stezice
-letnik iXXIV
i
leto 1977/78
Številka '1
x.
n Aid
rttM i i
A CII šJ
|
i.
7 i id
urejuje -uredniški odbor (Barbara Bajc, Pranci Beg, Mojca Hrovatič, Maja Klenenc, Anica Nenec)
j glavni urednik Marija Trunke1j
! !
nentorica prof. Jevnikarjeva
/

naklada 400 izvodov-—
cena posameznega, iz"vodit 5" dinar j e v
/ \ '
/
/
/'/r
opremila Maja Klenenc
\ \
/
X
i v
\
1 i
)
,!
i i
ii.
/ t
/ ■	r	v. 1	/	\ / j	: h.	Ji 1 7: - ■ i	'
. ‘					
{ l		i		A“ , \	x p / *•
v \	v ..		I		/ !
Končno se odpeljemo„ Fa mah sc pozabljene vse težave, ki so bi le ‘povezane z mojim odhodom'na delovno'akcijo„ Hura, Makedonija, prihajamo! Mesec dni; Prva priložnost, da se postavim na lastne
noge Fe bo name« ki bi skrbela zame. ,16 ■ urna vožngsu NIČ sapo-, Kmalu spone,
sama bom« enaka z drugimi.
o



Bredi popoldneva prispemo v nasel je ’’VELJKO VLAHOVIČ", ki je
tv:	:	•, K *"r/'
oddaljeno’ 1.0 km od h tipa. Drugih 'brigad še ni. Po strojimo se in ekonom naselja nam strokovno V '“kar "ha okoi! > prisoja števil' k e uniform«. Obsojena seri'na si, 43«. Ko jo dobim, mi
je odločno
prevelika. Toliko1 časa tekam za ekonomom, dokler me
nima K
glavo žalost bil
:w
:	,	...	: - .	.V- i'	. :	')
ril mi" da zaželeno številko, da se me je tako z ne-
• •* - -	. •••• .	• .	' '	i ;
•/vr .so.
Stanujemo v šoli', .Dekleta :idr voseh' peti^LrigacT "smo skupaj v
e -.e niču s ob ir Komaj -4.C ims .jen«, od tegft''2G iz-rikše- brigade, Fantje
. ; r-ii. brigade- imajo svojo spalnico. Utirjeni od vožnje
^.p,spj:\me. ko't hbirvlv	oc	: "	J-'■
....	.	'o - . . ' '	"	'X: x
' ''Začne se pravo brigadirsko živi j.enje % Vstanemo ::o;-4tpOv;.
Iz spihj a nas predrami melodija .''Hej;, ha j brigade A'■ ki je naša
budnica. Hitro skočimo iz postelje.., pospravimo in že tečemo na
jutranjo telovadbo, Kapci še sptme^ihahamo.. ''Sna, dva*. tri
n^ , spi ‘1 in - spet -
in. ,i ut ran j i zbor z
:
‘■■j
ena,
ava
oziri
■ •••• Zf
Poravnaj vrstei Dodaj Nato sledi umivanj: ganjen zastave.. Po razporedu gremo ca zajtrk«, ob šestih pa odhod ;np..traso o Po. nas pridejo avtobus. „ Z brigado • i? Jacko
dva, tri
šti-ena, d vi-
je

Ruska:
so nagnetemo v isti avtobus, Pojemo, • iv ■
ILi
s;.:
Lisjak.
*	j J
venske.. oni svoje. Tekmujemo, kdo bo glasnejši. Hrup postaja že j' e z no s en „ 1T 5 S d, t ak o;	. L e prve dni-i- Maša zadržanost plahni,
Prisluhnem,., makedonski p c sini , kr> j e z o J; o mehka«, čustvena ;ic. melodi >zna. Posebno: všeč nam j k tista.. 'Makedonsko djevojče", Pr it. e gr temo- tudi mn. • i - v	*
2
Trasa. Koliko spominov me veže na to "strašno" besedo! Bes, če priznam, najprej sem mislila, da so delovne akcije kot nekakšne počitnice na prostem, da niso rentabilne, da ne ustvarjajo dobička.
Prva dva tedna se vozimo dve uri daleč* Pripravljamo cesto, ki bo povezovala Štip z mestom Turtel. Makedonija - to je suha trava in kamenje in ovce in ovčarski psi in prijazni ljudje.
Smo visoko na planoti Plačkovici. Fantje se vržejo na skale, dekleta pa nakladamo samokolnice z zemljo in jih tudi odvažamo. Skale so trmaste, fantje še bolj. Krampi se lomijo, ven-dar je ob cesti že lepa skladovnica kamenja. To bo točki!
SOnce pripeka, vendar ga ne čutim, ker pihlja lahen vetrič. Hrbti nam kmalu pordeče. Hura, malica prihaja! Nagnetemo se v vrsto in ko volkovi planemo nad jedačo. Tišina, nihče nima časa govoriti. Ko je najhujša lakota potolažena, se začno kresati šale. Zbadamo se in se smejimo. 49 nas je v naši brigadi, ki se imenuje "Katja Rupena". 20 deklet in 29 fantov* Smo od vsepovsod - iz delovnih organizacij, medicinske šole, ekonomske šole, gimnazije itd. Tudi enega Čeha imamo. Ime mu je Slavek in ima 26 let. Prve dni je večkrat zapustil traso in šel počivat. Od tam nas je gledal, kako se zagrizeno spopadamo s kamenjem, s kubiki zemlje in skalami. Najbrž ni mogel razumeti, od kod nam ta trdovratnost. Sčasoma pa ni mogel vec le gledati in sedeti, pridružil se nam je. Prav pridno je vozil "korole" in tistega malce vzvišenega izraza "ah, vi otboci" ni bilo več zapaziti. Celo vzklikal je z nami razna gesla, koti"Tito, partija, omladina, akcija! Mi smo Titovi, Tito je naši"
Delamo do 13*1. Vročina postaja neznosnal3?r> C. Pa vendar nismo utrujeni, smejimo se in ne vem, od kod črpamo moči« Kd posedemo po sedežih v avtobusu, začutim bolečine v križu. Oglasi se pesem* Kako zavidam našim makedonskim tovarišem! Kadar so žalostni, utrujeni ali melanholični, zapojejo. Vse telo jim niha v ritmu, pozabijo na vse. Zanje obstaja le še eno: pesem. Enakomerno brnenje motorja me zaziblje v sen.
"Hej, zbudi se!" me kličejo in vlečejo za n-kiv. Prispeli smo v naselje. Po hitrem postopku se postavimo v zbor in že marširamo na kosilo, nato pa pod tuš. Od'15*1 - 14,30 de predviden počitek, vendar je le malo brigadirjev takrat v svojih sobah. Zaposleni smo z urejevanjem zidnih časopisov, urejanjem prostora
okrog štabnega šotora, pripravljanjem Biltena in s tisoč drugi-
30	v
mi stvarmi. Ob 16 so na sporedu športne aktivnosti. Brigadirji se navdušeno pode za žogo na nogometnem igrišču, v telovadnici pa je košarkaška tekma. Dekleta igramo odbojko.
Politična predavanja so ha "sporedu pred večerjo. V-začetku skrbno poslušam, potem pa se začnem dolgočasiti. Tolčeno komarje,
ki neusmiljeno 'napadajo v oblih eskadriljah.	.
‘	S^-. ■	*
V.1 'v ,;ja • •	.
Na večernem žfboru berejo^ ocene za higieno in p o spr avl 3 d ho s t spalnic, urejanje'prostora okrog štaba, za brigadirskega duha, za jutranjn 'telovadbo in za .zidne časopise. Ocenam aktivnosti v naselju 'šTedš' šn r.eztiltati s trase. Vsi zadržujemo dih. Brigada, ki doseže največ procentov, navdušeno vzklika in tudi drugi ji pritegnemo.	.	..
Večerji sledi kulturni program ob tabornem ognju,ki se večkrat zaključi s plesom. Jasno, imamo "živo" muziko. Repertoar ansam-bla je zelo obsežen. Začne s popevkami, konča pa vedno s koli. Takrat vzvalovi cela telovadnica. Slovenci stojimo nekoliko ob
strani, ker pač ne znamo, smo okorni in šele povabiloi' "Ajde,
■'no1 ■ . :	voj" j-
sestro, dodi, da igramo," me pritegne in vključim se v dolgo kačo. Tudi z drugimi je tako. V začetku smo nerodni, poten pa nam gre vse bolje. Čudovita so ta kola! Najbolj všeč mi je grško kolo, ki spominja na glasbo Mikisa Teodorakisa.
-V.il	.	1
Cas po večerji prehitro mine. Iz zvočnikov se,razlega "Zemljo noja", ki nas kliče k počitku.
Dnevi bliskovito minevajo. Vsdk je drugačen od* prejšnjega.
£ brigadirji iz drugih brigad postanemo res pravi tovariši, bratje.
4
Pobratimo se z vsemi brigadami. Najprej z brigado 'Manico Lisjak - Puška", nato z brigado "26. julij" iz Skopja in briga' do- "Ilinden" „ ■ Brigada "4. julij" pa, se- je pobratila z vsemi Šti rimi brigaddmi* naenkrat- že na začetku akci je . -. Na bratenju jemo po stari slovanski šegi kruh in sol in pijemo vino.
'Zadnji dan«. Vsi' smo nekam pobiti. Brez dela se potikamo po naselju in nihče he ve, kaj naj stori. Prtljaga je že zdavnaj sp8' '-karanai&o odhoda so - še- štiri ure. Uh, • kako sovražim to neskon' “čnd';č'kKfšiije 1 Ne" zdržim več v Kap . naenkrat ■ si imamo vsi toliko p° 'vedati, izmenjujemo naslove in ši obljubljamo, da se bomo gotoV še srečali. Trdno sem sklenila, da ne bom jokala, a čustva me premagajo. Nisem edina. Tudi Pantom pri 25 je stopila rosa v
... f •{-. •	. , . v .
oči. Nekaterim že drse solze po licih. Pojejo. Objemamo ' Se. Pari, ki"so se našli, se ločujejo. Njim je najtežje. Ne moreno in ne moremo narazen. Končno je že vsa prtljaga v avtobusih. Nagibamo se skozi okna in strmimo v prijatelje, dokler ne posta'
hejo njihovi obrazi le obrisi in nato pike, ki še hitro, oddalji
. . ' jejo.
Srečno, bratje! Lepo mi je bilo z vami in tega ne bom nikoli « h-'.,	. ..	.	■	. •
. pozabila. Postali ste del mene, z mano ste delili vse veselje,
•	w T.f	'j.''	.	•: "	.	"	^
; težave invbridkosti brigadirskega živjLjp^j.a,-, kj je.lp; mehe na-pravila novega' človeka. Od,ras*la:.rsen*	.-0in
p-v it 2	*	"'N'	'	.
Maja Tbvšak, 4. a
h
I- '	•'
ODMEV PARTIZANSKIH PUŠK V SRCIH MLADIH
... Zdaj zaori,pesem o svobodi,
preko logov in gozdov...
'M ;
.;.Mogpšno rjo odr.evoj„a pesem in vedela sem, da se je njena me 1 odi"
ja ustavila prav pri vsakem posamezniku v dvorani. Je kdaj raz'
■ •''M
*	,l.-v	-'Tii • ; S\r . .i;
■j' :
1	.	.- V • i' y ) i--" v« . ; ‘

II t
e
*vr.

nišljal o svobodi? Ali sploh ve, kako težko so nam jo priborili?
Gledala sen drobne v rdečelične deklice s kitkami, kako zavzeto in s kakšnim ponosom so odpirale svoja usteča, vsa dvorana je bila njihova. Za trenutek se mi je zazdelo, da so .svoboda prav one,, majhne, pojoče deklice. Da je svoboda 'vsak pedenj okoli mene, vsak košček neba nad menoj, vsaka misel in beseda... Svobodo, moraš občutiti, da je tvoja, naša... In potem, poten sem se spominjala izleta na Petrovo■goro„
Takrat, bilo je pred letom dni, sem s turobnostjo v srcu spoznala, kaj pravzaprav je svoboda, koliko dni in noči, mesecev, je bilo žrtvovanih zanjo.
Pozno jesensko popoldne se je počasi nagibalo k večeru.Zajel nas je hlad mogočnih, stoletnih bukev, in če sem pogledala navzgor, v njihove krošnje, sem videla, da se še poslednji žarki sonca lovijo med vejami. Po nebu se je razlila rdečkasta svetloba in vsenaokrog je postalo še temnejše. Ni me bilo strah, toda v meni je divjal občutek negotovosti in nisem ga mogla u-blažitio Stali smo pred lesenimi barakami; mogoče bi morala takrat poslušati vodiča, toda moje misli so odplavale v preteklost. Zdelo se mi je, da slišim klice ranjencev skozi majhna okna barak. Mnogo jih je... Pritajeno ječanje iz temne, zatohle notranjosti se zliva z oddaljenimi glasovi pušk. Ostali so brez rok, brez oči, brez nog, samo s strašnimi spomini na preživeto junaštvo„
Hodili smo naprej in gosta plast listja nam je šelestela pod
•x
nogami. Naenkrat sem zagledala v daljavi grič, in kolikor bolj smo se bližali, ten razločneje sem videla, da je ta grič pravzaprav pokopališče. Leseni križi, brez imen, so stali drug zraven drugega. Stisnilo me je pri srcu...
... Veš, mama,, lepo je živeti, toda za kar sen umrl, bi hotel še .enkrat umreti...
- 6 -
O.-j
■
vHotela.:-sera- misliti na kaj drugega, toda ta strašna misel me je ovila in popeljala s seboj med grobove, med usode ljudi, nji-
•	n	i);. O * f)i." K
^ bova, ž ivlj en j a in smrt.
,o-
.v ,.v o :	j. A t ,
Koliko mater je ostalo' brez mož, brez sinov, koliko čstrbk brez staršev, bratov, sestra? Koliko solza in krvi je bilo'prelitih - po - .našdb • z amljrij, po zemlji, po kateri sedajle hodim* In vse to .z-ato/ da .smo ni danes svobodni, da je sonce nad nami svetlo in
jasno, da je naše življenje lepše in boljše od njihovega,
••' i;-;	v ev:r\_ -.m. j: o -1;
Še-:vedno so stale, deklice tam in njihova lica so Še bolj žare-- la, -zdelo se mi je, da Je njihova pesem še glasnejša in še no-; "gdčnejša* Napolnila je vsak kotiček v. dvorani, stopila v srca -mladih, vame pa se je zasidrala globoko,.globoko*
S	.	■ ^	' '	....	.	,
. tio dolgo, potem, ko sem odhajala dčmOv, je odmevala v meni in slišala sem tudi votel odmev korakov skozi noč, korakov tistih) „ ki. s.o^dalii svoj a. življenja za mojo, za našo svobodo * *«
Barbara Bajc>

KNJIGA
bo-. i	■	f-..;-- ....	- ,
Stopila"'sem 'k .oknu in ga čisto narahlo odprla| začutila sem hlad 'noči*, počasit počasi se je priplazil do mojih lic in Se poigral z vršički las. Noč je "bila meglena,. pusta in tako zelo mirna; samo tiho šelestenje listov sem lahko slišala in morda kje v daljavi kakšen zamolkel klic. Pogledala sem po sobi.., ležala je tam, na postelji, z isto odprto stranjo, kot sem”jo pustila. Ravno taka je bila kot vedno, stara, že neštetokrat prebrana. Toda bila je moja, sedaj je bila moja in čutila sem to. Listi so ji bili že narahlo porumeneli, in če sem jo pritisnila k obrazu, sem lahko začutila vonj po trpkem.
Kolikokrat sera že prebrala to knjigo, kolikokrat sen se v samotnih popoldnevih vračala k njej in nikoli me ni razočarala. Imela je posebno privlačnost, bila je tako prijetno skrivnostna.
Že od nekdaj sem imela rada pravljice, pripovedovali so mi jih, ali pa sem jih brala sama. Rada sem imela tisti čudežni svet, v katerem je vedno vse lepo, hotela sem postati košček njega in živeti v njem. In ta ljubezen do nečesa neresničnega, lepega, ta mi je ostala.
In tista knjiga je samo moja, zdi se mi, da je prav nihče drug ne more razumeti. Tudi danes, ko sen se spet hotela vrniti v svoj mali, pravljični svet, sen se vrnila k njej in sprejela me je tako kot vedno; s svojo junakinjo, ki bi bila lahko podobna meni, s svojimi travniki, ki bi bili lahko naši travniki, z goždovi in prav takšnim suhim, rumenkastim jesenskim listjem, kot ga brcam vsak dan ha poti v šolo. Nisem brala cele knjige, ne redno, ustavljala sem se samo na straneh, ki so mi vzbudile misli in občutja, o katerih sem potem še dolgo, dolgo premišljevala.
Dnevi so tako enolični in včasih želim zbežati od te neizbežne vsakdanjosti, želim se vrniti v svet, ki je bil nekoč sam* moj, želim pozabiti, da me čaka jutri še en dan, morda ptav tako siv in deževen. Takrat začutim, da ni more pomagati samo ta stara knjiga. Ne ven več natančno, kje sen jo dobila, morda je bila še mamina ali babičina. Poiščem jo, vedno ima svoje mesto med knjigami na polici, in postanem košček nje. Moje misli se prepletajo z mislimi na straneh in srečna sen, da lahko to občutim. Za trenutek sem se vrnila tja, kamor se mi včasih zdi, da spadam; med romantično stkano okolje, svet, dejanja, daleč proč od resnice in njene ničevosti...
Še vedno je bila noč in še vedno sem stala ob oknu. Zvezde na nebu pa so skozi megleno noč nagajivo svetlikale in tako je bilo, kot da se posmehujejo mojim mislim. Zaprla sem knjigo in
jo- postavila na sivo je mesto«
Takrat, to,krat, ko bon spet potrebna lepih misli in bega iz vsakdanjosti, takrat "bo spet "moja knjiga" in samo jaz jo bom lahke razumela.,
Barbara Bajc, 3 c
HREPENENJE
tah, ki ga zavoha vsakič, ko vstopi-v sobo, je pust in neprijeten« Zdi se, kot da prihaja nekje od spodaj, izpod trhlih desk, ki grozno škripljejo, če stopiš nanje«
Zapre vrata. Zakaj vraga vsak dan, ko vstopi, to škripanje, ob katerem jo spreleti po celem telesu?
Ja, ravno tak glas ima kot tista igrača, ki jo kupiš na stojnicah. Zavrtiš jo v roki in s čudnim, cvilečim glasom zapoje •- kot ta vrata.
Prevzamejo jo temne misli,«.	.
Na dvorišču je stal otrok in v rokah tiščal igračo« Trdno jo je držal, kot bi se bal, da mu jo bo kdo snel iz drobcenih rok« Od nog do glavo je bil prašen, po obrazu pa rjavo umazan. Nokn plahost je sevala iz velikih, žalostnih oči, ki so jih skoro zakrivali kodri umazanih, sprijetih las.
Bila je nedelja, tista lepa, bela nedelja, ki pride samo enkrat: v letu« In takrat dobi za dar majhno igračo, ki jo mati kupi na stojnicah. In enkrat v letu spet zasijejo velike, žalostne oči.
Padel je mrak ‘in razširil svoje niti v otrokovo srce. Daleč, nekje izven njegovega sveta?se razlega klic. Zdrzne se. Plahe
oči, pravkar prebujene iz sanj, zazro po lesenih stopnicah, vrhu katerih je stala mati. Z njenih lic je izginilo veselo nedeljsko razpoloženje, namesto njega se je nanje prikradla temna senca, podobna mraku. Kot bi se bala, da jo bo kdo slišal,. je šepnila: "Hoč bo, ata bo kmalu doma,"
Tiho, oba s temnima sencama na obrazu, sta izginila v hišo.
Polprazno, enosobno stanovanje, ki daje vtis puščobnosti ih mračnosti. Na steni nobene slike, vse je tiho in mrtvo. Pozimi je mrzlo, da se po stenah nabira ivje in mati pritiska malčka k mlačnemu štedilniku, Ta molči, kot bi razumel materino.skrb in žalost in sc grel ob velikem ognju njene ljubezni.
Sedaj oba nema sedeta: mati vzame v naročje dete, velike oči pa plaho zro iz mračnega kota«. Zavlada tišina, ki jo v enakomernem ritmu seka tiktakanje ure. Čas teče počasi, mučno in leno odhaja ura za uro. Nenadoma se zasliši pred vrati znano bo lehno pokašljevanje.
Materin obraz se še bolj zmrači, velike oči se stisnejo v kot.
"Najbrž bo oče. Pojdi in odpri, da se ne bo jezil!"
"Zakaj je danes tako čuden tvoj glas, mama?" sprašujejo velike oči in se začudeno upirajo vanjo.
"Tak pojdi, no!" nestrpno pristavi in zaziblje otroka.
Naposled skozi vrata hrupno vstopi oče. Že posiveli lasje so srazmršeni in srajca visi zmečkana od pasu. Sobo napolni duh po cigaretah- in alkoholu.
Mučna tišina. Oči mu srepo s^rme v ženo in otroka, ki ga drži v rokah. Roke še močneje stisnejo majceno bitje. Pogled se mu sovražno ustavi na velikih očeh, ki vse preplašene gledajo iz kota.
Tišino preseka rezek glas. "Kdo ti je pa dal tisto stvar?" in pokaže z mlahavo desnico na igračko. Drobna ročica stisne še močneje. "Menda ne, bomo sedaj zapravljali za pankrta," se zadere proti ženi. "Seveda, ta bo nosil igrače po vasi, moj bo pa
10 -
stradal. Dokler "bom jaz pri hiši, se to ne "bo delalo!"
"Le kaj ti je storil otrok, da ga tako sovražiš? Kaj pa je on tega kriv?" odgovarja raati z zlomljenim, predirljivim gla-'som, da ji otrok v naročju zajoče.
"Kdo drug kot on! Kaj pa je bilo teba pankrta! Samo odžira nam hrano in prostor. Kar naj izgine tja, k tistemu tvojemu..!"
V silnem gnevu iztrga iz ročic igračo ter jo zaluča ob steno, da se razleti na drobne kosce.
"Ti bon že dal igrače! Delal bi, delal, pankrt, kot moram jaz !"
Poslednja otroška radost je izginila iz oči in sedaj se je zdelo telesce v kotu še manjše in še bolj tenko. Velike oči je napolnila rosa in revno telesce se je stresalo v krčevitem, pritajenem ihtenju. Obup in beda sta napolnila kot.
Dolgo v noč je trajal prepir, dokler se ni naposled slišalo samo še tiktakanje ure, pomešano s pijanim smrčanjem.
Skozi majhno okno je sijala mesečina. Tiho, po prstih se je ma' ti prikradla k mali postelji, na kateri je ležalo od strahu in ihtenja izmučeno telesce. Sklonila se je nadenj ter ga zamišlja no gledala v obrazek, obsijan od mesečine.
Neizmerno podobna sta si ta obraza. Oba stara,suha in ozka, z lepimi, temnimi očmi, ki zamišljeno zro v svet.
"Otrok moj, saj te imam rada; rada, kot sem imela nekoč njega." Usta se ji tresejo in v očeh se zalesketajo solze. Vse več jih je. Ko napolnijo velike oči, začno drseti po uvelih licih, vra* tu in se upijajo v srajco. Tečejo, tečejo in zdi se, da jim ne bo konca. Kot bi se v solze spreminjala vsa temna žalost in v potokih -tekla iz telesa. Zboji se, da se bo končno vsa utekočinila in se izlila po pusti, veliki sobi. Vzdrami se, z očmi še enkrat objame drobni obrazek in njena senca se izgubi nekje v temi.
Otrok pa sanja o igrački. Oče, tisti pravi oče nu jo je prinesel o To ni hudobni oče, nima srepih, sivih oči in ne pretepa. To je dober oče, lep. Neprestano se smeji in pogovarja. Tako lepo govori o tistem svetu, kjer živi on. Govori, se smeji, nenadoma izgine in ostane spet samo pusta soba. Spet novo jutro, kruto in še temnejše od včerajšnjega, ki košček za koščkom izpodriva iz tega mladega srca sanje in jih nadomešča s kruto resničnostjo.,«
Osemnajst jih bo imela. Njen svet je majhen: soba, z duhom po trhlih deskah in s škripajočimi vrati.
Toda čudo! Zarok sonca je zasijal skozi okence v mali sobi. Razlil se je v osrečujočo svetlobo in napolnil srce, katero ga je z velikim hrepenenjem pričakovalo - polnih osemnajst
let!
Ivanka Kužnik, 4,d
JESEN
Otožno in hkrati nežno so šumeli, gozdovi, mrak se je počasi spuščal na zemljo. Kako rada sen imela te tihe, nežne večere. Predajala sem se sanjarjenju, otožnim mislim... In poten si prišel ti. Gozdovi mi niso več prepevali o žalosti, prepevali so ni o ljubezni. Bila sen srečna. Ob tebi sera odkrivala nov, lepši svet.
Kako težko sem pričakovala popoldneve, ki sva jih preživljala skupaj. Neskončni pogovori o pametnih in neumnih stvareh, nežno šepetanje in potem zadrega na najinih licih - mar je še kje kaj lepšega? Se še spominjaš, kako si mi govoril, da boš vedno moj, da sem zate edina. Verjela sen tvojim očem, ljubeče uprtim v moj obraz, verjela sem tvojim besedam.
Še zadnji teden sva bila srečna, poten pa - konec. Prišel si k meni in mi. dejal, naj pozabim na vse, kar je bilo med nama. In sem pozabila. Svetu sem kazala lep in nasmejan obraz (takega, kot si ga ti ljubil), a v meni je kljuvala bolečina. Zdelo se mi je, da se je podrl ves svet, "Vse je postalo ničevo, prazno, brez pomena, povsod okoli mene je zijala praznina, z vsakim dnem večja in strašnejša. S tabo je odšlo vse, ka1 sem imela rada, ostali so mi le gozdovi, ki mi še vedno pojejo, a sedaj samo še žalostne pesmi. V mojem srcu kraljuje jesen.
Milena Furlan, 3.c
TAVANJA
Danes sen se iskala v teni premišljevanj. Čakala sem trenutek nečesa. Iskala sem hip, v katerem se nič lahko preobrazi v nekaj. Hodila sem po labirintih svojega jaza in vanj drobila mrvice kruha. A kruh je postal težak, mrvice so prošle svoje zmožnosti,, samo še hip... In morda bi vstala kot robot in vzela brez trohice zavedanja, vse, česar nimam. Pretrgala bi nit nekega obstajanja. Trenutek začetka nekega konca se je prevesil v nič, vse je postalo brezpomembno, spolzelo je med rokami. Praznina.
x x
Ne vem zakaj. Toda včasih naredim kaj takega, kar se ne ujema z mojimi mislimi. Odločim se proti svojemu mišljenju. Kot da je nekaj v meni bolj odločujoče od zavesti. Kdaj je tisto "nekaj" zrastlo v meni? Morda žo na začetku, ko sta se jajčece in semenčica spojili v eno, da bi nastal zarodek. So bile že v zarodku zbrano vse moje lastnosti in ne morem ničesar spremeniti? Je bil že v zarodku moj odtujeni jaz? Vedno do-
13 -
končen, ne spremeni ga nobeno premišljevanje. Se ni to sano zdi? Toda, če nekdo v neni dikrira moje življenje, sem jaz sploh še jas? Je vrvdno živeti, če sem sano številka v inventarju vodenja nečesa, česar ne priznavam? Ne, nočen postati lutka v okviru svoje notranjosti, ki je ne poznan. In ven, da so bom vedno borila proti razdvojenosti dveh jazov: mojega in odtujenega>
X X
Včasih began po stanovanju. Od vrat do oken, poten do vrat... Tako naredin tisoče korakov, ki se jih sploh ne zavedam. Z . Pečin noran izrabiti energijo, ki raste v neni. Ko se unirin, so zaprem v svojo školjko neobstoja. Zajane ne praznina.primešana s tisočerih koncev pozabljanja. Takrat se zaven svojega neobstoja v velikih rečeh. Vse postane brezpomembno. A samo za hip. Začutim tesnobo, ki je v neni» Tesnobnost prerašča v strah prcl obstojen. Ruši okvire noje biti in prehaja v prostor. Sobp postane celica in podrsavanje mojih korakov žvenket ključev. Ječar pa je noj jaz. Drži ne. Trgam se nu. S pajčevino ne veže na neko daljno obstajanje. Postanem delček stvarnosti, ki je nisem še nikoli videla. Vse postane preprosto in običajno. A vseeno s hladnim pridihom nepoznavanja. Morda je "bila taka stvarnost nekje na začetku. Ko me še ni bilo. Ko so se zbirali atomi, da bi nastal človek. Najbrž se je vse izvršilo popolnoma namensko. Nisem pa prepričana, da je imel kdaj sku pek atomov nek pomen. Ostal je še zaradi nečesa. Tisto nekaj je več od niča in manj od stvarnosti. Moj jaz, ki gospodari v poslednjih tančicah noje zavesti.
14
SEBI
Polna nečesa odložiš očala tiplješ v praznino brskaš po labirintih se zastrupljaš z lastno krvjo čakaš na izgubljeno ladjo gledaš v nilinetre črnine izgubljena ned vseni zakaji.
ooo
Skozi okno gleda noč.
Nemi blesk praznih oči.
Jokanje pozabljenega psa.
Luna zapušča delček nojega neba. Grenkoba v grlu.
Utrinki nenoči v očeh.
Veter poje pesen o sanjah.
Lidija Gačnik, 2.e
MISEL
Sonce... ravnokar bo zatonilo ned drobnin listjen jesenskega popoldneva, ki se izgublja v krošnjah dreves.
Strniš, strmiš..., pa ne veš zakaj, čemu? Nekje daleč, se ti zdi, je ta obljubljena dežela, ki si jo že tolikokrat želel občutiti, pa ti ni nikoli uspelo. Vedno je ostala v tebi same skrivnostna misel nanjo in vedno ti je bil spomin nanjo nekaj Čudovitega...
... pravzaprav je bila samo rdečkasta svetloba, ki se je neenakomerno razlila po nebu, ko je sonce zašlo. Pa sem vseeno tako dolgo strmela vanjo. Gledala sen majhne, bele kopaste oblačke, ki so stali tam, sredi neba. Zdeli so se ni tako ljubki in prijazni, hotela sen jih objeti in položiti na mizo v svoji sobi. Čisto narahlo so bili obkroženi z valom sončnega rdečila in to jih je delalo še lepše...
Počasi se je rdečkasta barva izgubljala, vse je postajalo temnejše in drobni beli oblaki so izginili. Videla sen temne obrise dreves v bližini in tako čudno odbijajoče so njihove veje segale proti nebu. Vse je bilo mračno, skorajda pusto in grozeče. Naenkrat je izginila vsa lepota zahajajočega sonca.
Saj nisem videla sonca, saj je bil samo njegov odmev, njegov odhod...
Barbara Bajc, 3.c
ZAKAJ HODIM PO DEŽJU BREZ DEŽNIKA
Hodim po dežju. Ljudje me presenečeno gledajo izpod pisanih dežnikov. Jaz sem brez dežnika.
Dež ne pere in neni je lepo. Spominjam se. Spominjam se, kako sva z njo tudi hodila v dežju.
Hodila sva v dežju in se pogovarjala.
"'Vidiš tisto kapljico' ;
"Vidim dve kapljici„"
"Tukaj sta padli na tla. Ti in jaz. Skupaj tečeta! Tečeta naprej, kljub oviram! Združili sta sc še z drugimi kapljicami v pravi potok! Potok pa se izliva v tole lužo, ocean!
To je ocean žrvljenja. V njem je noja kapljica. Tudi tvoja kapljica je ned milijoni drugih kapljic. Ti kapljici nekaj veže! Skupaj sta tekli, premagovali prve ovire. Morda še bosta še kdaj srečali v ten oceanu? Morda."
Gledala sva se v luži. Najina pogleda sta se srečala. Obrnila se je proč. Kot iz globin je prihajal njen glas:
"Ge se ne bosta srečali, se bosta spominjali druga druge, kako sta skupaj premagovali prve ovire do oceana. Lepi bodo spomini!
Toko se bosta spominjali, dokler ne bo prišlo sonce in -ne bosta izhlapeli."
Zadnjič sen jo prijel za roko in odšla sva proti soncu.
Rad hodim po dežju brez dežnika, ker ne dež spominja na ta pogovor, z njo in ni je prijetno pri srcu. Rad živim. Tako lepo ni je, da si skušam celo zabrundati melodijo, čeprav sen čisto brez posluha.
Ljudje ne začudeno' gledajo.
Spomini pa so z vsakim dežjem lepši.
Iztok Gradecki, 4.a
ISKANJE
Trenutek poprej sen inela še vse jasno pred seboj. Videla sen Sonjo, ki ni je pripovedovala o svoji najnovejši plošči in ljubezni, videla sen osanljeno jelko na griču, od katere se je obračala mesečina, in zinska noč je sijala vane. Nisen poslušala Sonje, jelka je bila nekje v daljavi. Spomnila sen se jutra. Odprla sen časopis in prebrala: "Iščejo pot miru."
Mar res? Mar niso to spet prazne, vljudnostne besede? Mir... Ali je to, če lahko v niru prebereš revijo in se ne bojiš, da te bo poklicala mana s svojin vprašanjem ali prošnjo? Ali je to, če lahko mimogrede utrgaš jabolko z drevesa, in te ne bodo obt-ožili kraje? Morda pe je to nekaj drugega. Horda je to tišina nedeljskega popoldneva, ko čutiš srečo in...
Nasmejem se. Kako to, da je navaden stavek v časopisu zapustil tako sled v neni, ko pa ponavadi... Hm! Skoraj bi mislila, da je nekaj narobe z mano.
Zadnjič sen srečala starca. Hodil je sključeno, njegova drža ni je pripovedovala: "Ni ni bilo lahko v življenju." Sive oči so gledale naokrog, ponosno so se svetile. "Včasih je bilo tu vse drugače, poglejte pa zdaj - ljudje so... srečni." Smehljal se je predse. Začudeno sem ga pogledala, na srečo ni ujel mojega pogleda. Tako ponosen je bil videti! Iz njega je sijalo zadovoljstvo, mir je žarel iz njega! Tisti notranji mir, najlepši mir na svetu! Na njegovem licu so bili sledovi viharjev, sledovi borb in vendar je čeznje sijalo nekaj, česar ne moreš opisati z besedami. Nikoli poprej ga nisem videla, govorila nisem z njim, toda povedal ni je, da se splača gnati, splača se prebijati skozi viharje. Ta starec bi ni vedel povedati, kaj je mir, znal bi mi pokazati srečo. Morda jo bon nekoč našla.
IZPOVED
Sedela je. na trhlem štoru pod okriljem velike stare smreke. Njene oči so bile uprte v točko, kjer se nebo dotika z zemljo. Ni me pogledala, samo govorila je:
"Bežim, da "bi ušla mrtvemu svetu, kjer sije sonce samotno in brez pomena. Boli potrtost v praznih dlaneh.
Boli vsak dotik s ČLOVEKOM. Blodim kakor slepec po hodnikih večnega labirinta. Omahujem pod udarci "prijateljev", izgubljam se v nerazumljivih igrah življenja. Utapljam se v laži in lažnem blišču svojih misli, iščem izhode, ki pa vodijo v pogubo sovraštva. Sovražim, ker ne znam ljubiti. Pač, znala sem ljubiti, pa so ne naučili sovražiti. Trgali so ne kot hijene, trgali so nekaj, čemur pravijo človeška duša. Ne maram besed, rajši imam molk, ki ničesar ne razkriva.
Imam svoje življenje. Življenje svoje notranjosti. Sano enkrat sem dovolila, da je vstopil vanj nekdo - ČLOVEK in pustil boleče, odtise... Odšel je.
V meni pa jočejo vsi zidaki noje duše od naporov iskanja in bolečine zavesti.
Žalost vzhaja s soncem in tone z mrakom sreče.
Nad mrtvim obličjem mrtvega sveta sije sonce samotno in brez pomena..."
Dekle, išči srečo z vzhodom sonca, ki sije včasih samotno in brez pomena...
Tudi človek je včasih sam in brez pomena...
GRENKA STAROST, POLNA SPOMINOV
Ko sen toplega jesenskega popoldneva sedela v svoji sobici zatopljena v knjigo, sen zaslišala neznani glas, ki je bil hripav, težak -in tarnajoč. Radovedno sen se nagnila skozi okno in zagledala grbavega starčka s palico v roki. Začutila sem, da se mu je nekaj zgodilo.
Stekla sen po stopnicah, kolikor so ni noge dale, in obstala pred prišlecem. Pozdravila sem ga in v sinjih očeh sem mu brala tesnobo in žalost. Začel ni je tožiti, da so ga okradli in glas se nu je tresel kot otroku, ki bo zdaj zdaj zajokal. Tolažila sen ga, ko ni- je pravil, kako jo v gozdu nabiral kostanj in nu je medtem izginil nahrbtnik in druge stvari, kajti zdelo se mi je, da je vse to kan dal in potem pozabil na pravi kraj. Čeprav se je sonce brez moči že pogrezalo za hribom, smo se z očetom odpeljali v gozd, da bi našli "ukradene" stvari.
Ko je "okradeni" prepoznal' pot, po kateri je zavil pred dobro uro, smo se skobacali iz avta in šli raziskovat okolico. Starec naju je vodil gibčno in oprezno kot srnjak. Prišli smo do križpotja in starec se je odločil za eno izmed poti, vendar se ni je zdelo, da ni povsem prepričan, da je prava. Prišli smo na jaso, po kateri pa starček ni hodil. Zdaj sen bila povsem prepričana, da je vse poti in kraje zamešal. Mrak se je vse bolj plazil ned drevesi in se stiskal k tlom. Iskanje smo morali preložiti na naslednji dan.
Po večerji sta oče in mami odšla po opravkih in z bratom sva ostala sama s starcem. Koliko žalostnih resnic sva zvedela od njega, koliko tožb in hval je vrelo iz njegovega polnega srca. Najini glavi sta bili polni kot sod. Pripovedoval je o sinu zdravniku in njegovi hudobni ženi. Ob besedi zdravnik sen se zazrla vanj začudeno in usmiljeno. Na njem sen iskala kakšno stvar, ki bi nu jo lahko dal sin zdravnik, toda ni jo bilo.
- 20
Bila je le revščina in kruta resnica. Dalje je pravil o svoji grenki preteklosti, pa kljub tenu s snehom na ustih. Ponosen je bil nanjo, zato jo je pripovedoval s tako odprto dušo. Zdel se mi je čist kot bistri potok, čist v svojih dejanjih in življenju. Smilil pa se ni je zaradi življenja, ki nu je prineslo na starost samo nehvaležne otroke, ki jih je z muko spra vil do kruha. Zasovražila sem njegovo hčer pijanko in sina, kateri bi ga bil nekoč skoro zadavil. Čustvovala sen z njin in bi ga poslušala še dalje, pa čeprav bi nogoče zvedela sano kruto resnico, ko se ne bi vrnili starši.
Legli smo spat in nočno sen -si zaželela, da bi imel starec jutri več sreče.
Ko ne je zjutraj zbudilo sonce, sen se zavedala, kaj se je zgo dilo prejšnji dan. Bila sem jezna nase, ker se nisem zbudila prej, da bi šla pomagat iskat. Ko pa sen v kuhinji zaslišala ropotanje, sen planila iz postelje in stekla pogledat. Za mizo je sedel starček z izgubljenimi stvarni in usti do ušes. Razveselila sen se njegovega nasmejanega obraza.
Pri zajtrku sta oči in stric pripovedovala, kako sta vse našla s pomočjo ženske, ki jo je stric srečal. Ko se je naš obiskovalec odpravljal donov, nam je hotel dati v zahvalo denar, vendar sno to zavrnili, saj smo vedeli, da ga potrebuje sam bolj kot mi. Na vsak način se nam je hotel oddolžiti in nam je ponudil kostanj. Ne,tudi tega nisno sprejeli, saj bo za merico kostanja dobil nerico koruze.
Ko se je poslavljal, se je vsen zahvalil in iz oči nu je sijalo veselje. To je bilo največje plačilo in v sebi sen čutila zadovoljstvo, da sen lahko pomagala človeku iz nesreče.
Ko sta z očetom sedla v avto in se odpeljala na postajo, so se ni pred očmi zarisala njegova pripovedovanja. Zjokala bi
- 21
se od togobe, da so na svetu še "taki ljudje, ki pustijo svoje starše tako zapuščene, uboge in prepuščene usodi. Za hip sen podvonila, da mogoče ni vse resnično, kar je pripovedoval, toda njegove iskrene, čiste sinje oči niso mogle lagati.
Irena Hrastar, l.b
KAJ VSE SMO ZAPUSTILI
Minilo je osem let in vse se je začelo znova. Včasih se spominjam, kako je bilo zadnje dneve pouka.
Vsakemu je bilo težko pri srcu, ko je pomislil, da bo zapustil šolo, v kateri je prebil osen let, osem let "trpljenja". Tudi meni ni bilo vseeno. Nisem si mogla misliti, da sem že toliko stara, da zapuščam osnovno šolo, kajti videla sen se kako sem pred osmini leti boječe stopala po hodniku v rumeni oblekici z veliko marjetico na žepu. Pazljivo sen si ogledovala slike in napise, čeprav jih nisem znala brati. Bilo ni je vse tuje, novo. Bala sem se. Po teh hodnikih sem stopala osem let, znan mi j-e bil vsak kotiček, vsak napis in praske. Vse to ni je bilo domače, moje, del moje mladosti. Toda prišli so dnevi, ko sem morala vse to zapustiti in predati drugim. Groza ne je bilo, ko sen pomislila, da se bo začelo vse znova, da bon zopet kot sedemletna deklica stopala po hodniku srednje šole in si ogledovala slike, fotografije in napise tor iskala razred. Večkrat sen mislila na to in solza mi je stekla po licu. Nisem se je sramovala, ne, ponosna sen bila nanjo, kajti to je bila solza slovesa, solza, v kateri je bila izražena vsa bridkost, da moram aapustiti to rumeno stavbo, v katero sem stopala dan za dnem vseh osem let. Zapustila sen sošolce in prijatelje. Mnoge ned njimi ne bom nikoli več videla. Vsak se mi je zdel dober, vsakega bi rada prosila odpuščanja, če sen mu kdaj storila kaj
žalega« Toda nisen prosila, anpak upala. Upala sen, da ni je vsak odpustil in tudi sana sen odpuščala. Zapustila pa nisen sano sošolce, anpak tudi učitelje, Kaj vse smo govorili o njih? Smejali smo se jim in uživali, če smo jih jezili. Danes mi je žal.
Toda čas teče dalje in ne ozira se na posameznike. Tako je prišel dan, ko smo si še zadnjič segli v roko in si zaželeli: "Srečno!"
In zopet se poti in stezice življenja prepletajo. Spoznaš nove sošolce, prijatelje, doživljaš nove dogodivščine. Preteklost pa ostaja za tabo in z vsakin dnem bledi, z vsakim dnen postaja manj pomembna, dokler ne bo izginila. Živino za prihodnost.
Mojca Hrovatič, l.b
NA VLAKU
Po jeklenih tračnicah brzi skozi sivino novembrskega dne. Umirajoče listje dreves, polja in plotovi hiš se izgubljajo v daljavi...
V kotu sedeža se stiska zamišljen fant. Kakih petnajst jih ima - najbrž. Sam? So se njegovi prijatelji izgubili sredi valov življenja? Ali pa jih sploh nikoli ni imel? Njegovi utrujeni roki mu kot roki mrliča ležita na kolenu, zgrbančeni in rjavi. Delo je utrudilo te roke in jim odvzelo njih belino in glad-kost. Gotovo je doma s kmetov, navajen na vsakršno kmečko delo.
Zdi se mi, da kar naprej premišljuje in tuhta. V njegovih očeh se utaplja žalost; tista grenka samotna žalost, ki ne najde nikogar, ki bi jo vsaj malo potolažil in utešil. Ali je na
njegovih ustnicah sploh že kdaj zaigral vesel nasmešek?
Poleg njega sedi starejša ženica. Njene drobne, svetleče se starčevske oči strmijo skozi okno. Kot bi hotele prodreti tja v daljno preteklost neizrekljivo hitro bežečih let in se povrniti v čas rosnih mladostnih dni. Starikav in naguban obraz ter sključena postava pa govorita svoje. Le delček življenja je še ostalo zanjo, saj se črna prst groba že počasi ugreza in odpira. Umakne pogled od okna, se zazre v svoje starčevsko telo in čaroben lesk v njenih očeh v trenutku ugasne.
Nasproti sive ženice pa sedi mlad človek v vojaški suknji in lista revijo. Z očmi kar požira mlada dekleta v Evinem kostimu in z zadovoljstvom lista po reviji. Končno prispe do zadnje strani in odloži revijo. Zamišljen se zazre v vrata, ki se od-pro, ko vstopi v vagon sprevodnik. Med ščipanjem kart si zaželi, da bi bila ta karta kupljena za mnogo daljšo relacijo - za Črno goro, kjer je dona. Čuti,da pogreša dekle čedalje bolj. "Kakšna bi bila ona gola na strani take revije?" se vpraša, a se že naslednji trenutek ustraši te svoje misli. Svojemu dekleti pač ne bi dovolil, da bi jo opazovali, občudovali in kritizirali tudi drugi. Saj je samo njegova I Zeli si mehkobo njenih prsi ih prijetno toploto njenih usten. Toda... Zakaj mu nič ne piše? Zakaj mu je odgovorila le na eno samo pismo, ko pa jih je on njej poslal že deset? Mogoče pa nima časa, ko je pa tako pridna. Da, pridna in -lepa. Mladi vojak se boji najhujšega, vendar še vedno vara samega sebe in najde sto in sto izgovorov, le tisti pravi vzrok, ki pa ga sluti in ki razjeda njegovo srce, ostaja neizrečen. V njen še vedno ostaja veliko upanje.
... Vlak pa brez prestanka brzi dalje v nove kraje, ne meneč se za skrbi in probleme osamljenega fanta, življenja željna hirajoče ženice in upanja polnega mladega vojaka...
24 -
LJUBITI
Hoditi za stopinjam, iskati v labirintih pozabljati resnico prekleti svoje upanje poslušati jokanje sonca pisati lačne pesni izgubljati se v hrepenenju.
LJUBIM
Samoto„
Stopinje v dežju.
Jokanje padajočih listov. Bele breze v mesečini. Govorico noči.
JESENSKA
Na krilih tesnobe hodim po sivih poteh.
Jesen je z nano.
Jesen je v-neni.
Gole veje ječijo.
Na zadnjem listu solza. Jesen in jaz.
Žalost in jaz.
Sivi oblaki na- mrtvem nebu.
Lidija Gačnik, 2.e
JABOLKO
V sobi, na omari, je debelo, lepo in skoraj■rumeno jabolko.
Vsak dan komaj čaka^da pride domov, gre.v sobo in gleda jabolko, ki ga ne sne pojesti , preden ne dozori.
Vsak dan z večjim poželenjem in radovednostjo čaka, 'da ga okusi, da končno zagrize vanj $ v ta tako dolgo pričakovani sadež.
Včeraj pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Prišel je čas, ko je jabolko dozorelo. Zagrizla je vanj, polna pričakovanja, toda okus je bil tako navaden, nevreden tistega hrepenenja, s katerim ga je toliko časa pričakovala.
Razočarana ga je odvrgla.
Sedaj ne hodi več v sobo, kajti na omari ni več lepega jabolka. Omara je prazna, od praznine pa tako nima česa pričakovati...
Ivanka Kužnik, 4.d
r - •
SREČANJE
Srbdi živahnega pogovora z mojo novo' prijateljico me je nekdo poklical. Obrnila sem se in zagledala nekdanjo sošolsko, s katero sva dolga leta skupaj drgnili šolske klopi. Tudi ona je bila s svojo sošolko. Kadar sem mislila nanjo, bi ji imela toliko povedati, zdaj pa sva bili obe tiho. Ona j e ogledovala mojo prijateljico, jaz pa njeno. Poten sem le rekla: "Kako se imaš?" "Dobro," je odgovorila. In zopet.sva bili tiho.
Bilo mi'je neprijetno, a na srečo naju je rešila ura, kajti ona je morala v šolo, jaz pa domov.
"Kaj se oglasi!" ne je povabila ob slovesu. "Ti tudi," sem ji vrnila povabilo.
Obe sva natanko vedeli, da iz tega ne bo nič.
Postali sva s-i tujki. Kaj nama Vsa ta leta prijateljstva niso pomenila nič? So bili potrebni samo trije neseci, da sva si postali tujki?
In kaj bo čez leto - bova raje pogledali v tla in šli vsaka svojo pot?
Anica Nemec, l.e
RAZOČARANJE .
Koliko vas je? Sto, tisoč, milijon? Na milijone majhnih, velikih, debelih in suhiht veselih in žalostnih, hinavskih, pravičnih, požrešnih in lačnih.
Hitite, dirjate, tekate, divjate... Kan? V sanjavi svet, kjer pada cvenk z neba v žep in vsak uživa v brezdelju? Ljudje, zakaj me obsojate? Kaj sen van storila? Mar zato, ker ne zdržim vašega tempa? Nočen hiteti, dirjati, tekati in divjati z vami. Moj svet je samo noj. Moja,samo noja je sladka opojnost srca, ki ne obdaja in utaplja. Ne, ne dan je nikomur! Niti tebi ne, ki si se izgubil sredi njih in ki se sedaj sredi njihovega začaranega kroga vrtiš z njimi vred. Zaupan vase. Mojo. ušesa požirajo vaše obsodbe, graje in kletve. Mračna 'žalost se kot alge kopiči v meni; toda ne dam se. Ne norem, nočem in ne želim van podati rok. Kot otroka ste ne lahko ovili okrog prsta in mučili. Danes pa ne! Moj svet bo ostal noj - neomadeževan od pokvarjenosti hitečih! Moja edina rešilna bilka je to. tii-rokoustite se in prilizujete, ne hvalite in občudujete. 0,
bog! Ven, lažejovaše besede, ki so nesmiselno in prazno govorjenje . Čenu? Mar nislite, da van verjamem; vam in vašim priliznjenim besedam? Poten spet govoričite, kako težko živite, delate in se trudite za prazen nič. Ali res? Kaj pa velika vila in rdeča limuzina pred njo, pa vikend v hribih in n& morju? Ne pretvarjajte se! Jaz nimam ničesar in ne želim ničesar.
Ne vašega.priliznjenega in hinavskega govoričenja, ne vašega vzdihovanja, ne vašega bogastva. Hočem le najti svoj pravi cilj in smisel. Opiram se na lastne sile in na ptice, drevesa in travo okrog sebe. Edino njim še zaupam. Le vam, drage pojoče ptice, cvetoča drevesa in zelena trava, lahko razodenem vso sVojo bol, svoje'-' načrte, misli, čustva. Ven, da ne ve ne boste 'čpeharile, kot so me ti hiteči hinavci. Ve nimate njihovega nabritega jezika, imate pa dušo in usmiljenje, ki ni ga skazu-jete. V vas ni trohice nesramnosti, zavidljivosti, laži in hinavščine. Zato se umikam v vaš svet, stran od krivičnih dvo-nožcev, njihovih laži in nespametnosti. Iščem svojo lastno bit in svojo pravico, katere pa bi ne ti hiteči hinavci radi okradli. Želim in hočem zmagati.
Zdenka Jurglič, 3.c
SPOMIN
Burje sive sekale so v morsko skalo. Vali temni bičali so jo vsak dan. Hoteli v nič so spremeniti sanje, ki rodijo se na njej.
A potem...
kot obupanec brez volje
bil je tu..„ .
spomin.
Mojca Nared, l.b
LOČITEV
V zvoniku je težko in zamolklo odbilo svojih nekaj udarcev, zakaj zgodaj je še bilo„ Kot že toliko juter poprej ga je tudi'tokrat čakalo hladno in neprijetno prebujenje. A vendar je bil to zanj poseben dan: poslavljal se je od kraja, kjer je odrasel in ki ga je vedno ljubil. Pa je bil vseeno vesel te poti, saj ga nanj ni vezalo trenutno prav nič več.Dovolj mu je bilo enoličnosti, dovolj ljudi, ki ga niso dosegali in razumeli.
Ko se je utrujeno zamislil, ga je hipoma obšla misel, s katero je bil sinoči zaspal: želel si je kot še nikdar, da bi je danes ne bilo in da bi se kdove kako zgodilo karkoli nemogočega, kar bi ji preprečilo, da ga pospremi na to, zanjo tako žalostno pot. Sram ga je bilo te tihe, izdajalske želje, ki pa je le ni mogel pregnati.
Ko je s polnimi pljuči vdihnil hladni jutranji zrak doma, ki ga je zapuščal, je nenadoma obstal kot vkopan, saj na njunem križišču ni bilo nikogar. Vse okrog je bilo tiho in prazno' in povsod sama mrzla, svečana tišina. A obšel ga je občutek, ki nas 'pogosto preseneti, ko se nam izpolni davna želja: ko poskušaš veselo zadihati, se zasmejati iz veselega srca, spoznaš, da to srce ni veselo in da ne premoreš trohice radosti, da si se iztrošil v upanju, hrepenenju in pričakovanju.
In zato so mu stopile solze v oči, ker je bil sam ta trenutek na svetu in ker je slutil, da jo bo ogoljufal za tisto pošteno in odkrito besedo. Hodil je hitro in strah ga je postalo, ko je začul svoje lastne zamolkle korake, in spraševal se je, če ni to morda njegova vest, ki mu sledi,ga oporni" nja in katere senca bo zagrenila vse, kar je še bilo lepega tega jutra. Roke so mu drgetale, ko je prispel na postajo. Sesedel se je v kot in skušal ubiti čas s praznim, brezplodnim
razmišljanjen, ki pa ga je samo še bolj moreče potrlo.
Kdove zakaj se je nenadoma obrnil, ko je zaslišal nagel, nemiren šum korakar na peronu... Odrevenel je za hip in nato bliskovito vstal ter sanogibno razširil roke, V naslednjem trenutku se mu je molče vrgla *krog vratu. Zdaj je vedel, da je bila tekla vso to dolgo pot, da bi ga še enkrat videla, mu stisnila roko, pogledala v oči. Slutil je solze v obupanih očeh in bral je prošnjo v napol odprtih ustnicah. Krivda mu je legla na srce z vso težo. Vedel je, da bo z eno samo besedo razdejal vse njene upe in sanje, da bo zasekal smrtno rano v to občutljivo dušo, in žal mu je bilo. A drugega izhoda ni bilo, zakaj nadaljevati bi pomenilo eno samo umazano laž in pretvarjanje, ki ga je vselej sovražil. Ni mogel broditi proti toku resnice, četudi v plitvini, za ceno neke navidezne duševne sreče, saj bi ga resnica slej ko prej okrenila v pravo smer. Vedel je, da jo bo z njim zapustilo vse, kar je v svoji osamljenosti imela, a čutil je, da lahko preboli in morda začne znova, Čeprav je hkrati slutil, da bo ostala sama.
V njenih očeh je bilo toliko neizrečenih besed in imelo ga je, da bi skril glavo v njeno naročje ter jo prosil odpuščanja. A nič takega ni storil, saj so se brezupno končali vsi njegovi poskusi, da bi izstisnil iz sebe trohico topline. Boj je divjal v njem, čeprav se je zavedal, da bi lahko z najmanjšim naporom strl njen odpor, da bi molče sprejela vse, od njega dano, in morda mu je šla prav zato beseda tako težko z jezika. Ni se mogel odločiti, da bi spregovoril. Sram ga je bilo, ker je bila njena dlan tako topla, ko je trepetala v njegovi veliki, hladni roki. Ona pa ni niti slutila, kako trpi, ker ve, da ne bo nikoli več prišel.
Zategel pisk je nenadoma rezko presekal ozračje in oba sta se zdrznila. Nikoli se mu še ni tako obupano zastrmela v oči. Stisnila je njegovo roko, da ga je zabolelo. Ko se je vzpe-
nj a! na vlak, je še čutil na licu njeno dlan in bolelo ga je spoznanja, d,9. jo je dejansko ogoljufal za resnico, ki jo je bil vedno tako neizprosno ‘zahteval od nje = Se je imel .prea seboj tiski trepetajoči, tragični izraz v njenih očeh, ki je bil en sam krik, naj se 'vrne„ A poti nazaj ni biloc Ko je odprl okno, se je vlak premaknil<, Bila je čedalje manjša in bolj oddaljena, ko je- z dvignjeno roko' gledala za njim, Nato se je obrnila’ in stekla s perona, Vedel je, da si je najbrž za vse večne čase-zapomnila*njegov obraz ob slovesu in tudi on si je skušal njenega čim globlje vtisniti v spomin.
Srce mu je bilo težko, vedel je, da je varal in sejal bolečino in razdejanje tja, kjer je nekoč žel ljubezen, ki je nekateri ne nejdejo vse življenje, on pa jo je zavrgel brez besed. Vedel je, da ga morda nihče nikoli voČ ne bo tako ljubil in da se je bo spominjal, kadar bo sam. Zavedal- se je prav tako dobro, da mu nikoli ne bo odpustila, a da ga ne bo nikoli pozabila, in tudi to je vedel, da bi se mu kadarkoli pozneje brez pomisleka vrgla v naročje, če bi ji le namignil. Občutek krivde se je spremenil v trenutno otopelost in vedel je, da tudi on ne/bo pozabil,
Jeklena kolesa pa so enakomerno bobneč pela: zbogom,,.
Marija Trunkelj,3»a
GRADIMO NOVEGA ČLOVEKA
Štejemo leto 1977» Minilo je celih 32 let od zadnjega krvavega leta v zgodovini naših narodov. Od tega mejnika dalje sledimo nezadržnemu ekonomskemu,političnemu in kulturnemu razvoju. Tempu tega razvoja mora slediti človek, ki ga v Jugoslaviji imenujemo delavec - samoupravijalec, Naša družba in dani zgo-
devinski trenutek zahtevata od njega kritično, nesebično, predvsem pa ustvarjalno osebnost. K oblikovanju take osebnosti lahko prav gotovo prispeva svoj delež tudi marksistični krožek.
V njen se zbirajo nladi dijaki, ki želijo razširiti svoje obzorje spoznanj in razčleniti mnoga vprašanja, ki se pojavljajo v nladi, razvijajoči se osebnosti. Program'dela je prilagojen tako, da je v njen upoštevano hotenje vsakega člana. V zanimivih razgovorih spoznavamo in poskušamo reševati različne človekove osebnostne probleme * spoznavamo družbo v jugoslovanskem prostoru, položaj človeka v ostalih delih sveta, zelo veliko vlogo pa ima spoznavanje marksistične misli, ki je v zadnjem času v naši družbi dobila izredno pomembno vlogo. Že letos smo predelali del zastavljenega programa. Začeli smo s spoznavanjem Marxa skozi njegovo dialektično metodo, nato so sledile tene Hrvaški nacionalizem in Ustaška gibanja, pripravili smo oddajo za šolski radio ob 60-letnici oktobrske revolucije, spregovorili smo še o pojavih samoupravljanja in delavske participacije v svetu, nazadnje pa smo se udeležili predavanja tovariša Bajca o smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Sledile bodo teme Srednješolci in religija, Samoupravno delovanje mladinske in drugih družbe-no-političnih organizacij na gimnaziji in mnoge druge.
Mnoge od teh ten so gotovo zanimive tudi za ostale učence, ki niso člani krožka. Veseli bomo vsakega novega obraza, pa čeprav bo prišel samo k teni, ki ga zanima.
Marija Ferkolj, 4.a
32
MKUD OTON ŽUPANČIČ
Kultura je postala sestavni del našega življenja in dela.
Bolj kot kdaj se zavedamo, da brez nje ne more nobena družba, najmanj pa naša. Že lani je stekla akcija ZK za poživitev kulturne dejavnosti, letos pa to akcijo nadaljuje ZKO.
Naša mladinska organizacija si je zadala nalogo- pritegniti h kulturni dejavnosti vse dijake gimnazije in spodbuditi njihovo ustvarjalnost. Cilji naše nove organizacije naj bi bili: skrb za humane odnose med ljudmi, razvijanje vseh vrst ustvarjalnih sposobnosti, omogočanje globljega doživljanja umetniških stvaritev, organiziranje lastnih kulturnih prireditev, .vključevanje v dejavnost ZKO in delo krajevnih skupnosti, navajanje na- samostojno delo, na kritično vrednotenje umetniških stvaritev, obujanje tradicij NOB, prirejanje spominskih slovesnosti ob dogodkih, ki so historičnega pomena, pripravljanje vseh učencev'"na doživijenjsko pripadnost aktivnemu kulturnemu delu in razvijanju samoupravnih odnosov.
Zato bomo nadaljevali že zastavljen delo v krožkih in razvili še druge kulturne sekcije, V naše MKUD, ki smo ga ustanovili ob občinskem prazniku, sc posedaj vključene naslednje sekcije:
-	recitacijska sekcije
-	hortikulturna
-	likovno-oblikovalna
-	novinarsko-literarna (odbor za izdajo "Stezic")
-	filmska
-	foto
-	klub OZN
Na ustanovnem sestanku MKUI smo sprejeli tudi program za šolsko leto 1977/78° Rezultate naših prizadevanj bomo pregledali na občnem zboru do konca šolskega leta.
Na ustanovnem sestanku smo se seznanili tudi z rezultati volitev.
Vodstvo MKUD sestavljajo:
-	predsednik:	Igor Lukšič
-	tajnik:	Barbara Močivnik
-	blagajnik:	Ivan Lukšič
Mentor MKUD je prof. Jože Sever, člani pa smo vsi dijaki gimnazije.
Vse naše kulturno umetniške sekcije smo povezali pod skupnim imenom MKUD Oton Župančič. Za ta naziv smo se odločili na sestanku MO iz spoštovanja do velikega pesnika naše moderne, ki je bil tudi učenec naše gimnazije in velik ljubitelj mladine ter slovenske besede in naroda.
Meta Fabjan, 4.b
RAZPIS
Šolska skupnost razpisuje nagradni natečaj ob kulturnem prazniku, 8. februarju. Natečaja se lahko udeležijo vsi učenci gimnazije Novo mesto„
Obsega naslednja področja:
1.	Literatura
2.	'Likovna umetnost
3.	Glasba (instrumentalna izvedba glasbenih del).
Prijave, na katere napišite ime in priimek, razred in naslov dela, ki ga boste izvajali, oddajte v tajništvu.
4.	Umetniška fotografija - Vsak lahko odda le eno fotografijo na temo iz šolskega in izvenšolskega življenja ali lepote narave = Format fotografije naj bo 18 x 13 cm. Udeleženci naj oddajo svoje prispevke označene s šifro. Ime naj priložijo v zaprti ovojnici, ki naj bo označena z isto šifro.
Upoštevali bomo prispevke, ki jih bodo učenci oddali v tajništvu najkasneje do 30. januarja 1978-
Rezultate natečaja bomo objavili na prireditvi ob 8. februarju. Najboljša dela bodo nagrajena.
Šolska skupnost gimnazije Novo mesto
ZA KULTURNI PRAZNIK - KVIZ TEKMOVANJE
Letošnji naš kulturni praznik - Prešernov dan bomo posvetili spominu na stoletnico rojstva drugega velikana naše poezije - Otona Zupančiča. V načrtu nimamo navadne proslave, pač pa tekmovanje med ekipami, ki bi predstavljale posamezne razrede in ki naj bi pokazale svoje poznavanje Župančičevega življenja in dela.
Člani ekip morajo preštudirati naslednjo literaturo:
1.	Oton Župančič: Izbrane pesmi (Klasje št. 9-10)
2.	Oton Župančič: Izbrane pesmi (Kondor št. 62)
3.	Oton Župančič: Veronika Deseniška
4.	Oton Župančič: Izbrane pesmi (Prešernova družba
1977)
5.	Dr. Joža Mahnič: Oton Župančič
6.	Janko Kos: Pregled slovenskega slovstva
(Ustrezno poglavje)
7.	Zgodovina slovenskega slovstva V.
(SM 1964; ustrezno poglavje)
Za izbiro in pripravo ekip so odgovorni razredni kulturni referenti. Najboljše ekipe, ki bodo nastopile na kvizu
8.	februarja, bomo izbrali na tekmovanju v ponedeljek,
6. februarja po 7» šolski uri.
MKUD Oton Župančič


.
.
'
. •
■
.. ..