OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA Tadeja Primožič LEPOGLAVSKI DNEVI: 1. MEDNARODNI ČIPKARSKI FESTIVAL Sesti Lepoglavski dnevi so bili posvečeni lepoglavski čipki in čipkarstvu ter so bili obenem tudi I. mednarodni čipkarski festival. Želja organizatorjev je, da bi le-ta postal tradicionalen. Marsikomu je mesto Le po glava na HrvaŠkem poznano po zloglasnih političnih zaporih. Redkejši pa so tisti, ki ga poznajo tudi kot središče kulture in umetnosti, pri razvoju katerih epoglavi so zrasli številni znani slikarji, kiparji, književniki, skadatelji itd. Opozoriti na pomembno zgodovinsko vlogo ter odvreči Negativni predznak tega mesta, tako na Hrvaškem kot tudi drugod po svetu, pa je bil tudi glavni namen organizatorjev Lepoglavskib dni, katerih začetki segajo v leto 1992. V tem 'etu je bila prvič udejanjena ideja o obeležitvi prve omembe mesta Lepoglave 27. januarja leta 1399- S to prireditvijo naj ui vsako leto do leta 1999 obeležili ta dogodek, ki bo svoj v'Šek doživel z praznovanjem 600-letnice mesta. Cd leta 1992 so bili v ta namen organizirani simpoziji Šest stoletij kulture in umetnosti vLepoglavi, ki so spregovorili različnih zgodovinskih, umetnostno-zgodovinskih, geo-^ških. arheoloških in drugih temah. Šesti Lepoglavski dnevi, ki so potekali od 12. do 14, septembra 1997 pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo ln Ministrstva za turizem Republike Hrvaške tervaraždinske ■Španije, so bili na pobudo Turistične skupnosti mesta Le-Pogtave (slednja je prevzela tudi organizacijo) posvečeni 'epoglavski čipki in čipkarstvu. Obenem so bili dnevi tudi J mednarodni čipkarski festival, katerega namen je bil 'Medsebojno spoznavanje hrvaških čipkarskih središč, sPoznavanje preteklosti in sedanjosti hrvaškega čipkarstva ter osmislitev prihodnosti čipkarstva v tej državi. Osrednji dogodek prireditve je bil znanstveno-strokovni Simpozij z naslovom Hrtiaške čipke - Tradicija in bodoč-ki ga je vodila Tihana Petrovič s Filozofske fakultete v ^agrebu. Na njem so sodelovali: Ljerka Albus {Lepoglavska LlPka in njen pomen v tradicionalni kulturi Lepoglave in "kolice), Ljerka Šimunič {Kulturni in umetniški vpliv na epOglavsko čipko), Nerina Iickhel (Od paškega tega do ^Pke), Vesna Zorič {Izzgodovine čipkarske šole naPagu), evenka Bezič - Uožanič {Izdelava in uporaba čipke na l'aru skozi stoletja), NadaMance {Obnovljeno čipkarstvo " Sv- Mariji), Nedjeljka Oroz {Čipka in izobraževanje na Primeru Paga), Magdalena Pleško {Čipkarstvo kot iz-Venšolska dejavnost na osnovni šoli 1. Kukuljevitea Sak-Ctnskega v Ivancu) in Darinka Vazdar {Ohranjanje tradici-• 1-d?lave čipk v Lepoglavi). Kot gosta iz Slovenije sta sode-J^^a Jurij liavdaž {Hrvaške čipke v Evropi) in Tadeja {Klekljana čipka na Slovenskem), Referati so iz - 'enih zornih kotov skušali osvetliti posamezno tematiko kodo objavljeni v zborniku Lepoglavski dnevi 1997. 1 lt'j priložnosti so bile pripravljene tudi razstave lepo-čipke, paške čipke, čipke Iz Svete Marije na Muri ter klekljane čipke iz Slovenije (Idrija, Žiri in Železniki). Slednje so bile na ogled v Galeriji Jamnič, svoje izdelke pa so predstavili; podjetje Čipka, podjetje Vanda Lapajne in Studio Koder, vsi trije iz Idrije, podjetje A. Primožič iz Žirov ter Turistično društvo Železniki. Razstava, za katero je razstavljalce izbral Jurij Bavdaž, upokojeni ravnatelj Mestnega Muzeja Idrija, je prikazala nekatere vrste klekljanih čipk, ki so pri nas trenutno na tržišču, Obiskovalci razstave so imeli tudi možnost ogleda izdelave klekljanih čipk, za katerega sta poskrbeli klekljarici Turističnega društva Železniki Helena Kramer in Minka Primožič. Nedvomno izredno zanimiva pa je bila okrogla miza z naslovom Možnosti razvoja čipkarstva, katere moderator je bil Eduard Kušen z Inštituta za turizem iz Zagreba. Sodelujoči, predstavniki iz vseh čipkarskih središč na HrvaŠkem, so spregovorili o naslednjih temah: Možnosti razvoja čipkarstva in turistična valorizacija, Čipka in izobraževanje, Čipka in dodatni zaslužek, Čipka kot sporočilo o identiteti, Čipka in promocija turistične destinacije in Čipka kot motiv in doživetje. Predstavnika Slovenije Jurij Bavdaž in Tadeja Primožič sta s svojega zornega kota skušala osvetliti obravnavane teme. Razprava je opozorila na Številna nerešena vprašanja, s katerimi smo se na Slovenskem srečali že v preteklih desetletjih ali na začetku 90. let (npr. sistem izobraževanja, način in kraj prodaje, ustrezna embalaža itd.), ter na vprašanja, s katerimi se srečujemo tudi Še danes (npr. kvazitrgovci, prodaja (naj) enostavne j Se čipke, vzgoja kupcev itd.). Dana je bila tudi pobuda za ustanovitev združenja hrvaških čipkarie, ki naj bi se včlanilo v mednarodno organizacijo za klekljano in šivano čipko OIDFA (Organisation de ta Dentelle att Puseau et a TAiguille). Ustanovil naj bi ga iniciativni odbor, v katerem so predstavniki iz vseh hrvaških čipkarskih središč, lina izmeti prvih nalog združenja naj bi bilo posredovanje na ustreznih institucijah za zmanjšanje obdavčitve ročno izdelanih čipk, ki se sedaj giblje okoli 60 odstotkov. Vendar pa kljub dejstvu, da se na Hrvaškem šele danes lotevajo vprašanj, s katerimi smo se na Slovenskem srečali že pred leti ali celo desetletji, z grenkim priokusom, a mirne vesti lahko trdim, da v nečem bistvenem zaostajamo. Hrvatje se teh vprašanj lotevajo s pomočjo stroke, pri nas pa je le-ta v množici takšnih in drugačnih interesov še vedno prevečkrat zapostavljena! l.epoglavski dnevi '97 sodelujočim ne bodo ostali v spominu zgolj po strokovnih prizadevanjih in množici spremljajočih dejavnosti (ogledu Rangerove iepoglavske poti (ogled baročnih cerkva Gorica, Lepoglavska Purga, Ka-menica tn Višnjica), pestri kulinarični ponudbi področij Ivanca, Josipovca, Kamenice, Višnjice, Vode in Lepoglave ter prikazu starih obrti (lončarstvo, pletarstvo, kovaštvo itd,)), temveč tudi po izredni gostoljubnosti in prisrčnosti domačinov. GLASNIKSED 37/1997, št. 4 83