Dopisi. Iz dol j njega Štajarja 12. dec. — Nevolja pri nas je velika, da se bodo neki imena duhovnikov in krajev v šematizmu škofije naše po ukazu gosp. knezo-škofa dr. Stepischnegga tiskala po nemški pisavi. Enkrat tako, drugikrat tako! Pod Belkredijem s slovenskim pravopisom, kakor se spodobi slovenskim ime- 421 422 nom, zdaj pod Beustom vse z nemško pisavo! Gospod knezoškof so enkrat rekli, da niso „slovenski" škof, ampak katoliški. Vprašamo jih: ali katoliški škof mora biti nemški? Po našem mnenji mora pravica povsod tudi biti prvo geslo škofovo, in pravica Slovenca ne sili v nemško, pa tudi Nemca ne v slovensko opravo. Pustite vsacemu, kar je njegovo! Ii Velikovca na Koroškem. } — Zadnji, tako imenovani „Nikolajski" sejm, je bil kakor vselej, tako tudi letos zel6 obiskan, pa je tudi eden najimenitnejših koroških sejmov. Živine se je veliko dognalo in tudi dosti prodalo, posebno volov, čeravno je cena bila visoka, ker letos krme ne manjka. Tudi žito ni bilo posebno dober kup. Da tudi ta sejm ni pretekel brez pretepov in druzih nerodnosti, to je pa žalibog tudi resnica ! — Nadjali smo se, da se tudi v Velikovcu napravi telegrafna štacija, kajti iz Trsta je naši županiji došlo vprašanje: ali je tu za to napravo dosti prostora? Ko je pa ta odgovorila, da ga je, ako se najmanj za 6 let telegrafna štacija napravi, ni zdaj ne duha ne sluha več o telegrafu. — V okolici pliberški je skoro ena cela vas pogorela in to prav po nemarnosti; ljudje so brez strehe in živeža. Iz Gorice 12. dec. = Hvala Bogu, da večina Go-ričanov in deželanov naših ima še toliko poštenega katoliškega duhA v sebi, da ne tuli z volkovi v judovskih in enacih časnikih, kterim so cerkvene pravice v zavetji konkordata in pod varstvom duhovščine najhuji trn v peti: zakon je takim ljudem navadna „španovija", duhoven pa je ljudski šoli prava slana, ki v njih mori svoboden napredek. Tako trobijo zdaj nemški liberalci in oni, ki slepi za njimi gredć — žalibog, da so tudi med njimi Slovenci, ki še tega ne čutijo, da — kar se tiče šol — konkordatoborci tepo le po konkordatu na videz, ubiti pa le s tem hočejo slovanstvo. V obče je moja misel to: Ne skrunite čutja slovanskega, svetinj narodnih, ne cepite tujk na domače drev6! Po enem kopitu se ne da stvariti ves svet. Na eni strani nam protivniki ne privoščijo našega jezika, da bi po njem dosegli potrebno nam omiko in oliko, in nas tako v eno mer tlačijo v t'arm sužnosti, od druge strani pa nam silijo s v o-oščine, za ktere ne maramo. Ali ni to grozovito nasprotstvo? — Po tem ugovoru naj prestopim do tega, da „Novicam" povem, da duhovščina naša vsa je poklonila ljubljenemu svojemu višemu pastirju svetlemu našemu velikemu škofu in knezu dr. G o 11 maj er-u zahvalnico, da so se v vrsti druzih škofov krepko potegnili za pravice cerkvene po smislu konkordata, in da so milostljivi knez radostno sprejeli to zahvalnico, ker jim je znamenje, da se ž njimi popolnoma vjema vsa duhovščina. Vrh tega je pa tudi Čez 700 veljavnih Goričanov, hišnih gospodarjev, viših plemenitnikov, trgovcev in druzih spoštovanih meščanov, iz druzih krajev Goriškega pa 6246 hišnih gospodarjev, med njimi 43 županij, v vsem skupaj tedaj 7550 gosposki zbornici na Dunaj poslalo prošnjo za ob veljavo konkordata. Da bi bili dali vsem osebam omenjenih rodovin podpisati to peticijo, nabrali bi bili lahko najmanj 70.000 podpisov. — Naj vam konečno še naznanim to, kar je „Domovina" povedala v svojem poslednjem listu zarad železnice čez Predćl, ker bode Vas Kranjce, ki se tudi potegujete za železnico, zanimivalo. „Domovina" piše: „Zastran železnice čez Predel (na Gorico in skoz Dol na Trst) so prenesli časniki te dni novico, da je tehnično-vojaška komisija, ki je ni davno vso črto prehodila in v strategičnem oziru presodila, izrekla, da se lahko izpelje; našla je še celo nekaj zlajškov, po kterih se tudi stroški za nekoliko znižajo. Iz Kobarida mislijo potegniti stransko črto v Ćividad in od tod se ima izpeljati ena veja na Karmin, druga na Videm do sedanje južne železnice." Novomesto 14. dec. ^ — 8. dan t. m. imeli smo besedo v tukajšnji čitalnici. Domoljubne gospodičine so pele nekoliko pesem, in ako pomislimo, da je to začetek, moremo nje in gosp. Kravsa pohvaliti, ki posel pevovodja nevtrudljivo opravlja in si lepo prizadeva, da povzdigne petje domače. Predstavljala se je pri tej besedi tudi znana gluma „Na mostu", v kteri so gospodje in gospodičine svoje naloge vrlo dobro izvrševali; posebno pa se je odlikoval tukajšnji domoljubni trgovec in reditelj našega gledišča gosp. K.....kot Grablovec, ki je se svojo naravno komiko neprenehan smeh izbujal. Dvorana bila je gledalcev vsa polna in prav vesel večer so nam napravili naši domoljubi s to prav v naglici skovano besedo. Naj pri tej priliki rečemo, da je pomanjkanje novih pevskih zborov zelo občutljivo in težko pričakujemo že davno oznanjene izdaje čitalnične pevske zbirke, ktero je v svojem času gosp. Vojteh Valenta obljubil. — Društvo sv. Mohorja se je, ako v njegov koledar pogledamo, en malo razširilo v tukajšnem mesticu, vendar pa, Če na dolensko stran pogledamo, v raznih duhovnijah še premalo dru-štvenikov najdemo, in vendar se to društvo vsemu prostemu ljudstvu in posebno staršem , kteri želijo svojim otrokom podučne, pobožne, dobrokupne knjige v roke dajati in tako njih blagočutje buditi, more po vsej pravici gorko priporočati. Želeti bi bilo tedaj, ako se število društvenikov sv. Mohorja na Gorenjskem primerja se številom na Dolenskem, da bi se v tem oziru od tiste strani, ki je najbolj pristojna, to blago reč pospeševati, v nekterih krajih en malo več zgodilo. Novomesto. (Iz odbora čitalničinega.) Poziv. V zmislu §. 18. pravil narodne čitalnice tukajšnje naznanja se, da v namen volitve novega predsednika in odbora bode 29. decembra tekočega leta ob 2. uri popoldne v dvorani omenjene čitalnice obČnizbor, k kteremu so uljudno povabljeni vsi častiti gospodje dru-štveniki. Mohar, predsednik. Iz Kranja. (Vabilo k dobrodelni besedi v čitalnici kranjski v nedeljo 22. dne decembra t. L) Program: 1. „Prolog." 2. „Na horah." 3. „Caprice sur des aira bohemiens" pour piano, par Jules Schulhoff. 4. „Večerna." Cveterospev od Riharja. 5. „Strunam." Samospev za glasovir od Jenko-ta. 6. „Zenici." Cveterospev od Je len-a. 7. „Kdo je mar?" Veliki zbor slovenski odv dr. B. Ipavca. Potem: „Vdova in vdovec." Saloigra v enem djanji; poslov, dr. Janez Bleiweis. Cisti dohodki te veselice so namenjeni za nakupovanje blaga, iz kterega milosrčne gospe in gospodičine delajo zimsko obleko za ubogo šolsko mladino, ktera se bo potem na dan sv. Štefana ob 11. uri dopoldne v čitalnični dvorani slovesno obdarovala. V ta namen je vstopnina za vsako osebo stavljena na 30 soldov, pa hvaležno se sprejme vsak veči dar. Začetek ob 8. uri zvečer. Odbor. Iz Ljubljane. Saj so med Nemci vendar še ne-kteri narodnosti druzih narodov pošteni ljudje, ki se držijo kristijanske zapovedi, ktera veleva, da „ne delaj drugim, česar ne želiš sebi." Dobro de človeku v sedanjem času, ko se od vseh strani „na zid pritiskajo" Slovani, ako sliši možato besedo, kakor se bere v 49. listu „Reforme", ktera zavrača pretiranost grofa Antona Auersperga, ki je unidan, kakor so „Novice" že omenile, v gosposki zbornici obžaloval, da se vsi narodi avstrijski niso ob pravem času in še bolj ponemče-vali. „Reform" grofu, ki tako rad med svobodnjaki zvonec nosi, v tem listu tako tehtne levite bere, da predrznega svojega govora, kteremu je „gospoda" v » 423 zbornici ploskala (!), pač ne more vesel biti; kajti ˇ svesti si je lahko, da ogromni večini avstrijskih narodov je „Reform" iz srca govorila. Žal nam je, da nam danes prostora manjka, od besede do besede svojim bralcem povedati Reformine dokaze, da „ni ne pravično, ne pošteno, ne svobodoljubno, narodom ropati to, kar jim je po Bogu natura dala. Le trinožke države so delale in še sedaj delajo tako. To še nikakor ni pravo in pravično svobodoljubje, ktero se lev pesmih glasi (grof Auersperg je pod imenom „Anastazija Griina" veliko svobode na papir djal), pa v djanji pogačo svobode le sam sebi in svojim ljudem peče. Avstrija mora biti enako pravična mati vsem narodom; to je njen poklic, in le, če spoinuje to nalogo, more Avstrija obstati." Po tem „Reform'' dokazuje, da grof Auersperg zgodovino avstrijsko pači, ako misli, da je za Avstrijo kedaj čas bil, izroditi svoje narode, in da tudi luteran-atvo bi jej ne bilo pomagalo doseči ta namen. Nemški narod nima naloge, da bi druge narode požrl; omiko-nosna naloga mu je ta, da deli drugim narodom, kar on več zna ali ve; to naj si jemljejo drugi narodi za-se in obdelujejo potem v svojem jeziku. Kdor drugim narodom jemlje njihov jezik in njihovo narodnost, ta greši zoper pravico in svobodo, zoper naturo, zoper zapoved Božjo, in doprinaša grozovito hudodelstvo umora narodov (verubt das scheussliche Verbrechen des Volker-mordes)." Menda ima nemškutarski „Grossmeister" dosti na tem, kar mu je „Reform" povedala. Prihodnjič prinesemo celi njen sestavek. — (Družba zdravnikov kranjskih) je prejela od deželnega odbora vabilo, naj pove, kako in kaj misli o tem, da se odpravi najdenišnica (Findelhaus), to je tista naprava, po kteri se nezakonski otroci jemljejo v deželno skrb, in kako naj bi se prestrojila porodnišnica. Družba zdravniška si je izvolila odsek iz gospodov dr. Valente, dr. Ga us te rja, dr. Ka-rola Ble iweisa in kirurga Jansekovića, da na tanko prevdari to stvar in družbi potem predlaga svoje nasvete. Odsek, ki si je za svojega prvomestnika izvolil dr. Valento in za poročevalca dr. Gausterja, je tako dobro rešil svojo nalogo, da je družba v svojem občnem zboru pritrdila enoglasno njegovim nasvetom, ki obsegajo to-le: 1) Najdenišnica se popolnoma more odpraviti še le tedaj, kadar se ustanovijo izrejališča za zapuščene nezakonske otroke; 2) prenaredba najde-nišnic v smislu človečanstva, pravice, pravednosti in varčnosti pa je neobhodno potrebna; 3) ta prenaredba naj se deloma brž izvrši, deloma pa potem, ko se bodo državljanske postave zarad nezakonskih otrćk vredile po zahtevah pravice in sedanjega časa; 4) porodnišnica naj ostane , pa se prenaredi zarad sprejemanja nosečih žensk po istih pravilih, ktere veljajo za bolnišnico sploh. — Nadjamo se, da bodo ti nasveti zdravniške družbe dobro gradivo našemu deželnemu odboru. — V poslednji magistratni seji, v kteri so se pre-vdarjali stroški in dohodki mestni za prihodnje leto, da po tem prevdarku pridejo v občni zbor mestnih odbornikov, je g. Hora k pozornost na tistih 10.000 gld. obrnil, ki jih za leto in dan mesto plačuje za plinovo (ga z no) svečavo. To so silni stroški, ker skor pol gold. pride na vsacega Ljubljančana za gazno svečavo. To svečavo pa podražuje to, da se podvzetnikom mora svečava plačevati v srebernem denarji, tedaj na bankovce še ažijo. Skupščina je na predlog Horakov sklenila, naj magistrat pogleda dotično pogodbo in potem sporoča v mestnem zboru. — V tej seji je bilo tudi naznanjeno , da se je v neki ljubljanski štacuni prodajal cuker, po kterem so ljudje, ko so mlečno kavo pili, zboleli; ta cuker je na videz precej lepo bel, al če se stopi v vodi, postane voda črnikasta. Sklenjeno je bilo, da se ta važna stvar na tanko preišče. — Po sklepu Njih Veličastva cesarja od 5. dne t. m. je dovoljena družba akcije, ktera bo kranjskim kupcem in obrtnikom posojevala denar. Im6 je tej družbi „ljubljanska obrtnijska banka". Na čelu jej stojijo Aleks. Dreo, J, Lukman, V. Hansel, R. Janežič, J. Hauffen, Alb. Samasa in drugi. — 5. in 6. dne januarja je v redutni dvorani zbor kranjskih rudarjev; začne se zbor ob 9!/2 uri dopoldne. — Za svetovalce knezoškofijskega konsistorija so imenovani prečastiti gospodje dr. Jan. G o gala, ravnatelj Alojzijevisča, M. Pogačar, škofijski kancelar, in pa prof. Zamejec. — Gosp. prof. Brodnik je za vereučitelja na gimnaziji kranjski potrjen. — Spet smo imeli hud6 steklega psa v Ljubljani, ki je mnogo psov popadel, pa menda tudi nektere ljudi napadel; zato so spet vpeljani ukazi, kakor jih postave velevajo. Da se steklina pogostoma ponavlja (lani so celo leto na Dunaji imeli to nadlogo), izvira odtod, ker se vedoma ali nevedoma ne pobijejo vsi psi, ki so bili popadeni po steklih. — (Iz narodne čitalnice ljubljanske.) Čitalničin odbor je v poslednji svoji seji sklenil, da vsled druž-binih pravil bode letni zbor 26. dne t. m. (na dan sv. Štefana) v dvorani čitalničini. Po predsednikovem ogovoru je program občnega zbora ta-le: sporočilo tajnikovo, sporočilo blagajnikovo, nasveti posameznih družbenikov, volitev predsednika, blagajnika in vseh druzih odbornikov. Začetek zbora je ob 11. uri dopoldne. — Vsi družbeniki se vljudno vabijo v zbor. — (Naznanilo o delitvi oblek siromaškim solarčkom in solaricamJ) Blagodarnost visokodušnih dobrotnikov in dobrotnic je letos gospćm in gospodičinam čitalni-škim toliko v gotovem denarji in v blagu podarila, da jim je bilo mogoče napraviti zimne obleke 53 ubozim fantičem in 37 deklicam, ki v šolo hodijo. — Delila se bode obleka prihodnjo nedeljo ob 11. uri pred-poldne v čitalnični dvorani. Prečastiti generai-vikar gosp. Anton Kos, v to naprošeni, bojo delili darove. Vstop je vsakemu prost. — (Še en „kuriosum.") Nekdo je v sobotni „Lai-bacherici" naši drobni opazki v poslednjem listu, da se je seja znanstvenega društva umaknila godbi, očital v velikem „leitartikelnu", da „šepa na ob6h nogah." Da ostanemo pri jeziku pisateljevemu, rečemo le to, da po takem „Laib." leitartikel šepa na štirih, kajti tudi za krajnsko deželo zgodovinskovažno svečanost, kakor je bila v spomin Zriniju v Zagrebu, primerjati z godbo filharmonično, to se pač pravi šepati na vseh štirih!! Ta primera pa šepa še tudi o tem, da noben deželni poslanec ni za vsaki dan priklenjen v sejo; ako so tedaj trije ali štirji šli za par dni v Zagreb, to ni zaprečilo zborovanja ostalim drugim, in če je večina zborova (takrat nenarodna) pritrdila, da prestane zbor za par dni, morala je više ceniti Zrin-skovo svečanost, kakor jo ceni „Laib." pisatelj, ki jo v svojem nemškokulturnem ponosu imenuje „Festge-lage"! Je li pisatelj morebiti s spominom na Zagreb hotel „rahlo" denuncirati naše patriote, ki so šli v Zagreb? Ako je to nameraval, tolažimo ga s tem: „Bange machen gilt nicht." — Zavoljo božičnih praznikov je prečastiti gospod Lovro Pintar že pretekli teden zapustil državni zbor in prišel domii.