i w
\ b.
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
7
številka 29	Ljubljana, sreda 14. oktobra 1981_________________Cena 12 dinarjev_______________Leto XXXV»I
1433.
Na podlagi drugega odstavka 319. člena, 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. septembra 1981 sprejela
ODLOK
o najetju posojila pri temeljnih bankah v znesku 300,000.000 dinarjev
1.	člen
SR Slovenija najame pri temeljnih bankah posojilo v znesku 300,000.000 dinarjev za plačilo dela prispevka SR Slovenije kot kredit za leto 1981 v skladu z določbami zakona o sredstvih za odpravo posledic katastrofalnega potresa, ki je prizadel območje Socialistične republike Črne gore v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št. 15/80), za štiri leta po 8 °/o letni obrestni meri.
2.	člen
SR Slovenija bo najeto posojilo vrnila iz sredstev republiškega proračuna v letih 1983, 1984 in 1985, in sicer vsako leto po 100,000.000 dinarjev s pripadajočimi obrestmL	H
3.	člen
Pogodbe o najetju .posojila sklene za SR Slovenijo republiški sekretar za finance.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
ŠL 400-66/81
Ljubljana, dne 30. septembra 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan L e.
1434.
Na podlagi 124. Sena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in 246. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. septembra 1981 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu dogovora in o pristopu k sklenitvi dogovora o usklajevanju temeljev politike posebnega davka od prometa proizvodov v obdobju 1981—1985
Skupščina Socialistične republike Slovenije daje soglasje k predlogu dogovora in pristopa k sklenitvi dogovora o usklajevanju temeljev politike posebnega davka od prometa proizvodov v obdobju 1981—1985, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Izvršni svet Skupščine Socialistične republike^ Slovenije dne 15. julija 1981.
Št. 421-23/81
Ljubljana, dne 39. septembra 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1435.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. septembra 1981 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj CSU-1977)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-1977), iti ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St 0101-357/81
Ljubljana, dne 30. septembra 198L Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan L r.
1436.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 2)16. člena; 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah- Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. septembra 1981 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj
(VU-1993)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-1993), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-359/81
Ljubljana, dne 30. septembra 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1437.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169, Člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in 1. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni Ijst SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1981 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnice Višjega sodišča v Ljubljani ,
Razreši se:
Mira C e p u d e r , dolžnosti sodnice Višjega sodišča v Ljubljani s 30. septembrom 1981.
St. 111-137/81
Ljubljana, dne 30. septembra 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Knčan 1. r.
1438.
Na podlagi 335. člena in 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 70. člena, 169. člena in tretjega odstavita 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, 12. člena, 60. člena, 62. člena in 65. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni Ust SRS, št 10-524/77) in 23. člena zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19/76) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra .1981 sprejela
.ODLOK
o izvolitvi predsednice Višjega sodišča v Ljubljani in razrešitvi namestnice javnega pravobranilca SR Slovenije
Izvoli se:
Breda Lokar-Gaspari, za predsednico Višjega sodišča v Ljubljani.
Razreši se:
Breda Lokar-Gaspari, dolžnosti namestnice javnega pravobranilca SR Slovenije.
St. 111-137/81
Ljubljana, dne 30. septembra 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1439.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee ti-etjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 60. člena, prvega odstavka 61. člena, 62. člena in 65. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1981 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnikov Višjega sodišča v Mariboru
Za sodnike Višjega sodišča v Mariboru se izvolijo:
Adela Bombek, sodnica Temeljnega sodišča Maribor, enota Ptuj;
Peter Hauptm an, sodnik Temeljnega sodišča Maribor, enota Maribor;
Tatjana Planinšek-Nič, sodnica Temeljnega sodišča Maribor, enota Maribor.
St 111-139/81
Ljubljana, dne 39. septembra 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
1440.
Na podlagi 7. tofke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Izrečena kazen zapora se zniža
Dragu Kralju, rojenemu leta 1939 v Celju, se kazen 9 let in 2 meseca zapora zniža za 1 leto.
2.	člen
Kazen zapora se spremeni v denarno kazen
Faniki Mežnar, rojeni leta 1948 v Dragi, se kazen 1 mesec zapora spremeni v denarno kazen 5.000 din, ki jo mora obsojenka plačati v 3 mesecih.
3.	člen
Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo
Milutinu Radlževiču, rojenemu leta 1951 na Jesenicah, se izrečena kazen 1 leta zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se neprestani del kazni zapora ne bo izvršil, če obsojenec v 2 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja.
4.	člen
Pravne posledice obsodbe se odpravijo
Radulu Andeseliču, rojenemu leta 1934 v vasi Savinac, se odpravijo pravne posledice obsodbe, nastale na podlagi sodbe Vojaškega sodišča v Ljubljani I K 107/76 z dne 22. 10. 1976 v zvezi s sodbo Vrhovnega vojaškega sodišča v Beogradu II K 558/76 z dne 27. L 1977.'
St: 25-1/81
Ljubljana, dne 7. oktobra 1981.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Viktor Avbelj L r.
1441.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije in v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti do-iočb 3. točke sklepa o uvedbi samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Gančani, na seji dne 1. 10. 1981
odločilo:
Razveljavijo se določbe 3. točke sklepa skupščine krajevne skupnosti Gančani o uvedbi samoprispevka Za območje Krajevne skupnosti Gančani z dne 19. 11. 1978 (Uradne objave Pomurja, št. 31/78).
Obrazložitev
Na pobudo Antona Kuzme in drugih občanov iz Gančanov, je ustavno sodišče dne 2. 7. 1981 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb navedenih v izreku te odločbe, po katerih so zavezanci samoprispevka v denarju in delu gospodinjstva oziroma gospodarstva.
Zakon o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) v prvem odstavku 8. člena določa, da je zavezanec samoprispevka lahko občan, ki ima na območju, na katerem je uveden samoprispevek, stalno prebivališče. Zavezovanje gospodinjstev, gospodarstev, družinskih skupnosti in drugih skupnosti občanov plačilu samoprispevka ni v skladu s cit. zakonsko določbo. Zato je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in ob uporabi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) sporne določbe razveljavilo.
Ustavno sodišče SR Slovenije je to odločbo spre- ' jelo v sestavi predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 7/81-14
Ljubljana, dne 1. oktobra 1981.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
1442.
Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/60 in 38/80) in v zvezi s 6. členom dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 11/81) Izvršni sveti Skupščin občin Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Idrija, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje; Murska Sobota, Nova Gorica, Ormož, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sevnica, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tržič, Vrhnika in Žalec izdajajo v identičnem besedilu naslednjo
ODREDBO
o obvezni uskladitvi ccn proizvodov s sprejeto politiko cen v leto 1981
1.	člen
Organizacije združenega dela so zaradi izvajanja sprejete politike cen za leto 1981 dolžne pri proizvodih, katerih cene so v pristojnosti občin, uskladiti cene, ki so Se povečale v Času od 1. januarja do 19. junija 1981, s politiko cen, tako da znaša to povečanje glede na cene, ki so obstajale na dan 31. decembra 1980, največ 25 odstotkov.
Določba prejšnjega odstavka se nanaša tudi na cene proizvodov, ki so oblikovane po 14. členu zakona
o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) s samoupravnim sporazumom o ugotavljanju in razporejanju skupnega prihodka, doseženega s prodajo končnega proizvoda, oziroma s samoupravnim sporazumom o cenah.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine olpčine Dravograd Franc Vreš 1. r.
2.	člen
Organizacije združenega dela, ki so presegle raven cen iz prejšnjega člena morajo cene uskladiti s k) ravnijo v petnajstih dneh od dneva uveljavitve te dredbe.
3.	člen
Obveznost uskladitve cen iz 1. in 2. člena te odredbe se ne nanaša na organizacije združenega dela, Si do 19. junija 1981 cen niso povečale oziroma so jih povečale za manj kot 25 odstotkov, in na organizacije, katerih cenike je potrdila občinska skupnost za cene. Prav tako se ti določbi ne nanašata na cene iz obvestil o cenah, s katerimi je občinska skupnost za cene pismeno soglašala, oziroma pri katerih je bila odločba o začasnem zadržanju njihove uporabe odpravljena.
4.	člen
Cene, oblikovane v skladu s 1., 2. in 3. členom te odredbe, se lahko spremenijo po določbah odloka o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občin, občinskim skupnostim za cene v potrditev (Uradni list SRS, št. 22/81).
5.	člen
Nadzor nad izvajanjem te odredbe opravlja občinski organ tržne inšpekcije, ki d tem mesečno obvešča izvršni svet občinske skupščine, s tem da mora dati poročilo do desetega dne v mesecu za prejšnji mesec.
6.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 380-02/81-80/2
Ljubljana, dne 10. septembra 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Gornja Radgona Karel Osojnik L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija
Marijan Groff L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ilirska Bistrica Janez Kirn 1. r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Jesenice
Ivo Sčavničar L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
Anton Pengov L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice
Stanislav Ilc 1. r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje
Alojz Petek L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Venčeslav Zalezina L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Krško
Vinko Bah L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica
Franc Sterle 1. r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško
Srečko Brilej 1. r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Črnomelj
Janko Gladek L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart
Edo Zorko 1. r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lendava
Ludvik Jerebic L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljutomer
Oskar Likar 1. r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec
Viktor Krmavnar L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Maribor
Vinko Lapuh L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Metlika
Milan Vajda L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje
Anton Vrhovnik L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota Janez Kučan 1. r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Nova Gorica Stojan Vodopivec 1. r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ormož
Franjo Križmančič L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Postojna
Mirko Kaluža 1. r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj
Martin Berden L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Radlje ob Dravi Hrabro Sterdin 1. r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Radovljica
Stanko Slivnik k r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ravne na Koroškem
Metka Oderlap L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica
Franc Ogorevc L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenj Gradec Maks Vončina 1. r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine . Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice
Marija Poličar L r. ’
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine
Šentjur pri Celju Ludvik Mastnak L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Škofja Loka
Peter Petrič L r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Franc Mlaker 1. r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Tržič
Janez Ivnik 1. r.
/ / ' •
V ,	, Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika
Franc Krašovec 1. r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Jože Jan 1. r.
1443.
Na podlagi 35. člena zakona o Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 24/77) in 221. člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 41/80 in 25/81) izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
SKLEP
u ugotovitvi poprečnega izplačanega mesečnega osebnega dohodka po panogah dejavnosti na delavca v SR Sloveniji za obdobje januar—junij leta 1981
' I
Na podlagi podatkov periodičnih obračunov za obdobje januar—junij leta 1981 znašajo poprečni izplačani mesečni osebni dohodki na delavca v SR Sloveniji po panogah dejavnosti za obdobje januar—junij leta 1981
Ime In opts dejavnosti
1	2	3	4
1.	010100	Elektrogospodarstvo	16.081
2.	010200	Pridobivanje premoga	19.019
3.	010500	Proizvodnja naftnih derivatov	14.516
4.	010700	Črna metalurgija	15.779
5.	010800	Pridobivanje rude barvastih kovin	16.487
6.	010900	Proizvodnja barvastih kovin	16.582
7.	011000	Predelava barvastih kovin	14.944
8.	011100	Pridobivanje nekovinskih rudnin	13.739
9.	011200	Predelava nekovinskih rudnin	13.641
10.	011300	Kovinska predelovalna dejavnost	13.829
11.	011400	Strojila industrija	15.086
12.	011500	Proizvodnja prometnih sredstev	13.302
13.	011600	Ladjedelništvo	14.444
14.	011700	Proizvodnja električnih strojev in aparatov	13.346
1	2	3	4
15.	011800	Proizvodnja bazičnih kemičnih izdelkov	15.862
16.	011900	Predelava kemičnih izdelkov	14.260
17.	012000	Proizvodnja kamna, gramoza in peska	13.244
18.	012100	Proizvodnja gradbenega materiala	13.863
19.	012200	Proizvodnja žaganega lesa in plošč	13.154
20.	012300	Proizvodnja končnih lesenih izdelkov	12.610
21.	012400	Proizvodnja in predelava papirja	14.429
22.	012500	Proizvodnja tekstilne preje in tkanin	12.978
23.	012600	Proizvodnja zgotovljenih tekstilnih izdelkov	11.679
24.	012700	Proizvodnja usnja in krzna	14.385
25.	012800	Proizvodnja usnjene obutve in galanterije	12.154
26.	012900	Predelava kavčuka	15.034
27.	013000	Proizvodnja živilskih proizvodov	12.932
28.	013100	Proizvodnja pijač	13.397
29.	013200	Proizvodnja krmil	14.179
30.	013300	Proizvodnja in predelava tobaka	13.051
31.	013400	Grafična dejavnost	14.320.
32.	013900	Proizvodnja raznovrstnih izdelkov	13.638
33.	020100	Kmetijska proizvodnja	13.158
34.	020200	Kmetijske storitve	16.094
35.	020300	Ribištvo	»	15.555
36.	030000	Gozdarstvo	V	15.057
37.	040000	Vodno gospodarstvo	12.919
38.	050100	Visoka gradnja	13.049
39.	050200	Nizka gradnja, in hidrogradnja	13.993
40.	050300	Inštalacijska in zaključna dela v gradbeništvu	14.731
41.	060100	Železniški promet	14.184
42.	060200,	Pomorski promet	18.541
43.	060400	Zračni promet	16.650
44.	060500	Cestni promet	15.331
45.	060600	Mestni promet	15.504
46.	060700	Cevovodni transport	18.182
47.	060800	Prekladalne storitve	14.503
48.	060900	PTT storitve	14.311
49.	070100	Trgovina na drobno	12.680
50.	070200	Trgovina na debelo	14.902
51.	070300	Zunanja trgovina	18.236
52.	080100	Gostinstvo	11.991
53.	080200	Turistično posredovanje	17.520
54.	090100	Obrtne storitve in popravila	14.390
55.	090200	Osebne storitve in storitve gospodinjstvom	12.230
56.	100100	Urejanje naselja in prostora	15.017
57.	100200	Stanovanjska dejavnost	14.204
58.	100300	Komunalne dejavnosti	13.779
59.	110100	Bančništvo	15.768
60.	110200	Premoženjsko in osebno zavarovanje	15.943
61.	110300	Storitve na področju prometa	16.025
62.	110400	Projektiranje in sorodne tehnične storitve	21.054
63.	110500	Geološka raziskovanja	14.190
64.	110600	Raziskovalno —razvojno delo	18.288
65.	110900	. Poslovne storitve	10.375
66.	120100	Izobraževanje	15.815
67.	120200	Znanstveno-raziskovalna dejavnost	18 246
1	2	3	4
68.	120300	Kultura, umetnost in informacije	16.521
69.	120400	Telesna kultura, šport in rekreacija	13.331
70.	130100	Zdravstveno varstvo	15.048
71.	130200	Družbeno varstvo otrok in .mladine in socialno varstvo	12.148
II
Poprečni Izplačani mesečni osebni dohodki na delavca po 1. točki tega sklepa so izračunani po navodilu o ugotavljanju višine poprečno izplačanega osebnega dohodka za panogo dejavnosti po podatkih iz periodičnih obračunov organizacij združenega dela in njihovih delovnih skupnosti za obdobje januar—junij leta 1981, ki ga je v skladu s 102. členom zakona o službi družbenega knjigovodstva (Uradni list SFRJ, št. 2/77, 8/77, 22/78, 47/79, 35/80) izdal generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije.
Poprečni izplačani mesečni osebni dohodek na de-lovca za obdobje januar—junij 1981 se dobi tako, da se iz obrazca »posebni podatki k poslovnemu rezultatu med letom — bilanca uspeha od 1. januarja do 31. junija 1981« znesek v stolpcu 5 oznake za mehanogralsko obdelavo 151 deli s številom zaposlenih delavcev v stolpcu 5 oznake za mehanogralsko obdelavo 192. Dobljeni znesek se deli s 6.
III
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 90-7/80-II
Ljubljana, dne 24. septembra 1981.
Generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
Andrej Levičnik L r.
1444.	■
Na podlagi 9. člena statutarnega sklepa o organizaciji In upravljanju Izobraževalne skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/75) in pooblastil skupščin posebnih izobraževalnih skupnosti in skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije je izvršni odbor skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije na svoji 60 seji sprejel naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP 1
Izvršni odbor skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije ugotavlja, da so skupščine:
Izobraževalne skupnosti za agroživilstvo dne 14.
9.	1981
Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo dne 1. 10.
1981
Izobraževalne skupnosti za usnjarsko predelovalno industrijo dne 10. 9. 1981
Izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko dne 14. 9. 1981
Izobraževalne skupnosti za kemijo, farmacijo, gu-marstvo in nekpvine dne 14. 9. 1981
Izobraževalne skupnosti za lesarsko usmeritev dne 14, 9. 1981
Izobraževalne skupnosti za gradbeništvo dne 14.
9.	1981
Izobraževalne skupnosti za izobraževanje in vzgojo delavcev gostinskih in turističnih poklicev dne 29.
6.	1981
Izobraževalne skupnosti za blagovni in denarni promet dne 14. 9. 1981
Izobraževalne skupnosti tiska in papirja dne 14. 9. 1981
Izobraževalne skupnosti za elektro stroko dne 18. 9. 1981
Izobraževalne skupnosti za metalurgijo in kovinarstvo dne 14. 9. 1981
izobraževalne skupnosti za promet in zveze dne 24. 9. 1981
Izobraževalne skupnosti za rudarstvo in geologijo dne 11. 9. 1981
Izobraževalne skupnosti za zdravstveno varstvo dne 14. 9. 1981
Izobraževalne skupnosti za družboslovno usmeritev dne 15. 9. 1981
Izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev
dne 8. 10. 1981
Izobraževalne skupnosti za kulturo dne 15. 9. 1981
Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 15. 9. 1981
sprejele sklep o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka posameznim posebnim izobraževalnim skupnostim oziroma Izobraževalni skupnosti Slovenije v naslednjem besedilu:
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti vplačajo ob vplačilu akontacije prispevka za usmerjeno izobraževanje posebni izobraževalni skupnosti za tekoči mesec tudi razliko med plačanim zneskom akontacij tega prispevka za obdobje januar— junij 1981 in obračunano obveznostjo tega prispevka na dohodek, ugotovljen s periodičnim obračunom za isto obdobje.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
Predsednik
Izvršnega odbora
Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije
Tone Ferenc L r.
1445.
Skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije je na seji dne 30. septembra 1981 sprejela
SKLEP
o vplačilu razlike med obračunano obveznostjo po predpisanih stopnjah od dohodka zavezancev, v prvem polletju 1981 in vplačano akontacijsko vrednostjo
1
Na podlagi tega sklepa so podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih plana Raziskovalne skupnosti Slovenije in posebnih raziskovalnih skupnosti za
obdobje 1981—1985 dolžni vplačati razliko nastalo med obračunano obveznostjo po predpisanih stopnjah od dohodka zavezancev (Uradni list SRS, št. 32/80) in vplačano akontacijsko vrednostjo od 1. januarja 1981 dalje.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije
Tone Zimšek, dipl. inž. 1. r.
ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO
1446.
Na podlagi 27. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto so skupščine Občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje sprejele
STATUT
Medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto
I.	TEMELJNE DOLOČBE 1
Medobčinska zdravstvena skupnost Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: medobčinska skupnost) je ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto, dne
26.	februarja 1981, kot samoupravna interesna skupnost uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva združenih v Občinskih zdravstvenih skupnostih Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje zaradi uresničevanja določenih skupnih interesov in potreb.
2
Ta statut podrobneje določa naloge skupnosti, njeno organizacijo, organe upravljanja, njihovo delovno področje, pooblastila in način uresničevanja njihovih funkcij, nadzorstvo ustanoviteljev skupnosti nad delom organov upravljanja, način obveščanja javnosti o delu skupnosti ter druga vprašanja, ki zadevajo notranjo organizacijo dela in poslovanja v skupnosti in to v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto.
3
Medobčinska skupnost je pravna oseba z imenom: »Medobčinska zdravstvena skupnost Novo mesto«, sedež je v Novem mestu, Kidričev trg 3.
Medobčinska skupnost ima pečat okrogle oblike na katerem sta navedena ime in sedež skupnosti.
Medobčinsko skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti podpredsednik ali drug delegat, ki ga za to pooblasti skupščina, v strokovnih zadevah jo zastopa tajnik skupščine.
Medobčinska skupnost se vpiše v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču.
II.	NALOGE SKUPNOSTI
4
Udeleženci se v medobčinski skupnosti sporazumevajo o zadevah, o katerih so se v občinskih zdravstvenih skupnostih dogovorili, da jih bodo uresničevali na medobčinski ravni in sicer:
—	skupnih razvojnih usmeritvah, zdravstvenega varstva,
—	programu skupnih naložb, dogovorjenih v samoupravnih sporazumih o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti,
—	uresničevanju zagotovljenega obsega pravic iz zdravstvenega varstva v občinskih zdravstvenih skupnostih na podlagi solidarnosti,
—	nalogah splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite medobčinskega pomena,
—	usklajevanju programov zdravstvenega varstva za območje medobčinske skupnosti,
—	delitvi dela v okviru medobčinske skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi dela,
—	določanju enotnih kriterijev za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami medobčinskega pomena,
—	sodelovanju z družbenopolitičnimi in samoupravnimi skupnostmi v zadevah, ki imajo pomen za zdravstveno varstvo.
5
Medobčinska skupnost opravlja svojo dejavnost v mejah pristojnosti in pooblastil, ki so določene z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, tem statutom in drugimi samoupravnimi akti skupnosti
6
Skupnost uresničuje svoje naloge na podlagi delovnega načrta, ki ga vsako leto sprejme skupščina skupnosti.
Delovni načrt upošteva naloge, ki izhajajo iz usmeritev zdravstvenega varstva na medobčinski ravni, prav tako pa tudi iz letnih resolucij skih in drugih planskih aktov.
III.	ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE SKUPNOSTI
1.	Skupščina medobčinske skupnosti
7
Skupščina medobčinske skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev.
8
Delegate v zboru uporabnikov skupščine medobčinske skupnosti delegirajo zbori uporabnikov občinskih zdravstvenih skupnosti. Zbor uporabnikov ima 30 delegatskih mest.
9
Delegate v zbor izvajalcev medobčinske 'zdravstvene skupnosti dele'girajo zbori izvajalcev občinskih zdravstvenih skupnosti. Zbor izvajalcev ima 15 delegatskih mest.
10
Znotraj medobčinske skupnosti se šteje za delegata posamezne občinske zdravstvene skupnosti tisti,
ki je že bil delegiran, dokler skupščina občinske, zdravstvene skupnosti ne pošlje drugega delegata.
Občinska zdravstvena skupnost, katere delegat je izvoljen za stalno funkcijo v organ medobčinske skupnosti, ima pravico pošiljati na seje skupščine ali zborov drugega delegata. Delegat občinske zdravstvene skupnosti, ki je izvoljen za stalno funkcijo, v tem primeru nima pravice glasovati.
11
Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine.
Mandatna doba predsednikov in podpredsednikov skupščine oziroma zborov in drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev je dve leti. Nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zapored na isto funkcijo.
Predsednik in podpredsednik skupščine skupnosti, predsednika in podpredsednika obeh zborov, in predsednik koordinacijskega odbora sestavljajo predsedstvo skupščine, ki:	^
—	usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede teh sej,
—	skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in v zborih,
—	skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino občine, s skupščinami drugih SIS, z družbenopolitičnimi organizacijami in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	po pooblastilu skupščine določa predstavnike skupnosti v delovanju ustreznih organov in organizacij,
—	opravlja druge naloge, ki zadevajo usklajevanje dela skupščine in zborov.
12
Po predhodni obravnavi v občinskih zdravstvenih skupnostih se s sporazumom obeh zborov skupščine medobčinske skupnosti:
—	usklajujejo predlogi samoupravnih sporazumov o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti,
—	usklajuje in sprejema skupni predlog elementov plana medobčinske skupnosti, ki ga skupščina medobčinske skupnosti predlaga preko občinskih zdravstvenih skupnosti delavcem v združenem delu, drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	določa predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana medobčinske skupnosti,
—	določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja te skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi ter z drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana medobčinske' skupnosti,
—	sprejema plan medobčinske skupnosti za srednjeročno obdobje in letne plane,
—	sprejme statut in poslovnik ter druge akte medobčinske skupnosti.
Ce zbora zasedata skupno, se delegati posamez-, nega zbora izrekajo ločeno.
Sklep o zadevah iz 1. odstavka te točke je sprejet, če sta ga sprejela oba zbora v enakem besedilu. Ce pa pri sklepanju v zborih ne pride do rešitve oziroma do sklepa v enakem besedilu je potrebno opraviti uskla-
jevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine medobčinske zdravstvene skupnosti.
13
Z večino glasov delegatov obeh zborov odloča skupščina medobčihske skupnosti o:
—	izvolitvi predsednika skupščine in skupnih organov uporabnikov in izvajalcev,
—	soglasju za razporeditev delavcev k nalogam tajnika skupščine medobčinske zdravstvene skupnosti.
14
V	zboru uporabnikov se delegati sporazumevajo
zlasti o:
—	elementih plana na področju higiensko-epide-miološke, lekarniške in bolnišnične zdravstvene dejavnosti ter o predlogu osnov in meril, na osnovi katerih zagotavljajo sredstva za obveznosti, ki jih prevzemajo v svobodni menjavi dela z izvajalci,
—	zagotavljanju sredstev za ustanovitev in delovanje enotnega informacijskega sistema na računalniški podlagi za komuniciranje, koordiniranje in obdelavo podatkov na območni ravni,
—	financiranju naložb,
—	sredstvih za delovanje samoupravnih organov medobčinske skupnosti in delovne skupnosti, ki za potrebe medobčinske skupnosti opravlja administrativna in druga strokovna, pomožna in tem podobna dela ter sredstvih za posebno sodišče združenega dela,
—	o drugih zadevah, ki sodijo v njegovo pristojnost.
15
V	zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti o:
—	organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev in v zvezi s tem obveznostih izvajalcev bolnišnične in higienskč-epidemiološke zdravstvene dejavnosti, ter lekarniške zdravstvene dejavnosti,
—	delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi dela,
—	reševanju problematike s področja vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev, ki opravljajo storitve na področju osnovne bolnišnične, lekarniške in higiensko-epidemiološke zdravstvene dejavnosti,
—	reševanju problematike raziskovalnega dela na področju zdravstvenih dejavnosti iz prejšnje alinee,
—	drugih zadevah, ki sodijo v njegovo pristojnost.
Predsednik skupščine
16
Predsednik skupščine medobčinske skupnosti ima naslednje pravice in obveznosti:
—	predstavlja in zastopa skupščino medobčinske skupnosti,
—	organizira dejo skupščine,
—	sklicuje in vodi seje skupščine,
—	skrbi za uporabo poslovnika pri delu skupščine,
1— skrbi za izvajanje sklepov skupščine, -
—	daje' pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj na seji skupščine,
—	sodeluje pri usklajevalnem postopku.
—	podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je
medobčinska skupnost,
—	opravlja' druge naloge po pooblastilu skupščine medobčinske skupnosti.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini medobčinske skupnosti.
V primeru zadržanosti predsednika skupščine na-k domešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine. Le-ta lahko po pooblastilu predsednika skupščine opravlja posamezne naloge iz njegovega delovnega področja.
n
Predsednika zborov
n
Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine medobčinske skupnosti opravljata naslednje naloge:
—	sklicujeta in vodita seje zborov, pripravita predlog dnevnega reda za seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za sejo skupščine,
—	skrbita za uporabo poslovnika pri delu zborov,
—	skrbita za izvajanje sklepov,
—	opravljata druge naloge, določene s poslovnikom o delu skupščine medobčinske skupnosti.
2.	Odbor za samoupravni nadzor
18
Nadzor nad uresničevanjem sprejetih planskih usmeritev, oblikovanjem in porabo sredstev, izvajanjem programov in nalog ter delom organov skupnosti opravlja odbor za samoupravni nadzor.
Odbor za samoupravni nadzor ima 5 članov.
Delegate v odbor za samoupravni nadzor medobčinske skupnosti, izvolijo odbori za samoupravni nadzor občinskih zdravstvenih skupnosti In sicer iz vsake po enega.
19
Člani odbora za samoupravni nadzor izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika odbora za dobo dveh let.
Mandat članov odbora traja štiri leta. Nihče ne more biti izvoljen v odbor za samoupravni nadzor več kot dvakrat zapored.
20
Odbor za samoupravni nadzor skrbi za nadzor nad:
—	izvajanjem obveznosti in odgovornosti pri oblikovanju in porabi sredstev,
—	izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih planskih dokumentov medobčinske skupnosti,
—	izvajanjem sprejetih odločitev in sklepov uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev.
—	delom organov medobčinske zdravstvene skupnosti,
—	delom skupnih služb SIS družbenih dejavnosti Novo mesto za del, ki ga opravlja za medobčinsko zdravstveno skupnost,
—	opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakona in samoupravnih splošnih aktov skupnosti..
21
Odbor za samoupravni nadzor opravlja nadzor po lastnem preudarku, pobudo ali konkretni predlog pa lahko podajo tudi posamezni odbori za samoupravni nadzor občinskih zdravstvenih skupnosti, kakor tudi pristojnih družbenopolitičnih skupnosti.
Odbor za samoupravni nadzor organizira in opravlja nadzor na način, ki ga sam določi, lahko pa sprejme poseben poslovnik o svojem delu.
22
Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti lahko odbor zahteva od skupščine skupnosti in njenih organov ter delovne skupnosti, ki opravlja dela in naloge tudi za medobčinsko skupnost, podatke, ki jih potrebuje pri delu, ima pa tudi pravico pregledati vso potrebno dokumentacijo.
Odbor za samoupravni nadzor lahko določi ustrezne strokovnjake, ki podrobneje raziščejo določene nepravilnosti.
Odbor mora o svojih ugotovitvah seznaniti skupščino skupnosti in predlagati ustrezne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti.
Odbor ima pravico in dolžnost v primerih, ko za ukrepanje ni pristojna skupščina skupnosti, seznaniti pristojne organe družbenopolitičnih skupnosti in družbenega pravobranilca samoupravljanja ter jim predlagati ustrezne ukrepe.
3.	Organi skupščine medobčinske skupnosti
23
Za pripravo predlogov in za izpolnjevanje določitev skupščine ali posameznega zbora, ima- skupščina
naslednja skupna organa uporabnikov in izvajalcev:
—	koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Skupna organa sta organizatorja in usklajevalca priprav za delegatsko sporazumevanje v zborih ih v skupščini medobčinske skupnostL
Za posamezna področja dela in nalog imenuje skupščina stalna in občasna delovna telesa.
Koordinacijski odbor za razvojne in drtige skupne naloge
24	'	_	,
Za izvrševanje odločitev skupščine ali posameznega zbora in za pripravo predlogov iz njene pristojnosti ima skupščina medobčinske skupnosti koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge.
Koordinacijski odbor ima' 9 članov.
Člane koordinacijskega odbora izvoli skupščina medobčinske skupnosti tako, da so enakomerno zastopani delegati uporabnikov in izvajalcev vseh občinskih zdravstvenih skupnosti.
Mandat članov odbora traja štiri leta, mandat predsednika in podpredsednika pa dve leti.
Nihče ne more biti izvoljen v koordinacijski odbor več kot dvakrat zaporedoma. *
25
Koordinacijski odbor opravlja tele naloge:
—	pripravlja predloge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih naj bi se sporazumeli delegati uporabnikov in izvajalcev v zborih ali skupščini medobčinske skupnosti;
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, ki so bili sprejeti v zborih ali v skupščini medobčinske skupnosti;
—	seznanja zbora in Skupščino s problematiko uresničevanja politike zdravstvenega varstva in predlaga ustrezne ukrepe;
—	poroča o svojem delu skupščini medobčinske skupnosti;
—	zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi družbenopolitičnih skupnosti, drugih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij;
—	opravlja druge skupne naloge, za katere ga pooblastita zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
26
Predsednik . koordinacijskega odbora ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	vodi in usklajuje delo koordinacijskega odbora ter skrbi za uresničevanje nalog;
—	sklicuje in vodi seje koordinacijskega odbora ter predlaga dnevni red;
—	skrbi za zakonitost dela koordinacijskega odbora;
—	poroča zboroma skupščine o delu koordinacijskega odbora med dvema zasedanjema zborov in o izvršitvi sprejetih sklepov,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine in koordinacijskega odbora.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
27
Za neposredno pripravo in izvajanje priprav za
ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima skupščina medobčinske skupnosti odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor ima 8 članov.
Predsednik odbora je po položaju predsednik skupščine.
Člane odbora izvoli skupščina medobčinske skupnosti, tako, da so enakomerno zastopani delegati uporabnikov in izvajalcev in izmed njih podpredsednika odbora.
28
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja sledeče naloge:
—	predlaga skupščini medobčinske skupnosti ukrepe za usklajevanje zdravstvene dejavnosti s potrebami in možnostmi v razmerah splošne ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravstveno varstvo prebivalstva;
—	sprejema obrambni načrt medobčinske skupnosti;
—	sprejme načrt delovanja medobčinske skupnosti °b naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravstveno stanje in zdrav-stveno varstvo prebivalstva;
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in načrtu za primer izrednih razmer in drugih nalog medobčinske skupnosti s tega področja;
—	sprejme ukrepe iz pristojnosti skupščine medobčinske skupnosti če se skupščina ne more sestati zaradi izrednih razmer;
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organov in skupnosti pri uresničevanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	poroča skupščini o svojem delu in sprejetih ukrepih.
IV.	TAJNIK SKUPŠČINE
Tajnik skupščine medobčinske skupnosti je delavec Skupne službe SIS družbenih dejavnosti Novo mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
V.	OPRAVLJANJE STROKOVNIH IN ADMINTSTTTA-TIVNO-TEHNICNIH DEL
29
Medobčinska zdravstvena skupnost si opravljanje strokovnih in administrativno-tehničmh del zagotovi tako, da sklene samoupravni sporazum o menjavi dela s Skupno službo SIS družbenih dejavnosti Novo mesto, v katerem se uredijo medsebojne pravice in obveznosti.
Skupna služba ji mora zagotoviti administrativno-tehnične pogoje-za delo njenih organov ter določa strokovna in druga opravila in naloge.
VI.	MEDSEBOJNA RAZMERJA OBČINSKIH ZDRAVSTVENIH SKUPNOSTI V MEDOBČINSKI •<'	SKUPNOSTI
30
Temelj in merila za družbenoekonomske odnose ter namen medsebojnega sodelovanja 'občinskih zdravstvenih skupnosti v medobčinski skupnosti so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana medobčinske skupnosti.
31
Občinske zdravstvene skupnosti sodelujejo v medobčinski skupnosti zaradi združevanja sredstev za namene, zaradi katerih je medobčinska skupnost ustanovljena in so opredeljeni v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi in samoupravnem sporazumu o temeljih plana medobčinske skupnosti.
VII.	POSEBNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA i	32
V
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v medobčinski skupnosti in za odločanje .o sporih med skupnostmi ustanoviteljicami je pristojno skupno posebno sodišče združenega dela za področje zdravstva in socialnega varstva v SR Sloveniji.
/
VIII.	OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
^	33
Delo medobčinskih skupnosti in njenih organov je javno. Skupščina medobčinske skupnosti, odbor za samoupravni nadzor in drugi organi medobčinske skupnosti in njene skupščine so dolžni obveščati delovne ljudi in občane, družbenopolitične skupnosti, družbeno-pohlične organizacije in druge organizacije in skupnosti na območju medobčinske skupnosti o uresničevanju programov zdravstvenih storitev, ki so razvidni iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana ter drugih planskih dokumentov.
Uporabnike in izvajalce obvešča skupnost:
—	prek delegatov v skupščini,
—	s pismenimi gradivi za seje zborov in drugih organov skupščine,
—	s poročili o delu skupnosti,
—	s sredstvi javnega obveščanja,
—	z drugimi ustreznimi načini, ki zagotavljajo popolno obveščenost.
IX.	PREHODNE IN SKLEPNE DOLOČBE
34
Skupščina medobčinske skupnosti je dolžna izvoliti nove skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ^ komisije ter druga delovna telesa ob izteku mandata sedanjih delegatov v delegacijah uporabnikov in izvajalcev.
35
Statut je sprejet, ko skupščina medobčinske skupnosti ugotovi, da so ga sprejele skupščine vseh občinskih zdravstvenih skupnosti ustanoviteljic. Objavi se v Uradnem listu SRS.
St. 011-2/81
H
Novo mesto, dne 30. septembra 1981.
Predsednik
skupščine Medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto
Zdenko Picelj 1. r.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST TREBNJE
1447.
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje je na osnovi 78. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti (Uradni list SRS, št. 10/78), na seji zbora izvajalcev dne 3. junija 1981 in na seji zbora uporabnikov dne 8. julija 1981, sprejela
SKLEP
• uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva
1
Prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva so od 15. tuliia 1981 sledeči:.
Zap.
st.
Vrsta prispevka
Znesek
prispevka
1.	Za prvi kurativni pregled v splošnih in
obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	40
2.	Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je
opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev	130
3.	Za zobozdravstvene storitve ter pripomočke, in sicer:
— za prvi pregled pri stomatologu —
specialistu	40
—	za	vsak rentgenski	posnetek zob	10
—	za	vsako zalivko	40
—	za	polno kovinsko	prevleko	260
—	za vse ostale prevleke	330
—	za	inlay nazidek	200
—	za	vsako krono	440
—	za vsak člen v mostovni konstrukciji 200
—	za vsako nadomestilo, fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, dodelitev vmešnega
člena ali gredi	70
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku	90
—	za gred, opornico ali jahač	240
—	za vsako totalno protezo	640
—	za vsako parcialno protezo	790
—	za vsako začasno protezo	590
—	za vsako bazo kovinske proteze	660
—	za snemni ortodonski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let	660
—	za fiksni ortodonski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let	990
—	za vsako reparaturo, prilagoditev
stare proteze, podložitev ali reoklu-zijo;	100
4.	Za vsak prvi pregled pri zdravniku —
specialistu z napotnico zdravnika ali
brez nje, če ta ni predpisana	90
5.	Za vsak RTG posnetek	10
6. Za medicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem
letu — na dan, razen za storitve iz EP 50
7.	Za celokupne medicinske storitve med
odobrenim zdravljenjem v naravnem zdravilišču na	ambulantni	način	200
8.	Z prvi prervoz z reševalnimi vozili in po-
sebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom	zdravljenja	120
9.	Za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni	na recept	30
10.	Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez	260
Tl. Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke za krn po
amputaciji
Zap.
št.
Vrsta prispevka
Znesek
prispevka
12.	Za ortopedske čevlje	590
13.	Za kilni pas	260
14.	Za berglje	60
15.	Za očala	90
16.	Za kontaktna stekla	200
17.	Za očesno protezo	200
18.	Za lasulje zaradi trajno izražene pleša-	
	vosti travmatskega izvora	200
19.	Za ojačevalni slušni aparat	330
20.	Za aparat za omogočanje glasnega govora	400
2 ___________ _________
Ta sklep zaCne veljati, ko *ga sprejme skupščina zdravstvene skupnosti po delegatih v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev, in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. julija 1981 dalje.
St. 010-9/1981
Trebnje, dne 8. julija 1981.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje
Milan Koršič L r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1448.
Na podlagi smiselne .uporabe določil 4. člena uredbe o ukrepih za manjšo porabo in za varčevanje tekočih goriv (Uradni list SFRJ, št. 25/81), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) ter 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 50. seji zbora združenega dela, dne 1. oktobra 1981 in na 46. seji zbora občin, dne 1. oktobra 1981 sprejela
ODLOK
o ukrepih za zmanjšanje porabe toplotne energije
1.	člen
Z namenom, da se zmanjša poraba energije za ogrevanje poslovnih prostorov in poslovnih zgradb se s tem odlokom določa omejitev ogrevanja teh prostorov tako, da smejo biti ogrevani do največ 19“ C s toleranco plus ali minus 1° C.
Omejitev ogrevanja iz 1. odstavka tega člena velja tudi za prostore, ki so ogrevani z individualnimi kurišči.
Omejitev ogrevanja iz 1. odstavka tega člena pa ne velja v prostorih za potrebe zdravstvenega varstva, domovih za starejše občane in vzgojnovarstvenih ustanovah.
Za izvajanje tega določila sta odgovorna tako dobavitelj toplotne energije kakor tudi odjemalec.
2.	člen
V poslovnih zgradbah ali poslovnih prostorih ter izobraževalnih in vzgojnovarstvenih ustanovah, ki se več kot 24 ur ne bodo uporabljale, se mora znižati temperatura vsaj za 5“ C od projektirane temperature ali temperature, določene s pogodbami ali splošnimi pogoji za dobavo toplotne energije ali predpisane temperature in sme znašati največ 14° C, lahko pa tudi manj, če je za posamezne prostore predvideno nižje ogrevanje (delavnice, dvorane itd.)^
3.	člen
Ogrevalna sezona se začne po 1. oktobru, ko znaša po ugotovitvah Meteorološkega zavoda SRS zunanja temperatura tri dni zaporedoma ob 21. uri največ
12® C, konča pa se, ko prekorači zunanja temperatura po ugotovitvah istega zavoda v treh zaporednih dneh ob 21. uri 12® C, najkasneje pa 30. aprila za poslovne in in 3. maja za stanovanjske objekte.
4.	člen
Za izvajanje določil tega odloka so dolžni skrbeti uporabniki poslovnih prostorov in uporabniki drugih zgradb, omenjenih v tem odloku ter dobavitelji toplotne energije.
Organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne seznaniti vse svoje delavce z določili tega odloka.
5.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija in skupnost ter samostojni obrtnik, ki:
—	ogreva poslovne prostore ali poslovne zgradbe preko 19® C (1. člen),
—	ne zniža temperature v poslovnih prostorih ali poslovnih zgradbah, ki se ne bodo uporabljali več kot 24 ur vsaj za 5® C oziroma na največ 14® C (2. člen),
—	ogreva poslovne oziroma stanovanjske objekte ali poslovne zgradbe izven ogrevalne sezone (3. člen).
Z denarno kaznijo od 1.000 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz 1. odstavka tega člena odgovorna oseba organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti
6.	člen
Inšpektorji Uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane nadzirajo izvajanje določil tega odloka.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja do 31. maja 1982.
St. 352-6/80
Ljubljana, dne 1. oktobra 1981.
Predsednik Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič L r.
1449.
Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 8. člena odloka o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane na področju družbene kontrole cen (Uradni list SRS, št. 2/81) in v zvezi s 6. členom dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 11/81) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 203. seji dne 15. septembra 1981 sprejel
ODREDBO’
o obyezni uskladitvi cen proizvodov in storitev s sprejeto politiko cen v letu 1981
1.	člen
Organizacije združenega dela so zaradi izvajanja Sprejete politike cen za leto 1981 dolžne pri proizvodih in storitvah, katerih cene so v pristojnosti mesta, uskladiti cene, ki so se povečale v času Od 1. januarja do 19. junija 1981, s politiko cen, tako, da znaša to povečanje glede na cene, ki so obstojale na dan 31. decembra 1980, največ 25 °/o za proizvode, in 22 “/o za storitve.
Določba prejšnjega odstavka se nanaša na cene proizvodov in storitev, ki so oblikovane po 14. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) s samoupravnim sporazumom o ugotavljanju m razporejanju skupnega prihodka, doseženega s prodajo končnega proizvoda, oziroma s samoupravnim sporazumom o cenah.
2.	člen
Organizacije združenega dela, ki so presegle raven cen iz prejšnjega člena, morajo cene uskladiti s to ravnijo v petnajstih dneh od dneva uveljavitve tg odredbe.
\'t. člen
Obveznost uskladitve cen iz 1. in 2. čleha te odredbe se ne nanaša na organizacije združenega dela, ki do 19. junija 1981 cen niso povečale oziroma so jih povečale za tnartj kot 25 “/o pri proizvodih oziroma 22 °/o pri storitvah in na organizacije, katerih cenike je potrdila Skupnost za cene mesta Ljubljane. Prav tako se ti določbi ne nanašata na cene iz obvestil o cenah, s katerimi je skijpnost za cene mesta Ljubljane pismeno soglašala, oziroma pri katerih je bila odločba o začasnem zadržanju njihove uporabe odpravljena.
4.	člen
Cene, oblikovane v skladu s 1., 2. in 3. členom te odredbe, se lahko spremenijo po določbah odredbe o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Skupnosti za cene mesta Ljubljane v potrditev (Uradni list SRS, št. 10/81 in 21/81).
5.	člen
Nadzor nad izvajanjem te odredbe opravlja Uprava za inšpekcijske službe mesta Ljubljane, ki o tem mesečno obvešča Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, s tem, da mora dati poročilo do desetega dne v mesecu za prejšnji mesec.
6.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 1437/1-1981
Ljubljana, dne 24. septembra 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Borut Miklavčič 1. r.
1450.
Izvršni odbor Zveze SIS za varstvo pred požarom mesta Ljubljane je v skladu z zakonom o načinu razpolaganja s presežki proračunskih prihodkov DPS in presežki prihodkov SIS v letu 1981 (Uradni list SFRJ, št. 40/81) ter določbami Samoupravnih sporazumov o temeljih planov požarnega varstva na območju občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Mpste-Polje, Ljtibljana Šiška ih Ljubljaifa Vič-Rudnik ter nalogah skuphčga pomena za mesto Ljubljana za obdobje 1981—1985, na seji dne 6. oktobra 1981 sprejel naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP
1
Pri samoupravnih interesnih skupnostih za varstvo pred požarom občin mesta Ljubljane, so bili v trimesečju julij—september 1981, ustvarjeni prihodki, ki presegajo družbeno dovoljenje okvire.
2
Glede na ustvarjene presežke prihodkov se organizacijam združenega dela in drugim uporabnikom družbenih sredstev — plačnikom prispevka za požarno varstvo v občinah mesta Ljubljane, v naslednjem trimesečnem obračunskem obdobju začasno zmanjša prispevna stop ti j a v sorazmerju z ustvarjenimi presežki.
3
Dogovorjena prispevna stopnja 0,30 #/o od bruto OD se za obračunsko obdobje oktober —december 1981 zmanjša na 0,26 “/o od bruto OD.
St. 110/81
Ljubljana, dne 6. oktobra 1981.
Predsednik Izvršnega odbora Zveze SIS za varstvo pred požarom mesta Ljubljane Vasja Popit, inž. 1. r.
KAMNIK
1451.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 13. in 15-člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni lisi SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 185.-člena statuta občine Kamnik (Uradni list SftS, št. 7/78 in 27/80) na skupnem zasedanju zbora združenega dela In zbora krajevn'1 skupnosti dne 29. septembra 1981 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi noveliranega urbanističnega načrta za območje Kamnika
1.	člen
S tem odlokom se spremeni in dopolni novelirani urbanistični načrt za območje Kamnika (Uradni list SRS, št. 5/78 in 28/80).
2.	člen
V	1. točki 5. člena in 2. točki 6. člena se doda novi zazidalni otok z oznako BS 8.
3.	člen
V	celoti se opusti rezervat tretje faze obvoznice.
4.	člen
Zazidalni otok SS 4 — Godič se v zahodnem delu na opuščenem rezervatu tretje faze obvoznice povečuje z zazidljivimi površinami, ki so prikazane v gra-1'ični prilogi spremembe in dopolnitve noveliranega urbanističnega načrta.
5.	člen
V	zazidalni otok SM 2 — Stranje se vključuje zemljišča pare. št. 323/1 in 323/2 k. o. Godič.
6.	člen
Spremembe in dopolnitve noveliranega urbanističnega načrta za območje Kamnika so na vpogled pri upravnem organu pristojnem za urbanizem, Skupščine občine Kamnik.
7.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občine Kamnik.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-33/81
Kamnik, dne 29. sdptembta 1981.
Predsedrllk Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
KRANJ
1452.
Na podlagi 2., 4. in 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega, pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), je delavski svet Komunalnega podjetja Vodovod Kranj dne 9. junija 1981 ba 15. razširjeni seji v soglasju in potrditvijo cenika Skupnosti za cene mesta Ljubljane z dne 17. septembra 1981 sprejel
SKLKP
o ceni vode iz vodovodnega omrežja na delu oumočja občine Ljubljana Šiška, ki ga upravlja delovna organizacija Komunalno podjetje VOdoVod Kranj
1.	člen
Delavski svet DO — Komunalno podjetje Vodovod Kranj je na 15. razširjeni seji dne 9. junija 1981 sprejel sklep o cehi vode.
Cena vode je 3,63 din za m3. Stevnina in prispevek za razširjeno reprodukcijo ob ceni vode ostane nespremenjen.
2.	člen
DO — Komunalno podjetje VodOVod Kranj, prične zaračunavati dobavljeno vodo po teni Iz prvega člena tega sklepa od prvega naslednjega odčitka po vodomeru oziroma pavšalnega obtačuna od dneva uveljavitve tega sklepa.
3.	člen
S ceno iz prvega člena tega sklepa, so DO — Komunalnemu podjetju Vodovod Kranj samo deloma zagotovljena sredstva za izvajanje potrebnih del in nalog s področja enostavne reprodukcije v letu 1981.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik DS
DO — Komunalnega podjetja Vodovod Kranj Jože Jenko 1. r.
.	laško
%
1453.
Na podlagi 12., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 252. Člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 1. oktobra 1981 sprejela
ODLOK
o spremembi urbanističnega reda za naselji Brezno - Delovo
1.	člen
Sprejme se sprememba urbanističnega reda za naselji Brezno - Belovo, ki je bil sprejet z odlokom o Urbanističnem redu za naselji Brezno - Belovo (Uradni Ust SRS, št. 20/18).
2.	člen
Sprememba urbanističnega reda je prostorsko opredeljena in se izvaja na podlagi tehnične dokumentacije, ki jo je izdelal Razvojni center Celje, TOZD planiranje pod št 116/76-A v avgustu 198L
3.	člen
Izvajanje odloka nadzoruje urbanistična inšpekcija občine Laško.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/81
Laško, dne 1. oktobra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
1454.
Na podlagi drugega odstavka 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 1. oktobra 1981 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu območja Laško, desni breg —
KC-la
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt območja Laško, desni breg — KC-la.
2.	člen
Zazidalni načrt se izvaja na območju in na način, kot je to opredeljeno v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal Razvojni center Celje — TOZD planiranje pod številko 2/81 v avgustu 1981 in je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Izvajanje odloka nadzoruje urbanistična inšpekcija občine Laško.
4.	člen	*
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-6/81
Laško, dne 1. oktobra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
1455.
Na podlagi 1. odstavka 119. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) in 251. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 1. oktobra 1981, ter na *eji družbenopolitičnega zbora, dne 29. junija 1981 sprejela
SKLEP
• soglasju k uvedbi celodnevne šole v Osnovni šoli »Marjana Nemca« v Radečah Podružnični šoli Zidani most
I
Daje se soglasje k uvedbi celodnevne šole v Osnovni šoli »Marjana Nemca« Radeče — Podružnični šoli Zidani most.
II
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 61-4/81
Laško, dne 1. oktobra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r.
1456.
Na podlagi 1. odstavka 119. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) in 251. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. oktobra 1981, ter na seji družbenopolitičnega zbora, dne 29. junija 1981 sprejela
SKLEP
o soglasju k uvedbi celodnevne šole v Osnovni šoli »Dušan Poženel« Laško
I
Daje se soglasje k uvedbi celodnevne šole v Osnovni šoli »Dušan Poženel« v Laškem.
II
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 61-9/81
Laško, dne 1. oktobra 1'981.
Predsednik
Skupščine občine Laško
•	Jože Rajh 1. r.
*	1457.
Skupščina občine Laško izdaja v skladu s 27. členom zakona o volitvah in delegiranji^ v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81), 11. členom zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) ter 242. členom statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) in sklepu seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 1. oktobra 1981
SKLEP
o imenovanju občinske volilne komisije za izvedbo referenduma v letu 1981
I
Občinska volilna komisija za izvedbo referenduma, ki je bila imenovana dne 30. 10. 1976 je razrešena svoje dolžnosti.
II
V občinsko volilno komisijo za izvedbo referenduma v občini Laško v letu 1981 so imenovani:
1.	Dušej Franc, sodnik Višjega sodišča v Celju — za predsednika,
2.	Borovnik Janez, sodnik Temeljnega sodišča v Celju — za namestnika predsednika,
3.	Grosar Eleonora, sekretar SO Laško — za taj-
nika)
4.	Sipek Albert, vodja kadrovske službe občine
Laško — za namestnika tajnika,
5.	Sumrak Jože, načelnik oddelka za notranje zadeve SO Laško — za člana,
6.	Kolar Matevž, direktor uprave za družbene prihodke SO Laško — za namestnika člana,
7.	Knez Tone, referent za vojaške in MOB zadeve v oddelku za ljudsko obrambo SO Laško — za člana,
8.	Purnat Martina, referent za odmero davka od obrti in vodja odmerne službe SO Laško — za namestnico člana
9.	Podbregar Rudi, predstpjnik oddelka za inšpekcijske službe SO Laško — za člana,
10.	Obran Ivica, šef Krajevnega urada Radeče —
za
'v -	m
Občinska volilna komisija izvaja referendum po postopku, ki je določen za volitve delegacij za občinsko skupščino ni sicer po tehničnih pravilih, ki veljajo za te volitve.
Občinska volilna komisija tudi ugotavlja in razglaša rezultate referenduma.
St 111-14/81
Laško, dne 1. oktobra 1981.
Predsednik Skupščine občine Laško
Jože Rajh L r.
LJUBLJANA CENTER '• 1458.
Na podlagi 172. in 221. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) ter v skladu z določili zakona o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78) in zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št 24/79) je Skupščina občine Ljubljana Ceiiter na 41. seji zbora združenega dela, dne 29. septembra 1981 in na 43. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 29. septembra 1981 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Ljubljana Center
1.	člen
V odloku o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Ljubljana Center, se'10. člen spremeni tako, da se glasi;
»Upravni organi so:
—	sekretariat za občo upravo,
—	uprava za družbene prihodke.
—	sekretariat za ljudsko obrambo,
—	komite za družbeno planiranje in gospodarstvo,
—	komite za družbene dejavnosti,
—	komite za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve.«
2.	člen
V	11. členu se za drugo alineo doda nova alinea, ki se glasi:
»—opravlja upravne in druge naloge s področja premoženjsko-pravnih zadev, ki.so v občinski pristojnosti«
Za 14. alineo se doda nova alinea, ki se glasi:
»— spremlja izvajanje zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.«
3.	člen
13. Člen 9c spremeni tako, da se glasi:
Uprava za družbene prihodke:
—	opravlja upravne zadeve, ki se nanašajo na ugotavljanje davčnih zavezancev, odmero, obračunavanje, evidentiranje, pobiranje in prisilno izterjavo taks in drugih davščin, razen tistih, ki jih po predpisih ugotavlja in pobira služba družbenega knjigovodstva ;
—	spremlja pridobivanje in trošenje prihodkov delovnih ljudi in občanov in opravlja zadeve s področja ugotavljanja izvora premoženja;
—	opravlja naloge, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti delovnih, ljudi in občanov v zvezi z uresničevanjem svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti in na področju socialne varnosti, ..če je tako v skladu z zakonom ali odlokom občinske
' skupščine;
—	opravlja naloge, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti delovnih ljudi in občanov do samoupravnih organizacij in skupnosti, če je tako v skladu z zakonom ali odlokom občinske skupščine, ali če tako določa zakon ali odlok občinske skupščine;
—	opravlja inšpekcijsko nadzorstvo pri izpolnjevanju davčnih in drugih obveznosti;
—	opravlja v skladu z zakonom izterjavo neplačanih davščin, kazni, carin in drugih družbenih prihodkov;
—	opravlja strokovne in administrativno-tehnič-ne naloge za družbeni svet s svojega delovnega področja;
—	sodeluje pri pripravi planskih dokumentov občine.
4.	člen
V	16. členu se prva alinea spremeni tako, da se
glasi:	v
—	opravlja upravne in druge naloge s področja urbanizma, gradbeništva, komunale in stanovanjskih zadev, prometa in cest ter varstva, okolja iz občinske pristojnosti.
5-<9en
V	23. členu se za 2. odstavek doda nov odstavek, ki se glasi:
\
»V upravi za družbene prihodke ima vse pristojnosti iz 1. in 2. odstavka tega člena direktor uprave.«
6.	člen
26. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Sekretar sekretariata, načelnik uprave, direktor uprave za družbene prihodke in predsednik komiteja imajo lahko namestnika. Namestnik nadomešča sekretarja sekretariata, načelnika oziroma direktorja uprave in predsednika komiteja, če je odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih ta določi.
Namestnika imenuje in razrešuje občinska skupščina.«
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 021-1/78
Ljubljana, dne 29. septembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Niko Pogačar 1. r.
1459.
Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi 632. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 13. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 173. ' člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) na 41. seji zbora združenega dela, dne 29. septembra 1981 in na 43. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 29. septembra j981 sprejela .
SKLEP
o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Viba film, Ljubljana, Zrinjskega
1
V delovni organizaciji Viba film, Ljubljana, Zrinjskega ul. 9 preneha začasni ukrep družbenega varstva.
2
Začasnemu organu:
1.	Gerbec Francu, kot predsedniku,
2.	Nerad Ivanu, kot članu in
3.	Vodnik Albertu, kot članu, preneha mandat
3
Prenehanje mandata začasnemu organu se vpiše v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enota v Ljubljani.
4
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Bstu SRS.
St. 023-35/79
Ljubljana, dne 29. septembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine
Ljubljana Center
Niko Pogačar 1. r.
1460.
Na podlagi 197. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) sklepajo občinski svet ZSS Ljubljana Center, Gospodarska zbornica Slovenije in Regie Nationale des Usines Renault, 8-10 Ave-nue Emile Zola, 92009 Billancourt, Francija, Predstavništvo za Jugoslavijo, Levstikova 14, 61000 Ljubljana
KOLEKTIVNO POGODBO
o delovnih razmerjih med delavci in firmo Regie Nationale des Usines Renault, 8-10 Avenue Emile Zola, 92009 Billancourt, Francija, predstavništvo za Jugoslavijo, Levstikova 14, 61000 Ljubljana
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S to kolektivno pogodbo se v skladu z zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77; v nadaljnjem besedilu: zakon), podrobneje urejajo delovni pogoji ter pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnih razmerij med delavci in firmo Regie Nationale des Usines Renault, predstavništvo za Jugoslavijo (v nadaljnjem besedilu: Predstavništvo Renault).
2.	člen
/Ta kolektivna pogodba ureja:
1.	nastanek delovnega razmerja;
2.	razporeditev na delo in poizkusno delo;
3.	strokovno izpopolnjevanje delavcev;
4.	trajanje ih razpored delovnega časa;
5.	odmore, počitke in dopuste;
6.	osebne dohodke in nadomestila;
7.	zagotavljanje sredstev za skupno porabo delavcev in pravico delavcev od prejemkov iz teh vrst za posamezne namene;
8.	pravico delavcev do povračila stroškov v zvezi
z delom;
9.	varstvo pri delu, varstvo materinstva ter varstvo mladine in invalidnih oseb;
10.	odgovornost delavca za izvrševanje delovnih obveznosti in odškodninsko odgovornost delavca in predstavništva Renault;
1L posebne pravice in obveznosti delavcev, ki opravljajo funkcijo delegata;
12.	prenehanje delovnega razmerja;
13.	varstvo pravic delavcev;
14.	pogodbe 6 delu;
15.	trajanje kolektivne pogodbe.
3.	člen
Delavec in Predstavništvo Renault podrobneje določita pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, njegov nastanek, potek in prenehanje s pismeno pogodbo o delovnem razmerju, ki jo skleneta v skladu z, zakonom in to kolektivno pogodbo preden delavec nastopi delo.
V pogodbi o delovnem razmerju morajo biti dogovorjeni najmanj takšni delovni pogoji in najmanj takšne pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot jih določa ta kolektivna pogodba. Ce v pogodbi o delovnem razmerju ni takih določb, ge uporabljaj1 2 3 4' določbe te kolektivne pogodbe.
4.	člen
Kolikor posamezna vprašanja niso urejena s to pogodbo, se uporabljajo neposredno določbe zakona o delovnih razmerjih ter drugi predpisi, ki urejajo zadevno področje, veljavni na teritoriju SFRJ in SR Slovenije.
II.	NASTANEK DELOVNEGA RAZMERJA
5.	člen
Delovno razmerje nastane z nastopom dela po predhodno sklenjeni pismeni pogodbi o delovnem razmerju (3. člen).
S.	člen
Pogodbo o delovnem razmerju mora Predstavništvo Renault v 8 dneh po sklenitvi predložiti v registracijo občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za delo.
če organ iz prejšnjega odstavka ugotovi, da pogodba o delovnem razmerju ni v skladu z zakonom in to kolektivno pogodbo, sta delavec in' Predstavništvo Renault dolžna uskladiti pogodbo o delovnem razmerju po napotilu tega organa in v roku, ki ga je določil.
Pogodba o delovnem razmerju mora biti napisana v 6 izvodih. En izvod obdrži organ iz 1. odstavka tega člena ob registraciji, po en izvod obdržita delavec in Predstavništvo Renault, po en izvod pošlje Predstavništvo Renault v 8 dneh. po registraciji pristojni zdravstveni skupnosti, pristojnemu občinskemu odboru sindikata oz. občinskemu svetu Zveze sindikatov.
V .
7.	člen
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas.
Izjemoma se lahko sklene delovno razmerje za določen čas v naslednjih primerih:
1.	če gre za izvršitev kakšnega dela, ki po svoji naravi traja le določen čas;
2.	če se začasno poveča obseg dela v Predstavništvu Renault;
3.	če je treba nadomestiti začasno odsotnega delavca.
8.	člen
Ce delavec brez upravičenega razloga ne nastopi dela z dnem, ki je določen v pogodbi o delovnem razmerju, se šteje, da je odstopil od pogodbe. Pogodba o delovnem razmerju neha veljati.
HI. RAZPOREDITEV NA DELO IN POIZKUSNO
DELO 9 10
9.	člen
Predstavništvo Renault mora razporediti delaven ba delo, za katero sta se dogovorila s pogodbo o delovnem razmerju.
V pogodbi o delovnem razmerju morajo biti določene vrste in obseg opravil, Iti jih bo delavec op-ravlj al.
«
10.	člen
Delavec je dolžan opravljati drugo delo, kot je ogovorjeno s pogodbo o delovnem razmerju, le v
pričakuje, in v drugih izjemnih okoliščinah. Ho je mogoče le z drugačno razporeditvijo delavca na delo primeru višje sile, kr je nastopila ali se neposredno zagotoviti ali omogočiti nemoteno opravljanje dela, vendar le toliko časa, dokler trajajo take okoliščine.
Druge izjemne okoliščine v smislu prejšnjega odstavka so zlasti: nepredvidena odsotnost drugega delavca, nepredvideno neodložljivo delo in drugi podobni primeri, ko je nujno potrebno opraviti določeno delo in ni mogoče pravočasno dobiti drugega ustreznega, delavca.
V primerih iz 1. odstavka tega člena ima delavec pravico do osebnega dohodka, ki bi ga dosegel na svojem mestu, če je to zanj ugodnejše.
11.	člen
Predstavništvo Renault lahko, predno sklene delovno razmerje z delavcem, odloči predhodni preizkus znanja oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti.	i
IV.	STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE DELAVCEV
12.	člen
Delavec ima pravico do strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja ob delu.
Ce se delavec strokovno izpopolnjuje ali izobražuje skladno s potrebami delovnega procesa, mu mora Predstavništvo Renault to omogočiti. Delavec je dolžan Predstavništvo Renault pravočasno obvestiti o svoji nameri.
Vsa vprašanja v zvezi s strokovnim izpopolnjevanjem in izobraževanjem, ki niso urejena s pogodbo o delovnem razmerju, urejata delavec in Predstavništvo Renault s pismenim dodatkom k pogodbi o delovnem razmerju, kadar je to potrebno.
V.	TRAJANJE IN RAZPORED DELOVNEGA ČASA
13.	člen
Poln delovni čas traja 42 ur na teden.
14.	člen
Tedenski delovni čas se lahko razporedi na največ 6 in najmanj 5 delovnih dni.
Ce je tedenski delovni čas razporejen na 5 delovnih dni, se šteje pri določanju letnega dopusta in drugih pravic iz dela, tudi dela prosti 6. dan v tednu kot delovni dan sobota.
15.	člen
Delavec je izjemoma dolžan delati preko polnega delovnega časa v primerih, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih (78. člen in 79. člen):
VI.	ODMORI, POČITKI IN DOPUSTI
16.	člen
Delavec ima med nepretrganim delovnim časom pravico do odmora, ki traja 30 minut.
Odmor iz prejšnjega odstavka ne sme biti določen na začetku ali na koncu delovnega časa.
17.	člen
Delavec ima med dvema zaporednima delovnima dnevoma pravico do nepretrganega dnevnega počitka najmanj 12 ur.
18.	člen
Delavec ima pravico do tedenskega počitka najmanj 24 ur brez presledka.
Ce delavec dela na dan tedenskega počitka, mu mora biti zagotovljen tak počitek kak drugi dan praviloma v naslednjem tednu.
19.	člen
Delavec ima pravico do počitka ob državnih (zveznih in republiških) praznikih, ki so z zakonom določeni kot dnevi počitka.
Če pade državni praznik na delovni dan, ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka.
20.	člen
Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki traja najmanj 18 dni in največ 30, v primerih iz 3. odstavka tega člena pa največ 35 delovnih dni.
Letni dopust se podaljša nad 18 delovnih dni glede na zahtevnost dela in druge delovne pogoje, dolžino delovne dobe, delovne uspehe, ter posebne socialne in zdravstvene razmere delavca.
Nad 30 do največ 35 delovnih dni se podaljša letni dopust:	i
1.	delavcu, ki je dopolnil starost 50 let;
2.	delavcu, ki ima priznan status invalidne osebe po posebnih predpisih, če ima telesno okvaro najmanj 60 procentov;
21.	člen
Glede na delovno dobo se podaljša letni dopust nad 18 delovnih dni za 2 delovna dneva na vsakih dopolnjenih 5 let delovne dobe.
22.	člen
Glede na posebne socialne razmere pripada dodatno:	#
—	delavcu, ki še ni star 18 let, 7 delovnih dni letnega dopusta,
—	materi z enim otrokom do 3 let 1 dan,
—	materi z več predšolskih otrok 3 dni,
—	delavcu udeležencu NOB in invalidu trije dnevi letnega dopusta.
23.	člen
Dolžina letnega dopusta se določi ob nastopu dela in na začetku vsakega koledarskega leta na podlagi dejstev, ki takrat obstajajo.
24.	Sen
Delavec ima pravico izrabiti letni dopust po 6 mesecih nepretrganega dela.
Delavec, ki do konca koledarskega leta oziroma do prenehanja delovnega razmerja ne dopolni 6 mesecev nepretrganega dela, ima pravico izrabiti sorazmeren del letnega dopusta, ki ustreza številu mesecev nepretrganega dela, dopolnjenemu do konca koledarskega leta oziroma do prenehanja delovnega razmerja.	->
25.	člen
Delavec ima pravico izrabiti letni dopust praviloma v nepretrganem trajanju.
S pogodbo o delovnem razmerju se delavec in Predstavništvo Renault lahko dogovorita, da delavec izrabi letni dopust v dveh ali več delih, vendar mora en del letnega dopusta trajati brez presledka najmanj 12 delovnih dni.
Razpored letnih dopustov delavcev določa vodja Predstavništva Renault, upoštevajoč želje delavcev in potrebe dela v predstavništvu.
26 člen
Delavec, ki nastopi letni dopust konec koledarskega leta, ga brez presledka nadaljuje tudi v naslednjem koledarskem letu. '
Razen v primerih iz prejšnjega odstavka letnega dopusta ni mogoče prenesti v naslednje koledarsko leto.
27.	člen
Delavec ima pravico bita odsoten z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka v naslednjih primerih, skupaj največ 7 delovnih dni v koledarskem letu, v posameznih primerih pa največ:
—	zaradi poroke 3 delovne dni,
—	oče ob rojstvu otroka 1 delovni dan,
—	zaradi smrti v ožji družini 3 delovno dni,
—	zaradi selitve 2 delovna dneva (iz kraja v kraj),
—	zaradi odhoda na služenje vojaškega roka 2 delovna dneva,
—	ob prizadetosti delavca po hujši nesreči (npr.: požar, .elementarna nesreča) 3 delovni dnevi.
28.	člen
Delavec in Predstavništvo Renaujt ae lahko dogovorita tudi o daljši odsotnosti z dela, kot je določena v 27. členu, brez pravice nadomestila osebnega dohodka. Med tako odsotnostjo z dela pravice in dolžnosti delavca iz delovnega razmerja mirujejo.
VII.	OSEBNI DOHODKI IN NADOMESTILA ,
29.	člen
Osebni dohodek ter osnove in merila za njegovo odmero, določata delavec in Predstavništvo Renault s pogodbo o delovnem razmerju v skladu s to kolektivno pogodbo tako, da zagotovita sorazmernost osebnega dohodka z uspehom dela in delavčevim osebnim prispevkom k uspehu in razvoju Predstavništva Renault, ki ga je dal s svojim skupnim živim in minulim delom v njem.
30.	člen
Delavec in Predstavništvo Renault s pogodbo 0 delovnem razmerju določita merila za ugotavljanje in vrednotenje delovnega uspeha in osebnega prispevka, ki ga je dal delavec s svojim skupnim živim in minulim delom.
Pri določanju meril za ugotavljanje in vrednotenje delovnega uspeha, morata delavec in Predstavništvo Renault opredeliti normalen delovni uspeh po obsegu in kvaliteti dela v polnem ali dogovorjenem krajšem delovnem času ter odstopanja, ki pomenijo večji a'f manjši delovni uspeh v odvisnosti od njihovega vpliva na poslovanje in uspeh Predstavništva Renault.
Za normalen delovni uspeh pripada delavcu osebni dohodek, ki ga določita s pogodbo o delovnem razmerju. Večji ali manjši delovni uspeh, je osnova za sorazmerno povečanje ali zmanjšanje osebnega dohodka, ki pripada delavcu za normalni delovni uspeh in ki se ugotavlja s posebnimi merili ali v postopku, ki je sestavni del kolektivne pogodbe.
Delovni uspeh se ugotavlja in vrednoti mesečno ali v dogovorjenih daljših obračunskih obdobjih ter ob zaključku poslovnega leta.
.11. člen
Na osnovi minulega dela se delavcu poveča osebni dohodek za določen odstotek glede na dopolnjeno skupno delovno dobo po lestvici, ki jo dogovorita delavec in Predstavništvo Renault s pogodbo o delovnem razmerju.
32.	člen
Za nadurno delo, in sicer za nočno delo in izjemno delo ob nedeljah in v dneh državnih praznikov, pripada delavcu povečan osebni dohodek, in sicer:
—	za delo preko polnega delovnega časa, osebni dohodek povečan za 50 %>;
—	za nočno delo, osebni dohodek povečan za '50 •/«;
—	za delo ob nedeljah, in v dneh državnih praznikov, osebni dohodek povečan za 50 %>.
33.	člen
Delavcu gre nadomestilo osebnega dohodka:
—	za dneve državnih praznikov, ki padejo na delovne dni in so z zakonom določeni kot dnevi Počitka,
—	za čas letnega dopusta,
—	za čas odsotnosti z dela v primeru izobraževanja in izpopolnjevanja,
—	za čas odsotnosti-z dela zarad^ opravljanja funkcije delegata ali drugih javnih funkcij, ali za opravljanje dolžnosti v zvezi z obrambo in zaščito,
—	za čas odsotnosti z dela, kadar se odzove pozivu Pristojnih organov, h katerim je klican brez svoje krivde,
—	za čas, ko je odstranjen z dela ali je v priporu,
—	za prvih 30 dni zadržanosti od dela, zaradi začasne nezmožnosti za delo v primeru bolezni ali Poškodbe, zaradi dajanja krvi, ali zaradi medicinskih Preiskav, ki jih ni mogoče opraviti izven delovnega Časa,
—	za čas prekinitve dela, ki je ni zakrivil delavec,
—	za ca? odsotnosti z dela zaradi iskanja nove Zaposlitve med odpovednim rokom, '
—	za čas od prenehanja dela do izteka odpoved-noga roka, če Predstavništvo Renault zahteva, da delavec preneha z delom pred koncem odpovednega
roka.
V.	'	1	•
34.	člen
Predstavništvo Renault mora izplačevati delavcu osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka v roku, določenem s pogodbo o delovnem razmerju.
Izplačilo osebnega dohodka oziroma nadomestila “sobnega dohodka se izvrši proti podpisu na izplačilni listi. / ;
Ob vsakem izplačilu osebnega dohodka oziroma Ppdomestila osebnega dohodka, mora predstavništvo
vročiti delavcu pismen obračun, ki mora vsebovati vse postavke v bruto zneskih, prispevke in druge odbitke. Delavec ima pravico zahtevati obrazložitev posameznih postavk in preizkus obračuna.
VIII.	ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA SKUPNO PORABO DELAVCEV IN PRAVICE DELAVCEV DO PREJEMKOV IZ TEH SREDSTEV ZA POSAMEZNE NAMENE
\	35. člen
Predstavništvo mora zagotoviti sredstva za skupno porabo delavcev za naslednje namene:
—	za stanovanjsko graditev,
•— za izobraževanje,
—	za izplačilo regresov za letni dopust,
—	za izplačilo nagrad ob upokojitvi ali ob smrti delavca,
—	za izplačilo nagrad ob delovnih jubilejih.
3(5. člen
Delavec, ki pridobi pravico izrabiti letni dopust ima tudi pravico do regresa za dopust v višini od 30 % do 45 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v prvih 9 mesecih preteklega leta.
Višino regresa za letni dopust določita delavec in Predstavništvo Renault s pogodbo o delovnem razmerju oziroma z dodatkom k pogodbi o delovnem razmerju.
37.	člen
Delavec ima ob upokojitvi pravico do nagrade v višini dveh povprečnih mesečnih dohodkov na zaposlenega v SR Sloveniji v prejšnjem koledarskem letu.
Ce delavec umre, gre enak znesek, ki bi mu takrat pripadal kot nagrada ob upokojitvi, njegovim družinskim članom.
Višino nagrade ob upokojitvi določita delavec in Predstavništvo Renault s pogodbo o delovnem razmerju oziroma z dodatkom k pogodbi o delovnem razmerju.
38.	člen
Delavec in Predstavništvo Renault se s pogodbo o delovnem razmerju oz. z dodatkom k pogodbi dogovorita, da ima delavec, ko dopolni določeno delovno dobo, pravico da jubilejne nagrade. • To se določi v odstotku od povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstva v SR Sloveniji v prvih 9 mesecih preteklega leta:
—	za 10 let delovne dobe	60*U
—	za 20 let delovne dobe	90
—	za 30 let delovne dobe	120 S*
IX.	PRAVICE DELAVCEV DO POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM
I
39.	člen
Delavcu, ki dela poln delovni čas mora Predstavništvo Renault regresirati prehrano v višini t*f* povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v prvih 9 mesecih preteklega leta.
Način zagotavljanja in regresiranja določita delavec in Predstavništvo Renault s pogodbo o delovnem razmerju oziroma z njenim dodatkom.
40.	člen
Za službeno potovanje pripada delavcu:
1.	povračilo dejanskih, stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi;
2.	povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila v Višini 30 % cene super bencina za vsak prevožen kilometer;
3.	dnevnica in povračilo stroškov prenočevanja v določenem odstotku povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v prvih 9 mesecih preteklega leta, in sicer:
—	dnevnica v višini 2,2 •/• če traja službeno potovanje nad 6—8 ur, v višini 3*/o če traja službeno potovanje nad
—	8—12 ur in v višini 4,5 Vt če traja službeno potovanje nad 12 ur,
—	stroški prenočevanja na podlagi računa v višini do 5,5%, brez predložitve računa pa v višini 2^8 •/».
Višino povračila stroškov za uporabo lastnega avtomobila, višino dnevnice in višino povračila stroškov prenočevanja, določita delavec in Predstavništvo Renault s pogodbo o delovnem razmerju oziroma z njenim dodatkom.
41.	člen
Delavec ima pravico do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, zmanjšanimi za 1 “/o povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v prvih 9 mesecih preteklega leta, oziroma v višini 10 % cene super bencina za prevoženi kilometer, kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi.
42.	člen
Delavec in Predstavništvo Renault se s pogodbo o delovnem razmerju oziroma dodatkom, dogovorita, da ima delavec, ki zaradi dela živi ločeno od družine, pravico do nadomestila za ločeno življenje v višini 40 % povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka, na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v prvih 9 mesecih preteklega leta.
Delavec ni upravičen do nadomestila za ločeno življenje če odkloni primerno družinsko življenje v kraju zaposlitve, ali če se je sam vselil v tako sta-, novanje, družine pa ni preselil.
X.	VARSTVO PRI DELU,
VARSTVO MATERINSTVA, VARSTVO MLADINE IN INVALIDNIH OSEB
43.	člen
Delavec ima pravico do varstva pri delu. Predstavništvo Renault je dolžno zagotoviti predpisano varstvo pri delu.
Delavec ima pravico odkloniti delo, na katerem mu ni zagotovljeno predpisano varstvo pri delu.
44.	člen
Delavka ima med nosečnostjo in porodom pravico do nepretrganega porodniškega dopusta v trajanju 105 dni.
Delavka sme nastopiti porodniški dopust 45 dni pred predvidenim dnevom poroda, mora pa ga nastopiti 28 dni pred predvidenim dnevom poroda. Predvideni dan poroda določi pristojni zdravstveni organ.
45.	člen
Po preteku porodniškega dopusta v trajanju 105 dni, ima delavka pravico:
—	nadaljevati porodniški dopust v trajanju še 141 dni ali
—	delati 21 ur na teden tako, da dela praviloma 4 ure dnevno, dokler otrok ni star 12 mesecev.
Delavka, ki rodi dvojčka, ali hkrati več živo rojenih otrok ali težje telesno ali duševno prizadetega otroka, ima pravico do daljšega porodniškega dopusta ih nadomestila za daljši porodniški dopust, kot to določijo s samoupravnim sporazumom skupnosti otroškega varstva.
46.	člen
Ce se otrok rodi mrtev, ali če umre pred pretekom porodniškega dopusta, ima delavka pravico ostati na dopustu še toliko časa, kolikor ji je po zdravniškem izvidu potrebno, da si opomore od poroda in duševnega stanja, najmanj pa 4Ž dni.
47.	člen
Delavka, ki sklene delovno razmerje v času, ko ima otroka, ki še ni star 12 mesecev, ima pravico, če to zahteva, delati po 4 ure na dan, dokler otrok ne dopolni 12 mesecev starosti.
Ko otrok dopolni 12 mesecev starosti ima delavka pravico delati skrajšani delovni čas 4 ure dnevno, dokler ni otrok star 3 leta, če mu je glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbnejša materina nega.
48.	člen
Pravice iz 45. in 47. člena ima delavec — oče otroka, če sta se tako sporazumela z materjo — delavko, ali če mati umre ali zapusti otroka, kot tudi delavec, ki otrpka neguje, če mati umre ali zapusti otroka.
49.	člen
Predstavništvo Renaulta mora delavcu zagotoviti ustrezno delo kadar to terja njegova medicinsk rehabilitacija.
Delavcu, pri katerem nastane invalidnost, mora Predstavništvo Renault zagotpviti ustrezno delo glf' de na njegovo preostalo delovno zmožnost.
Delavcu z zmanjšano zdravstveno ali delovno _ zmožnostjo, ki se je s poklicno rehabilitacijo usposobil za določeno delo mora Predstavništvo Renault zagotoviti delo, za katero se je s poklicno rehabilitaciio usposobil ter mu ustrezno prirediti delovna sredstva in delovne razrrfere, če je to potrebno za uspešno op ravljanje dela.
50. člen
Delavki, ki ima pravico do krajšega delovnega časa zaradi nege otroka in delavcu, ki ima pravico do skrajšanega dnevnega delovnega časa zaradi medicinske rehabilitacije, ali zaradi invalidnosti, se tako določen dnevni delovni čas ne sme povečati. To velja tudi v primeru, če se tedenski delovni Č&s razporedi na pet delovnih dni.
XI.	ODGOVORNOST DELAVCA ZA
IZVRŠEVANJE DELOVNIH OBVEZNOSTI IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELAVCA IN PREDSTAVNIŠTVA RENAULT
51.	člen
Delavec je dolžan izpolnjevati svoje delovne obveznosti, ki so določene s pogodbo o delovnem razmerju v skladu s to kolektivno pogodbo, z zakonom in z drugimi predpisi.
Delavec je disciplinsko .odgovoren za neizpolnitev in za druge kršitve delovne obveznosti/ ki jih stori po svoji krivdi.
52.	člen
Za kršitev delovnih obveznosti se štejejo zlasti:
—	neizvršavanje ali malomarno,' neredno ali nepravočasno izvrševanje del in nalog;
—	neupravičeni izostanki z dela, zamujanje na delo, zapuščanje dela med delovnim časom in predčasno odhajanje z dela;
—	nepravočasno javljanje sicer opravičenih izostankov z dela;	1
—	prihajanje na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom mamil;
—	uživanje alkohola ali mamil med delom;
—	neprimeren odnos do strank, do sodelavcev ter drugo neprimerno vedenje delavca, ki škoduje delu in ugledu Predstavništva Renault;
—	nevestno ravnanje z delovnimi sredstvi in investiranjem, nezakonito razpolaganje s premoženjem Predstavništva Renault;
—	neupoštevanje ukrepov za varstvo pri delu in za varnost premoženja v Predstavništvu Renault;
—	neupravičena odklonitev Izvršitve drugega dela v primerih kadar je delavec dolžan opravljati drugo delo v skladu s to kolektivno pogodbo;
—	izdajanje podatkov, kk pomenijo poklicno taj-nost Predstavništva Renault.
53.	člen
Disciplinski ukrepi, ki ’ jih lahko uporabi Predstavništvo Renault proti delOvcu zaradi neizpolnitve ali drugih kršitev delovnih obveznosti, so:
—	javni opomin;
—	pismeni opomin pred odpovedjo delovnega razmerja;
—	odpoved delovnega razmerja.
Disciplinski uprop odpovedi delovnega razmerja lahko uporabi Predstavništvo Renault v'primerih huj-^'It kršitev'delovnih dolžnosti kot so:
—	neupravičeno izostajanje z dela najmanj 5 dni v obdobju treh mesecev;
—	kršitev določb o zavarovanju pred požarom, eksplozijo ali drugimi nevarnimi nesrečami;
—	nezakonito razpolaganje s premoženjem Predstavništva Renault;
—	prihajanje na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom mamil oziroma uživanje alkohola ali mamil med delom;
—	izdajanje podatkov, ki pomenijo poklicno tajnost Predstavništva Renault;
-L opustitev ukrepov . za varstvo delavcev pri delu ali za varnost premoženja v Predstavništvu Renault;
—	neopravičena odklonitev del oziroma nalog, pomembnih za nemoten potek dela in poslovanja v Predstavništvu Renault.
54.	člen
Disciplinski ukrep izreče za delavce v Predstavništvu Renault šef predstavništva. Za, šef a predstavništva pa Centrala v Billancourtu (Francija).
Zoper izrečeni ukrep se lahko delavec pritoži v' roku 15 dni.
Pritožbo rešuje arbitražna komisija, ki jo sestavljajo po en predstavnik vsakega od podpisnikov' kolektivne pogodbe in en predstavnik občinskega upravnega organa za delo.
I
55.	člen
Disciplinskih ukrepov iz 53. člena Predstavništvo Renault ne more več uporabiti po preteku enega leta od dneva, ko je bila storjena kršitev delovnih obveznosti.
Ce ima dejanje, s katerim je bila storjena kršitev delovnih obveznosti, za posledico tudi kazensko odgovornost, lahko Predstavništvo Renault uporabi proti delavcu ukrepe iz 1. odstavka tega člena še v enem letu od dneva, ko ga je pristojni organ obvestil o dejanju in storilcu, vendar ne več po preteku časa, v katerem zastara kazenski pregon.
' 56. čleu
Delavca, zoper katerega je uveden kazenski postopek, mora Predstavništvo Renault začasno razporediti na drugo delo ali odstraniti z dela, če to zahteva pristojni organ zaradi zavarovanja dokazov aH ▼ interesu kazenskega postopka. Začasna razporeditev na drugo delo oziroma odstranitev z dela sme trajati dokler pristojni organ ne umakne take zahtev« najdalje pa, dokler ni kazenski postopek pravnomočno končan.
Za čas, ko je delavec odstranjen z dela ali je v priporu, mu gre nadomestilo osebnega dohodka po določbah 10.—106. člena zakona o delovnih razmerjih.
H. člen
Delavec je odgovoren za materialno Škodo, M Jo
povzroči na delu rdi v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti.
Ce povzroči škodo več delavcev Je vsak posebej odgovoren za tisti del škode, ki jo je povzročil. Ce fH mogoče ugotoviti za vsakega delavca posebej kolikšen del škode je povzročil, so odgovorni za škodo po enakih delih.
Ce povzroči škodo več delavcev z naklepnim kaznivim dejanjem, so solidarno odgovorni za škodo.
58.	člen
Za škodo, ki jo povzroči delavec na delu ali v zvezi z delom komu drugemu (posamezniku ali pravni osebi), je odgovorno Predstavništvo Renault.
Oškodovanec ima pravico zahtevati odškodnino tudi naravnost od delavca, ker mu je delavec povzročil škodo s kaznivim dejanjem.
Predstavništvo Renault ima pravico zahtevati od ielavca, da mu povrne odškodnino, ki jo je plačal' oškodovancu po 1. odst. tega člena, če je delavec povzročil škodo namenoma ali iz hude malomarnosti, Regresni zahtevek Predstavništva Renault proti delavcu zastara v 6 mesecih od dneva, ko je Predstavništvo Renault izplačalo odškodnino.
59.	člen
Ce delavec pretrpi škodo pri delu ali v zvezi z delom, ima pravico zahtevati od Predstavništva Renault odškodnino po splošnih načelih o odškodninski ' odgovornosti.
XII.	POSEBNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCA, KI OPRAVLJA FUNKCIJO DELEGATA
60.	člen
Delavcu, ki opravlja funkcijo delegata ali članu delegacije, mora Predstavništvo Renault omogočiti, da opravlja to funkcijo in da se zanjo čim bolj usposobi.
Delavec, ki opravlja funkcijo delegata ali. člana delegacije, ima pravico biti odsoten z dela kadar je to potrebno, zaradi opravljanja te funkcije ali zaradi udeležbe na seminarju, na katerem izpopolnjuje svoje sposobnosti zaradi opravljanja te funkcije.
V času odsotnosti z dela v primerih iz prejšnjega odstavka, ima delavec prhvico do nadomestila osebnega dohodka. Nadomestilo gre v breme organa oziroma organizacije, kjer delavec opravlja funkcijo delegata ali člana delegacije.
Odsotnost z dela v primerih iz 2. odstavka tega člena dokazuje delavec s potrdilom pristojnega organa, oziroma organizacije.
XIII.	PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
61.	člen
Delovno razmerje med delavcem in Predstavništvom Renault preneha v primerih, ob pogojih in na
način, kot to določa kolektivna pogodba.
»2. člen
Odpovedni rok, v katerem mora delavec, ki odpove delovno razmerje, še ostati na delu oziroma v katerem ima delavec, ki mu je odpovedano delovno razmerje,’ pravico še ostati na delu, določi ja delavec
in Predstavništvo Renault, s pogodbo o delovnem razmerju.
Odpovedni rok ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 3 mesecev. V teH mejah določita delavec in Predstavništvo Renault dolžino odpovednega roka glede na pomembnost dela, ki ga delavec opravlja in druge okoliščine.
Glede na dolžino delovne dobe delavca odpovedni rok ne more biti krajši od:
—	1 meseca za nižjo in srednjo izobrazbo,
—	2 meseca za višjo izobrazbo in
—	3 mesece za visoko izobrazbo.
63.	člen
Odpovedni rok začne teči z naslednjim dnem po vročitvi pismene odpovedi.
Pismeno odpoved vroči delavec Predstavništvu Renault oziroma Predstavništvo Renault delavcu osebno ali mu jo pošlje po pošti priporočeno. Odpoved, ki jo da Predstavništvo Renault delavcu mora biti obrazložena in mora vsebovati tudi pouk o postopku in rokih za uveljavitev pravic do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, določenih v 37. in 42. členu zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 18/74).
64.	člen
Med odpovednim rokom ima delavec pravico biti odsoten z dela zaradi iskanja nove zaposlitve za dve uri dnevno ali en delovni dan v tednu in ima za ta čaš pravico do nadomestila osebnega dohodka.
65.	člen
Delavec, ki na željo Predstavništva Renault neha delati pred potekom odpovednega roka, ima za čas do preteka odpovednega# roka pravico do nadomestila osebnega dohodka.	,
66.	člen
Predstavništvo Renault mora poslati po en izv9d ali prepis sporazuma o prenehanju delovnega razmerja ali odpovedi delovnega razmerja občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za' delo, zdravstveni skupnosti, občinskemu odboru sindikata, ali občinskemu svetu zveze sindikatov, v osmih dneh od dneva sklenitve sporazuma oziroma od dneva, ko je dal ali dobil odpoved.
Predstavništvo Renault mora pismeno obvestiti naslovnike iz prejšnjega odstavka o delavčevem izstopu z dela brez poprejšnje odpovedi, v 8 dneh od delavčevega izstopa z dela.
Predstavništvo Renault mora pismeno obvestiti naslovnike iz 1. odst. tega člena tudi o drugih primerih prenehanja delovnega razmerja, ki niso zajeti v prejšnjih dveh odstavkih, in sicer v osmih dneh od dneva prenehanja delovnega razmerja.
XIV.	VARSTVO PRAVIC DELAVCEV
67.	člen
Zaradi varstva svojih pravic iz delovnega razmerja, se delavec lahko obrne za posredovanje in pomoč" na osnovno organizacijo sindikata kot tudi na vsak organ sindikata in zveze sindikatov.
Sindikalna organizacija lahko zastopa delavca pri uveljavljanju njegovih pravic iz delovnega razmerja, če delavec to zahteva ali v to privoli.
68.	člen
Predstavništvo Renault mora omogočit} pooblaščenim predstavnikom sindikalne organizacije da preučijo delovne razmere delavcev v Predstavništvu
Renault in uresničevanje njihovih pravic iz delovnega razmerja.
Predstavništvo Renault mora dati sindikalni organizaciji, ki zastopa delavca pri uveljavljanju njegovih pravic iz delovnega razmerja, oziroma njenim pooblaščenim predstavnikom, vsa potrebna pojasnila in podatke, ki jih zahtevajo v zvezi z uveljavljanjem pravic delavcev iz delovnega razmerja.
XV.	POGODBE O DELU
69.	člen
Predstavništvo Renault lahko sklepa z delavci pogodbe o delu za opravljanje strokovnih in pomožnih del, ki se glede na obseg poslovanja Predstavništva Renault ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo,
temveč le začasno ali občasno, največ pa 60 dni v koledarskem letu, kot so:
—	začasna ali občasna računovodska, knjigovodska in druga strokovna dela v zvezi s poslovanjem Predstavništva Renault;
—	začasna, občasna ali kratkotrajna dnevna pomožna dela kot čiščenje in ogrevanje prostorov, kurirska in druga pomožna dela.
Za pogodbe o delu iz pVejšnjega odstavka veljajo smiselno določbe 216. in 217. člena zakona.
XVI.	TRAJANJE KOLEKTIVNE POGODBE
70.	člen
Ta kolektivna pogodba je sklenjena za pet let, računajoč od dneva, ko začne veljati.
Pred pretekom dobe iz prejšnjega odstavka podpisnika lahko spremenita ali dopolnita določbe te kolektivne pogodbe na način, ki je določen za njeno sklenitev.
71.	člen
Delavci in Predstavništvo Renault morajo vskla-diti pogodbe o delovnem razmerju z določbami te kolektivne pogodbe v treh mesecih po njeni uveljavitvi.
Če se kolektivna pogodba spremeni ali dopolni, morajo delavci in Predstavništvo Renault uskladiti pogodbe o delovnem razmerju s spremembami in dopolnitvami kolektivne pogodbe v treh mesecih po uveljavitvi sprememb oziroma dopolnitev.
72.	člen
Podpisnika lahko podaljšata veljavnost te kolektivne pogodbe s sporazumom, ki ga skleneta v treh mesecih pred potekom dobe za katero je sklenjena ta kolektivna pogodba.
Če podpisnika do poteka dobe za katero je sklenjena ta kolektivna pogodba, ne skleneta nove kolektivne pogodbe niti sporazuma o podaljšanju veljavnosti te kolektivne pogodbe, ostane ta kolektivna pogodba v veljavi, dokler ne skleneta nove.
73.	člen
Ta kolektivna pogodba začne veljati osmi dan pa objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 24. septembra tot*1
Podpisniki: Občinski svet ZSS Ljubljana Center, Gospodarska zbornica Slovenije in Regie nationale des usines Renault, 8-10 Avenue Emile Zola, 92009 Bi-Uancourt Predstavništvo za Jugoslavijo.
LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
1461.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič- Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1981 sprejela
ODLOK
o sprejemu zazidalnega načrta za območje VS 260 — Velike Lašče
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje VS 260 Velike Lašče, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije pod št. 733, v decembru 1979.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Manjše odmike od zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
4.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim, pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik pristojnih za urbanizem, pri Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane in Ljubljanskem urbanističnem zavodu.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St.' 350-13/78
Ljubljana, dne 23. septembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik VIB BelK L r.
1462.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik, (Uradni Ust SRS, Št 2/78) je Skupščina Občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1981 sprejela
ODLOK
• sprejemu zazidalnega načrta za območje VS-251 Zellmlje
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje VS-251 ZeUmlje, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije pod št. 733a, v decembru 1979.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Manjše odmike od zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
4.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim, pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine 'Ljubljana Vič-Rudnik, pristojnih za urbanizem, pri Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane in Ljubljanskem urbanističnem zavodu.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-18/78
Ljubljana, dne 23. septembra 198L
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič L r.
1463.
Na podlagi 11. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 50. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78), je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 122. seji dne 30. septembra 1981 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za dol območja VS-1 in VS-102 Trnovo
1
Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev
zazidalnega načrta za del območja VS-1 in VS-102 Trnovo, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v
septembru 1981.
2
Osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za del območja VS-1 in VS-102 Trnovo bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB 7 in v prostorih Krajevne skupnosti Trnovo, Ljubljana, Borsetova 2 in bo na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam, skupnostim in organom en mesec po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-12/64
Ljubljana, dne 30. septembra 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Joško Vučemilo 1. r.
VRHNIKA
1464.
Skupščina občine Vrhnika je na podlagi 52. in 54. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16/74), 14. člena uredbe o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 8/75) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) sprejela na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. septembra 1981
ODLOČBO
o razglasitvi gozda Kamni vrh za gozd s posebnim namenom
1.	t3en
Za gozd s posebnim namenom, namenjen za znanstveno raziskovalno dejavnost se razglasi gozd:
»Kamni vrh v gozdnogospodarski enoti Borovnica, oddelek 33b k. o. Borovnica, pare. št. 3438 v izmeri 9,60 ha.«
2.	člen
Poseben režim gospodarjenja v tem gozdu mora biti urejen z območnim načrtom in v načrtu gozdnogospodarske enote.
3.	člen
Nadzor nad rezervatom opravlja pristojna inšpekcijska služba ter Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije.
4.	člen
Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi.
St 3/2-321-01/81
Vrhnika, 15. septembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
1465.
Skupščina občine Vrhnika je na podlagi 17. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in na podlagi 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. septembra 1981 sprejela
ODLOČBO
o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo hotela na Vrhniki
1.	člen
Ugotovi se, da je gradnja hotela na Vrhniki na zemljiščih pare. št. 2768/1, 2765, 2764, 2763 in 330/1 k. o. Vrhnika v splošnem interesu.
2.	člen
S to odločbo je v smislu 17. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) ugotovljen splošni interes za gradnjo hotela na Vrhniki na zemljiščih pare. št. 2768/1, 2765, 2764, 2763 in 330/1 k. o. Vrhnika in je zato dopustna' razlastitev in prisilni prenos pravice uporabe v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca Mercator — Hoteli.— Gostinstvo Ljubljana, TOZD Hotel Mantova Vrhnika.
3.	člen
Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, dovoljen pa je upravni spor, ki se sproži s tožbo pri Vrhovnem sodišču SRS v Ljubljani, v roku 30 dni po objavi te odločbe v Uradnem listu SHS.
Morebitna pritožba se lahko vloži pismeno ali ustna na zapisnik pri navedenem sodišču ali pri kateremkoli drugem rednem sodišču.
St. 3/9-465-6/81
Vrhnika, 15. septembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o določitvah najemnin za grobove na pokopališčih na območju Ljubljane, objavljenem v Uradneiri listu SRS, št. 17-958/81 z dne 6. VI. 1981 se preambula pravilno glasi:
»Na podlagi 2.. 4. in 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), 12. člena zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49/55), 20. člena odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju Ljubljana (Uradni list SRS, št. 40/73 in 29/76) je delavski svet temeljne organizacije Zale Ljubljana ob soglasju občinskih komunalnih skupnosti z dne 26. decembra 1979 in predhodnem soglasju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane, na 18. seji DS dne
27. julija 1979 Z ločenim glasovanjem delegatov uporabnikov in izvajalcev sprejel«
Predsednik
delavskega sveta TOZD »Zale« Ljubljana Jože Totter 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o Uvedbi samoprispevka v denarju na območju krajevne skupnosti Otalež za izgradnjo TV pretvornika na Gradišču, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 34-1523/79,z dne 26. XI. 1979 se drugi člen pravilno glasi:
»Samoprispevek se uvede v denarni obliki za obdobje dveh let in sicer za čas od 1. I. 1930 do
31.	XII. 1981.«
Otalež, dne 3. oktobra 1981.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Otalež
Ivan Kofol 1. r.
VSEBINA
skupščina su si.oveni.ie
H33. Odlok o Jiajetlu posojila pri temeljnih bankah v
znesku 300,000.000 dinarjev	1901
1434.	Odlok o soglasju k predlogu dogovora in o pristopu k sklenitvi dogovora o usklajevanju temeljev i politike posebnega davka od prometa proizvodov
v obdobju 19S1—19*5	1901
1435.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji
sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in	razvoj (YU-1077)	isoi
1436.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji
sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo In	razvoj (YU-1993)	190J
1437.	Odlok o razrešitvi sodnice ViSjega sodišča v Ljubljani	1302
1438.	Odlok o izvolitvi predsednice Višjega sodišča v
Ljubljani in razrešitvi namestnice javnega pravobranilca	SU Slovenije	isog
1439.	Odlok o izvolitvi sodnikov Višjega sodišča v Mariboru	1302
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
1440.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb	1303
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
1441.	Odločba o razveljavitvi določbe sklepa skupščine Krajevne skupnosti Gančani o uvedbi samoprispevka	190)
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE J
1442.	Odredba o obvezni, uskladitvi cen proizvodov ■
sprejeto politiko cen v letu 19K1	IMS
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1443.	Sklep o ugotovitvi poprečnega Izplačanega meseč-
nega osebnega dohodka po panogah dejavnosti na delavca v SU Sloveniji za obdobje Januar—junij leta 1931	190*
1414. Ugotovitveni sklep o sprejetju sklepa o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka posameznim posebnim izobraževalnim skupnostim oziroma Izobraževalni skupnosti Slovenije 190T
1145. Sklep o vplačilu razlike med obračunano obveznostjo po predpisanih stopnjah od dohodka zn- , vczancev, v prvem polletju 1981 in vplačano akontacijsko vrednostjo	IM1
ZDRAVSTVEN* SKUPNOSTI
1448.	Statut Medobčinske zdravstvene skupnosti Novo
mesto	198*
1447. Sklep o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (Trebnje)	1M2
Stran
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1443. Odlok o ukrepih za zmanjšanje porabe toplotne
energije (Ljubljana)	1913
1449.	Odredba o obvezni uskladitvi cen proizvodov in
storitev s sprejeto politiko cen v letu 1981	1914
1450.	Ugotovitveni sklep izvršnega odbora Zveze SIS za
varstvo pred požarom ‘mesta Ljubljane	1914
1451.	Odlok o spremembi in dopolnitvi noveliranega urbanističnega načrta za območje Kamnika	1914
1452.	Sklep o ceni vode iz vodovodnega omrežja na delu
obtnočja občine Ljubljana Šiška, ki ga upravlja delovna organizacija Komunalno podjetje Vodovod Kranj ,	1915
1453.	Odlok o spremembi urbanističnega reda za naselji
Brezno—Belovo (Laško)	1915
1454.	Odlok o zazidalnem načrtu območja Laško, desni
breg — KC-la (Laško)	1916
1455.	Sklep o soglasju k uvedbi celodnevne šole v Os-
novni šoli »Marjana Nemca« v Radečah — Podružnični šoli Zidani most (Laško)	19U
1456.	Sklep o soglasju k uvedbi celodnevne šole v Osnovni šoli »Dušan Požene!« Laško	191fi
1457.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije za
izvedbo referenduma v letu 1981 (Laško)	1916
Stran
1458.	Odlok o spremembah odloka o organizaciji in de-
lovnem področju upravnih organov občine Ljubljana Center	1917
1459.	Sklep o prenehanju začasnega ukrepa družbene-
ga varstva v delovni organizaciji Viba film, Ljubljana, Zrinjskega ul. 9 (Ljubljana Center)	1918
1160. Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in firmo Kcgie Nationale des Usines Renault. S—10 Avenue Emile Zola, 92009 Billancourt, Francija, Predstavništvo za Jugoslavijo, Ljubljana 1918
1461.	Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje
VS 260 — Velike Lašče (Ljubljana Vič-Rudnik)	1925
1462.	Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje
VS-251 Zclimlje (Ljubljana Vič-Rudnik)	1926
1463.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in do-
polnitev zazidalnega načrta za del območja VS-l in VS-102 Trnovo (Ljubljana Vič-Rudnik)	1926
1464.	Odločba o razglasitvi gozda Kamni vrh za gozd s
posebnim namenom (Vrhnika)	1926
1465.	Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo hotela na Vrhniki	1927
—	Popravek sklepa o določitvah najemnin za grobove
na pokopališčih na območju Ljubljane	1927
—	Popravek sklepa o uvedbi samoprispevka v de-
narju na območju krajevne skupnosti Otalež za izgradnjo TV pretvornika na Gradišču (Idrija)	1927
ZAKON 0 STANOVANJSKEM GOSPODARSTVO
s komentarjem (1981)
V začetku leta 1981 je bil sprejet zakon o stanovanjskem gospodarstvu, ki določa temelje stanovanjske politike v naši republiki ter daje podlago in okvir za urejanje odnosov pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, pri gradnji stanovanj, pri zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj in pri varstvu stanovanjskega in bivalnega prostora.
Ker prinaša zakon na področju gospodarjenja, stanarin in stanovanjskega zadružništva pomembne novosti in spremembe v primerjavi z dosedanjo ureditvijo, poleg tega pa je treba vrsto razmerij urediti s samoupravnimi splošnimi akti (samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti, statuti hišnih svetov, itd.), bo obširen komentar k posameznim členom pomemben pripomoček za uveljavitev posameznih določb zakona o stanovanjskem gospodarstvu.
Izvršilni predpisi k zakonu o stanovanjskem gospodarstvu bodo objav-# Ijeni v posebni zbirki
Cen*: 15*<fin
Naročila sprejema: CZ Uradni list SRS, 61000 Ljubljana, Gradišče 14, p. p.
SWVIL
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SBS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v MuMlaiU — Naročnina za leto 19tU 400 din. Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake Številke — Uredništvo In uprava Ljubljana. Gradišče 14 - Poštni predal 379/V1I - Telefon direktor, uredništvo sekre tar, let računovodstva 20 701, prodaja 23B7S, računovodstvo, naročnine 24 482 — Zlro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega dpvica po muenju Republiškega komiteja za Informiranje St. 421-1772