna pod- bne posledice lahko ta direktiva izzove na pora pri vabljenju francoskih profesorjev). enem izmed področij, na keterem se Fran- V veliki administraciji zmeraj obstajajo raz- cija odlikuje, sem celo dala napisati med bajajoče se težnje. Francoskim raziskoval- prioritete našega delovanja v Sloveniji pod- nim organizmom se velikokrat očita, da ni- poro družbenim znanostim, še zlasti zaradi so navzoča znotraj bruseljskih programov, obstoja ISH. To je torej vprašanje, ki se ne kjer se zlasti odlikujejo Britanci pri prido- bi smelo več zastavljati, bivanju (znatnih) proračunov. Zato nam xellois oil les britanniques en parliculier excellent ä obtenir des budgets considerables. // nous est done recommande d'etre plus actifs dans la construction d’lin espace scientifique euro-peen. Or les programmes europeens, on le sail, font actuellement Ires pen de place aux Sciences humaines et ä la recherche fonda-mentale. D’oii cette preference donnee aux sciences appliquees el cette directive qui vous a troubles... II est parfois difficile de tout concilier, mais il n'est pas question de laisser tomber les Sciences humaines et sociales. Consciente de ce que cette directive pouvait entrainer comme consequences desastreuses dans un des domaines d'excellence de la France, j'ai meme fait inscrire le soutien aux Sciences Sociales dans les priorites de notre action en Slovenie, en raison de l'existence de I'ISH en parliculier. Cest done line question qui ne devrait plus se poser. 2° La cooperation entre l'EHESS et I’ISH dure deja plus qu'une decenie; au corns de cette periode, plus qu'une vingtaine des chrecheurs et enseignants sont venus ä I'ISH pour y exposer leurs connaissances et intervenir dans les seminaires. Pendant tout ce temps, I'ISH n'a pas reussi de promouvoir ces contacts au niveau des projets de recherche en commun, pourtant souhaites et prepares, ä cause du manque de support du cote Slovene. Du point de vue institutionel et de celui de I'interet national Slovene en domaine scientifique, on a perdu beaucoup de temps. Par noire »francophilie« qui, en realite, n'est qu'une reconnaissance bien fondee de la valeur scientifique des travaux de nos collegues fran^ais, on s'est heurte ä un refus ä peu pres general ä peine dissimule du milieu academique local conservateur et peu ouvert aux innovations, et qui, de plus, connait Ires mal la production etrangere, et, notamment, fran?aise. C'est au moins notre opinion. A l'occasion du concours public pour les projets de recherche du Ministere competent Slovene de cette annee, le projet de recherche voue ä servir de base pour un projet plus vaste qu'on a intention de faire en cooperation avec les chercheurs de l'EHESS etait bien accepte ä Paris et rejete ä Ljubljana. Le climat intellectuel en Slovenie n'a pas meme bouge apres les elections en automne. Pour nous ä I'ISH, c'est une bizzarerie de patelin type. Mais, peut-etre, il y a d'autres explications. Comment vous voyez, d'apres vos experiences en contacts avec l'intelligentsia Slovene, les evenement de cette espece? Y a-t-il une autre explication? C'est Ires dommage, car la Slovenie a lout ci lible avec une vision autocritique et le tra- gagner ci diversifier ses partenaires, en vail d'intellecluels cosmopolites et ouverts. choisissant les meilleurs dans chaque pays. Comme disail Napoleon: «tout pays a la L'EHESS est un phare dans le monde en- politique de sa geographie», d'oii chez les tier, y compris aux USA et en Allemagne, slovenes un Iropisme germanique, complete vos interlocuteurs peuvenl le verifier facile- aiijourd'hui par une influence anglo-sax- ment s'ils ne le savent pas encore. Les au- onne globale due au tout-anglais et a la lorites slovenes ont peut-etre choisi (voir force de frappe americaine. La culture plus haul) de favoriser la recherche dans franqaise continue cependanl ä occuper, y des domaines plus immediatement renta- compris en Slovenie, une place symbolique bles pour /'integration europeenne qui est unique. Je pense que votre tutelle devrait bien siir la priorite numero im de votre s'en rendre compte egalement. Quand on pays. Mais cet objectif politique parfaite- est petils, un des moyens de hitter conlre la menl comprehensible n'est pas incompa- provincialisation, est d'eclianger au plus haul niveau. 2° Sodelovanje med Ecole des hautes etudes en sciences sociales (EHESS) in ISH traja že več kot desetletje; v tem obdobju je na ISH prišlo več kakor dvajset raziskovalcev in predavateljev, da bi predstavili svoja spoznanja in nastopili v seminarjih. V vsem tem času ISH zaradi pomanjkanja podpore s slovenske strani ni uspel dvigniti teli stikov na raven skupnih raziskovalnih projektov, čeprav so bili zaželeni in pripravljeni. Iz institucionalnega zornega kota in iz zornega kota slovenskega nacionalnega interesa na področju znanosti smo izgubili veliko časa. Zaradi svoje »frankofilije«, ki v resnici ni nič drugega kakor dobro utemeljeno priznavanje znanstvene vrednosti dela naših francoskih kolegov, smo zadeli ob komaj prikrito malone občo zavrnitev tukajšnjega konzervativnega akademskega okolja, ki je bolj malo odprto za inovacije in ki poleg tega zelo slabo pozna tujo produkcijo, še zlasti francosko. To je vsaj naše mnenje. Raziskovalni projekt, ki naj bi bil podlaga za širši projekt, ki ga nameravamo izpeljati v sodelovanju z raziskovalci z EHESS, je bil dobro sprejet v Parizu in zavržen v Ljubljani na letošnjem javnem razpisu za raziskovalne projekte pri pristojnem slovenskem ministrstvu. Intelektualna klima v Sloveniji se po jesenskih volitvah sploh ni spremenila. Za nas na ISH je to zakotno čudaštvo. Morda pa obstajajo druge razlage. Kako sami, glede na svoje izkušnje in stike s slovensko inteligenco, vidite tovrstne dogodke? Ali obstaja drugačna razlaga? To je velika škoda, saj bi lahko Slovenija z dom in delom kozmopolitskih in odprtih diverzijikacijo partnerjev, s tem, da bi izbi- intelektualcev. rala najboljše v vsaki deželi, veliko prido- Kot je govoril Napoleon: »sleherna dežela bila. EHESS je svetilnik za ves svet, z ZDA ima politiko svoje geografije«; od tod pri in Nemčijo vred in vaši sogovorniki bi to Slovencih germanski tropizem, ke je danes lahko preprosto preverili, če tega še ne ve- dopolnjen z globalnim anglosaškim vpli- do. Slovenske oblasti so se morebiti odlo- vom, ki je posledica povsodpričujočnosti čile (glej zgoraj), da bodo favorizirale angleščine in ameriške udarne moči. Fran- raziskovanje na področjih, ki so bolj nepo- coska kultura kljub temu še naprej zaseda, sredno rentabilna za evropsko integracijo, tudi v Sloveniji, enkratno simbolno mesto, kar je zagotovo prioriteta številka ena vaše Mislim, da bi se morali vaši skrbniki tudi dežele. Toda la povsem razumljivi politični tega zavedati. Če si majhen, je eno izmed cilj ni nezdružljiv s samokritičnim pogle- sredstev za boj proti provincializaciji prav izmenjava na najvišji ravni. Francoski institut Charles Nodier v Ljubljani je v letu 2000 med drugim pripravil tudi gostovanje francoskega znanstvenika Paula Veyna, strokovnjaka za rimsko literaturo, ki je tokrat v Ljubljani predaval o Vili misterijev v Pompejih ter predstavil poezijo francoskega pesnika Reneja Chara. Foto: Borut Kranjc 3° Vous etes en train de quitter notre pays, et pour toujours (on espere bien que ce n'est pas tout ä fait vrai et, surtout, de ne perdre pas les contacts avec vous); comme vous vous avez maintes fois montre l'observateur attentif et perspicace du milieu Slovene, nous vous prions de nous faire etat des constatations les plus importantes que vous avez tire de ce que vous avez epprouve pendant votre sejour en Slovenie: des rencontres, des evenements culturels, de la production litteraire, scientifique, etc. J'ai eu /'impression de vivre dans un lieu ä la fois Ires proche et tres lointain. J'ai aime enormement la grande douceur des Slovenes el de leurs paysages. Evidemment la caracteristique principale avec laquelle il faitt composer est la petite taille de ce pays. Cet element pent ä mon avis etre traite aussi positif que negatif. On ne pent qu'etre impressionne par la performance qui con-siste ä exister ä travers les siecles malgre la pression de puissants voisins. Aujourd'hui on pent rever de la Slovenie en tant que laboratoire d'lin nouveau mode de develo-ppement, d'un mode de vie proche de la nature et pourtant urbain, partiellement inviolee (foret primitive, traditions anci-ennes) tout en etant »branchee«. Si I'on est plus pessimiste, on pent craindre, pour elle-meme et pour les autres, certaines tenta-tions de fermeture, done de Xenophobie. J'ai ete J'rappee par les eonnaissances de certains groupes et personnes. J'ai appele un jour Silvan Furlan, Directeur de la Kinoteka, pour Jaire quelque chose autour de l'anniversaire de la mort de Serge Daney, critique et penseur important, bien qu'inconnu du public. II avail eu la meme idee an meme moment! Avec ce genre d'aclions, on ecliappe ä la loi du marche, du divertissement, du 'social' pour toucher aux contenus intellectuels et culturels purs, ce qui est I'honneur de notre metier. Meme chose lorsqu'Andrej Medved invite avec nous Jean-Louis Schefer. Dans le domaine de la poesie ou de la philosophic, il Jaut entendre Ales Berger parier de Rene Char ou Boris Novak de Stephane Mallarme, ou Edvard Kovac de Levinas, et je pourrais multiplier les exemples. Et puis il y a I'ISH et sa relation privilegiee avec I'EHESS. C'est un miracle que cela existe et perdure malgre les difficultes. Dans le domaine des sciences dures, il existe aussi des echanges d'un bon niveau, evidemment pas dans toutes les disciplines. 4° Est-ce que vous savez dejä ce que vous allez faire apres votre depart? Vous restez dans le affaires etrangeres et dans le secteur culturel? Vous avez mcntionne un poste ä Perpignan et un autre ä Lille, or votre adrcsse nouvelle est ä Paris, dans une rue qu'on connait tres bien, la ou se trouve Centre Louis Gemet. Est-ce que cela veut dire que vous avez choisi Paris? Si je suis retenue pour un poste, je ne vais pas pouvoir refuser. Mais si je n'ai pas ce poste, je serai tres heureuse d'etre pour quelque temps ä Paris oil je risque de vous rencontrer d l'Ecole des Halites Etudes... Apres des annees de travail de terrain, j'aspire ä pouvoir rejlechir, mediter, lire. C'est une bonne dialectique ä mon sens, d'alterner travail concret intensif et periode de reflexion. C'est mon luxe ä moi. Preparation des questions: Taja Kramberger et Drago B. Rotar; traduction en Slovene: Sabina Mihelj 3° Odhajate iz naše dežele, in to za zmeraj (seveda upamo, da to ni čisto res, in predvsem, da ne bomo izgubili stikov z vami); ker ste se velikokrat izkazali za pozorno in prenicljivo opazovalko slovenskega okolja, vas prosimo, da nam navedete najpomembnejše ugotovitve, ki ste jih dobili iz tega, kar ste doživeli med svojim bivanjem v Sloveniji: iz srečanj, kulturnih dogodkov, iz iterarne in znanstvene produkcija ipd. Imela sem občutek, da živim v kraju, ki je hkrati blizu in daleč. Neznansko mi je bila všeč velika blagost Slovencev in njihovih pokrajin. Očitno je glavna značilnost, s katero je treba računati, majhnost dežele. Ta element je mogoče po mojem obravnavati tako pozitivno kakor negativno. Lahko smo le impresionirani ob podvigu Slovencev, da so obstajali skozi stoletja navkljub pritisku mogočnih sosedov. Danes je mogoče sanjati o Sloveniji kot laboratoriju novega načina razvoja, načina življenja, ki bi bil blizu naravi, a vendar urban, deloma bi ostala nedotaknjena (pragozd, starodavne tradicije) in bila hkrati »priključena«. Če smo bolj pesimistični, se lahko pri njej kakor pri drugih določenih poskusov zapiranja, se pravi, ksenofobije. Izredno so me presenetila znanja nekaterih skupin in posameznikov. Nekega dne sem poklicala Silvana Furlana, direktorja Kinoteke, da bi naredili nekaj v zvezi z obletnico smrti Sergea Daneya, pomembnega, čeprav javnosti neznanega kritika in misleca. V istem trenutku je imel isto zamisel! S tovrstnimi dejanji ubežimo zakonu trga, zabave, 'družabnega' in se dotaknemo čistih intelektualnih in kulturnih vsebin, kar je čast našega poklica. Enako je bilo, ko je Andrej Medved skupaj z nami povabil Jean-Louisa Schefer-ja. Na področju poezije ali filozofije je treba slišati Aleša Bergerja, ko govori, o Reneju Charu, ali Borisa Novaka o Stephanu Mallarmeju, ali Edvarda Kovača o Levinasu, in še bi lahko naštevala. In potem je tukaj še ISH in njegova privilegirana povezava z EHESS. Čudež je, da ta obstaja in vztraja navzlic težavam. In tudi na področju trdih znanosti obstajajo izmenjave na dobri ravni, seveda ne v vseh disciplinah. 4° Ali že veste, kaj boste počeli po svojem odhodu? Boste ostali v zunanjih zadevah in v kulturnem sektorju? Omenili ste mesto v Perpignanu in še eno v Lillu, vaš novi naslov pa je v Parizu, v dobro znani ulici, tam kjer je Centre Louis Gernet. Ali to pomeni, da ste izbrali Pariz? Če me bodo obdržali za kako mesto, ne bom mogla odkloniti. Če pa takega mesta ne bom imela, bom zelo srečna, če bom nekaj časa v Parizu, kjer vas utegnem srečati na Ecole des hautes etudes ... Po letih dela na terenu si želim, da bi lahko razmišljala, meditirala, brala. Po mojem je to dialektika, če izmenjuješ intenzivno konkretno delo in obdobje refleksije. To pa je moje razkošje. (Priprava vprašanj: Taja Kramberger in Drago B. Rotar; prevod v slovenščino: Sabina Mihelj)