Razne stvari. Iz domačih krajer. Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorab, grioib in planinah mnoge kresove! Zlagajmo Ciril - Metodove darove! Naša prekoristna družba sv. Cirila in Metoda, ki ob mejah vzdržuje slovenske šole, da se naša deca ne potujči, nujno potrebuje pomoči. Koliko vsako leto darujejo Nemci za naše potujčenje! In mi se ne bomo ganili, da bi branili svojo mladino pred potuičenjem? Bliža se god sv. Cirila in Metoda, ki sta variha te lepe naSe družbe. Pokažimo ob tej priliki v dejanju svojo naklonjenost tej družbi. Zbirajmo in zlagajmo Ciril-Metodove darove. UredniStvo «Slov. Gospodarja> jih bo sprejemalo za tukajšnje podružnice. Rodoljubi vseh stanov, naSi mladeniči, naša dekleta, ganite se! Častnim občanom trga Rajhenburg je bil enoglasno imenovan preč. opat. oo. trapistov Ivan Epalle, kateremu je g. župan B. Kunej 24. t. m. izročil častno diplomo. TJmrla je včeraj 24. t. m. v tukajšnjem zavodu <5č. šolskih sester č. sestra Tekla Ferlan, rojena pri Sv. Trojici v Slov. gor. — Naj v miru počiva! Mariborski žnpan dr. Schmiderer je 24. t. m. pred glavarjem Attems-om storil obljubo. Potem se ie vršila volitev podžupana. Izvoljen je Karl Pfrimer. Obadva sta obetala v nastopnih govorih, da bosta varovala nemški značaj Maribora. Ljubi Bog, kako varovati, česar ni; saj vendar pri vseh koncih in krajih sili v Mariboru slovenski značaj na dan! — V norišnico so odpeljali pretečeni teden 4 osebe iz Maribora. Kaj so pač razlogi, da dandanes bolezen na umu tako pogosto nastopa ? »Spodnještajersko llberalno učiteljstvo." Dobili smo naslednji dopis: Gospod urednik! Iz članka v 25. številki «Slovenskega Gospodarja*, dne 19. t. m (Spodnještajersko Iiberalno učiteljstvo) razvidim, da ste o spodnještaierskih učiteljskih društvih krivo podučeni in ste torej krivo poročali, da «vsa» spodnještajerska učiteljska društva so se postavila odločno na program liberalne napredne stranke na Kraniskem itd. Resuici na ljubo vam naznanjam, da ljutomersko učiteljsko druStvo se nikdar ni postavilo na program te stranke in da njega glasilo ni sedanji «Učiteljski Tovariš*. Zraven tega Se omenim, da naše društvo ni član štajerskega «Lehrerbunda'». Učiteljsko društvo v Ljutomeru deluje še zmerom na podlagi svojega gesla: «Vse za vero, dom, eesarja.» — Blagovolite torej nam storjeno krivico popraviti. — V Ljutomeru, dne 23. junija 1902. — Za ljutomersko učiteljsko druStvo: I. Robič, predsednik. — Opomba ured.: Seveda z veseljem popravljamo svojo prejšnjo trditev! Slovensko - nemška gimnazija v Celju. Nasprotniki te gimnazije širijo vest, da bo ta gimnazija s prihodnjim letom prenehala ali pa prestavljena iz Celja. Temu nasproti moramo opozoriti slovensko javnost, da je to neresnica, izmišljena od nasprotnikov. Slovenska gimnazija v Celju ostane, kakor je bila dosedaj in stariši naj brez strahu in skrbi izročijo svoje sinove temu zavodu. Povozil je 19. t. ra. hlapec gostilničarja Skala v Poberžu pri Mariboru delavca Simona Staudler ter ga tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Staudler je čez 70 let star. Poskušen nmor v Mariborn. V Mariboru so aretirali hiSno posestnico Katarino Fischer, ki je z arzenikom, namešanim v mleko, hotela zastrupiti Terezijo Kotnik, kateri je morala dajati pri nakupu hiše izgovorjenih 10 gld. na mesec in prosto stanovanje. Kotnikova je čutila vsak dan po užitku mleka bolestne napade, zato je dala mleko preiskati in zlobni namen hiSne poseltnice Fischer je priSel na dan. Pri c. kr. okrajni sodniji je razpisana služba pisarniškega sluge. Prosilci, ki raorajo biti vešči slovenskega in nemškega jezika, naj vložiio proSnjo do 20. julija 1902. Oddaja lova. Lovska pravica občin Št. Ilj v Slov. gor., Št. Kunigunda in Cirknica bode se z nova dražila dne 30. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru in se bode oddala tudi pod dosedanjo lovsko najemSčino največ ponujaiočemu, ako ne obstoje proti dotičnemu kateri poslovni izklenitveni vzroki. Mrtvo truplo z ranami na glavi so našli v torek 24. t. m. na levem bregu Drave pri Brestenicah. Sodnija, ki se je podala po- poldne na lice mesta, tifini ponesrečenec, ali nVorsusverein1' Slov. gor. dobi denar lahko vsem vložnikom resti, tako da najbrž Vložniki bodo se toraj denar. bo dognala, ali je doje bil umorjen. pri Sv. Lenartu v na posodo in bo toraj plačal kapital in obne bodo nič zgubili. smeli oglaSati za svoj V morjn je ntonil na Reki slikarski učenec Ivan LipovSek s Štajerskega. Samomor? Razni listi poročajo, da so iz Savinje pri Zidaaem Mostu baje izvlekli mrtvega posestnika Jakoba Gašperina iz Škofje Loke. Pri njem so našli Iistek, na katerem je bilo zapisano samo: »Tukaj končam iaz svoje življenje». Bogn, domovini in mladini t Ta na- pis se je bliščal na neki ljudski šoli na Slovenskem. Ker sedaj ni mraza, da bi ga poškodoval, kazalo bi ga zopet napraviti, sicer bo vas drugič prehitela zima. Toča je bila v Žetalah pri Rogatcu dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer. Deset minut je neprenehoma padala in sicer jako gosta brez dežja. Nevihta je obsegala vas Žetale in njeno okolico. Sadje in grozdje je uničeno. Pri Sv. Marjeti na Dravskem polju v župniji Sentjanž uničil je minuli pondeljek požar žest gospodarskih poslopij. Na lice mesta so prihitele požarne brambe iz Šentjanža, Maribora in Rač ter ustavile nadaljno nesrečo. Pri Sv. Markn niže Ptnja ste se dne 21. t. m. zgodili dve nesreči. Jako pridno in ljubeznjivo deklico, 131etno Ivano Lah iz Sobetinc je strela ubila. — Pozno v noči prišel je, kakor po navadi, kmet Janez Plohl iz Borovec pijan domov, padel je v studenec in se ubil. Mož je rad veliko pil. Iz Radgone se nam poroča: Dne 23. t. m. peljala se je kmetica N. Kobert s svoiim 21etnim otrokom na vozu, polnem trave, od Ščavnice proti domu. Potoma se je voz prevrnil. Mati je bila takoj mrtva, otrok pa le nekoliko poškodovan. Štajerski slovenski deželni poslanci so se sešli dne 19. junija t. 1. v »Narodnem domu« v Mariboru ter so se posvetovali o sedanjem političnem položaju, posebno z ozirom na bodoče zasedanje deželnega zbora. Iz Žalca se poroča: Dne 22. t. m. so priredili prijatelji krasnih naših planin prvi večji letošnji izlet na Mrzlico, takozvani Savinjski Triglav. Od vseh krogov mile naSe domovine prihiteli so prijatelji in znanci, gospe in gospice ter gospodje, da se snidejo na prijaznem hribu, se predramiio in vživajo par uric planinskega veselja pozabivši skrbi vsakdanjega življenja. Do 250 izletnikov je pri krasnem jasnem dnevu občudovalo čarobno slikovito Savinjsko dolino, Savinjsko dolinske planine, jednako Triglava, Karavanke in Uskoke ter druge Štajerske, Korotanske, Kraniske in Hrvaške planine. Ker se radi raznih zaprek blagoslavljanje križa na Mrzlici tokrat ni moglo vrSiti, priredi se dne 24. julija t. I. drugi večji izlet na ta prijazni grič, ob kateri priliki se bode blagoslovil tamkaj postavljeni krasni križ. Ze sedaj opozariamo ljubitelje lepih in divnih naših planin na ta izlet, da se istega mnogobrojno vdeleže, saj ie ravno takrat planinska flora najbolj razvita in čas jako ugoden. Spored tega izleta se bode pozneje objavil. Velika nesreča na Mnri. Vsak dan se dogajajo nesreče, ki zahtevajo skoro vselej več ali raanj človeSkih žrtev. Tako se je pripetila zadnji petek, dne 20. junija zopet zares pretresujoCa nesreča. Pri Lebringu vrh Lipnice zidajo tovarno za proizvajo elektrike. Ker so kopanje kanala dogotovili, spravljali so v petek stroj za basanje kremena njega lastniku g. Feuerloscherju nazaj. V ta namen je poslal le-ta svojih pet delavcev, da spravijo po Muri brune od stroja do tovarne na Sladki Gori. Omenjeni delavci so napravili iz  teh velikanskih brun takozvani splav ali »flos«.  Do mesta pri Lončanah vrh Arnovža (Lan- tschenbriicke) so se srdčno vozili. Pri tem mostu pa, kjer teče Mura jako hilro, se zadene splav ob sobo mosta. Splav se raztrga in prevrne, a oni nesrečneži pa v derofio vodo pod splav. Samo dva sta se rešila. A trije, Janez Schmirmaul, Julij Fakič in I. Greiner so naSli smrt v valovih Mure, katera jih je odnesla Bogve kam. Dosedaj, ko to piSemo, še ni duha ne sluha o ponesrečencih. Vsak je zapustil doma vdovo z nedoraslimi otroki. Bog potolaži nesrečne družine! Sv. Kunigunda na Pohorju. Dobili smo naslednjo izjavo, da jo priobčimo: Zvedeli smo, da «Slov. Narod> in drugi liberalni listi zlobno napadajo prečastitega gospoda kanonika Jerneja Voh. V povsem neosnovane napade vmeSavajo tudi po krivici njegovo vizitacijo k Sv. Kunigundi, ko je še bil dekan v Konjieah. Kdor pozna razmere, dobro ve, da je pot na naše planine precej težavna. Ker je zdravnik prepovedal radi bolezni prečastitemu gospodu tako potovanje, pripeljal je iz spcStovanja in hvaležnosti cerkveni ključar Jurij Potnik preblagega gospoda dekana na svojem vozu, kar si šteje v posebno čast. — Podpisani odločno zavračamo grdo obrekovanje ter užaljeni obsojamo vse podle napade liberalnih listov na prečastitega gospoda kanonika in v imenu cele župnije izražamo globoko spoStovanje in iskreno hvaležnost do preljubeznjivega gospoda, bivšega dekana naSega. — Cerkveno predstojnistvo pri Sv. Kunigundi na Pogorju, dne 21. junija 1902. — J. Šelih s. r., župnik. Martin Ravnjak s. r., cerkveni ključar. Jurij Potnik s. r., cerkveni ključar. Planina. Dne 16. junija okoli poludne je udarila strela v hiSo Franca Paulinc, kmeta na Brdem. Revež je bil samo za 800 kron zavarovan, Skodo pa cenijo 1200 K. Zahvaliti se je treha požarni brambi iz Planine, ki je bila o pravem času na mestu ter preprečila ogenj, da ni zgorela cela vas. lz ormoškega okraja. Poroča se nam: K tukajsnji slovenski požarni brambi so pristopili gosp. aadučitelj Josip RajSp in učitelj Adolf Rozina, oba iz tukajšnje slovenske šole ter gosp. Janko Grivec, uradnik pri gosp. dr. Omulecu. Sejmi na Spod. Štajerskem meseca julija: Arnovž: 20.; Kapla pri Arvežu: 7.; Sv. Janž: ponedeljek po Janezu Krstniku; Sv. Duh: po 7. dedelji po BinkoStih; Dobova: 10.; PiSece: 8 ; Videm: 4.; Zdole: 15.; Petvrovče: 2 ; Teharje: 26.; Vojnik : 4.; 2alec: 25.; Horbing: 4.; Vetmansteten: 17.; Rečica:4.; Sv. Duh pri Ločah: 13.; Konjice: 31.; Vitanje: 20.; BuCe: 21.; Dobje: 16.; Sv. Filip v Veračah: 17.; Kozje: 25.; Planina: 12.; Zagorje: 31.; Dol: 31.; Sv. Križ pri Liutomeru: 26.; Marnberg: 31.; Muta: 17.; Remšnik: 2.; Vuzenica: 4.; Fram: 26; Sv. Jurij ob Pesnici: 8.; Sv. Marjeta na Dr. polju: 20.; Sv. Marjeta ob Pesnici: 20.; Maribor: 3. ter vsako prvo in tretjo sredo v mesecu; Sv. Magdalena: 22.; Sv. Martin pri Vurbergu: v pondeljek po Aninem; Sv. Peter (okraj Ctnurek): 4.; Sčavnica pri Sv. Ani: 17.; Ormož: pondeljek po Jakob.; Ptujska gora: 2.; PolenSak: 2.; Ptuj: 6.; Sv. Urban: 26; Kostrivnica: 30.; Marija T. v 2italah: 25.; Sv. Mohor: 22.; Podlat: 4.; Rogatec: 12.; Poljčane: 10.; Slov. Bistrica: 25.; Sv. Ilj pod Turjakom: 2.; Sv. Helena (okraj Šmarje): 22.; Pristova: 8.; Tinsko: 2.; Šoštanj: 12.; Velenje: 18. Cerkvene stvari. Vabilo. K odborovi seji družbe duhovnikov Lavantinske Skofije dne 1. julija, v torek ob 11. uri predpoldne uljudno vabi preč. gg. odbornike predsedništvo. Eapela pri Radencih. Gospod urednik, Vi menda res mislite, da smo mi začeli spati smrtno spanje, kakor nam očita »Slov. Gospodar«. O nikakor ne! Ko bi Vi, gospod urednik, videli mladeniče in deklice radinske občine, kako lepo so praznovali god sv. Alojzija! Cez 50 mladeniCev in deklic je med slovesno službo božjo sprejelo presv. Rešnje Telo, in tako posvetilo svoje telo božjemu Izveličarju. Da, gospod urednik, dokler bodo naSi mladeniči in deklela združeni z ljubim Bogom, ni se nam treba bati nemškutarskega jarma. Da se je pa slavnost lzvršila tako lepo, se imamo zahvaliti prečastitim gg. dubovnikom, nadalje gospodu pevovodju J. Čiriču, vsem pevcem in pevkam. Vsem, kateri so kaj k slavnosti pripomogli, kličemo Bog p lati! Društrena poročlla. Pri Dev. Mariji v Puščavi se je osnovalo dne 22. t. mes. katol. delavsko društvo. Predseonikom ie izvoljen g. Janez Lampreht, veleposestnik, ki je daroval druStvu 6 K. Mi želimo mlademu društvu obilo uspeha! Bralno društvo pri Bv. Marku niže Ptnja je imelo dne 15. t. mes. dobro Jobiskano izredno občno zborovanje, pri katerem sta bila veleč. g. župnik in kn. 3k. dub. svetovalee Mat. S1 e k o v e c ter mnogozaslužni g. nadučitelj Jan. M o ž i n a imenovana častnim udom. Potem je govoril gosp. potovalni učitelj Martin Jelovšek, kako bi se v našem kraju živinoreja povzdignila. Kmetje so se mu kar Cudili, ker zna tako lepo poučevati in so tudi izprevideli, da jim treba pouka, ako si hočeio živino in blagostanje zboljšati; zato so gospoda potovalnega učitelja prosili, naj jih večkrat pride poučevat. Potem je g. dežel. poslanec in odvetnik dr. Fran J u rt e 1 a kmetom razložil veliko važnost in korist bikorejskih zadrug ter jim svetoval, da se združijo in snujejo v svojo lastno korist takšne zadruge. Hvala lepa obema gospodoma za lepi pouk! Politično društvo nPozor" s sedežem v Ptuji izvolilo si je za bodoče leto nastopne gg. odbornike: Zelenik Josip, predsednik; Brenčič Miha, namestnik; dr. Jurtela Franc, blagajnik; Zupančič Dragotin, tajnik; Šuta Alojz, odbornik; dr. Horvat Tomaž, odbornik; Mahorič Frane, odbornik; namestnikom pa gg.: Sinko Jožef, Pinterič Aleksander in Muršec Janez. ,,Slovensko pevsko društvo" s sedežem v Ptnji izvolilo je pri občnem zboru nastopne gg. odbornike: Zupančič Dragotin, predsednik; 6. o. Vaupolič Lenart, podpredsednik; MurSec Ivan, blagajnik; Kajnih Valentin, tajnik; Sever Jožef, arhivar. — V tekočem letu namerava se prirediti veliki pevski koncert v Ptuji; dan in vspored koncerta pride prihodnjiC. Bralno društvo v Rogatcn priredi dne 6. julija Ciril-Metodovo slavnost. V petek, 4. julija, na predvečer sv. apostolov bo ob ugodnem vremenu izlet na Donačko goro, kjer bo plamtel običajen kres. V nedeljo potem pa se vrSe po večernicah pri gosp. Reicher-ju slavnost s petjem, z deklamacijo, govorom in igro: «Ne vdajmo se»! Iz drugih krajev. V beg je zapodila svojo gospodinjo na Brezovici na Kranjskem dekla Reza GroSelj, baje ker jo je ta nekaj rezjezila, ter morala iskati zavetja v Volkovi hiSi, od katere duri je za seboj zaklenila. Reza Grošelj pa udari tako po oknu, da sta se dve šipi razbili in je steklo padlo na v zibelki ležečega otroka. Deset dni zapora in dva posta ji je prisodilo sodišče za njeno korajžo. S kozarcem je ndaril dne 11. maja Janez Peternel, posestnika sin, hlapca Lorenca Slivnika v JanSatovi gostilni na Dovjem, ker je baje med gosti sitnosti delal, tako da je bil gostilničar primoran ga iz hiše spraviti. V veži pričelo se je ruvanje, in ker je nekdo ugasnil luč in je v temi nekdo Peternela brcnil, je ta, kakor sam priznava, v jezi udaril Slivnika s kozarcem po glavi in ga težko ranil. A v noči 1. junija grozil je domačim in gostom z nnžem, vilami in s koso ter upil, da rnorajo danes trije poginiti, razbil iz hudobije več steklenic in kozarcev ter dva navzoča telesno poSkodoval. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev ječe. Dva samomora v LJnbljani. V Kolodvorskih ulicah v gostilni Mar. Ravnik se je ustrelil potovalni agent Jos. Hofmann iz Taunkirchna pri Badnu. Ustrelil se je v sence in je bil takoj mrtev. — 20. junija okolu pol 2. ure zjutraj se je v svojem stanovanju s samokresom v prsa ustrelil mark6r v kazini Jos. Eržen. Strel pa ni bil smrtonosen. Ranjenca so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. Mesto pred oltar v smrt. 311etni arbitekt, v službi pri ljubljanskem stavbinem podjetniku Filipu Supančiču, Oton Heinz, ter zaročnica mu Marija Asoli, sta si te dni zvečer ob 7. uri kupila poročna prstana pri nekem zlatarju na Starem trgu v Ljubljani. Od tu sta se pripeljala na »Zeleni hrib« — kjer je stanovanje zaročnice —, on na kolesu, ona s tramvajem. Od ulice sv. Florijana naprej je Heinz vozil pred električDim vozom. Ne ve se, kako se je zgodilo; dasi je imel kolesar dovolj prostora, je kar nakrat ležal tik električnega voza, tako, da zavirač ni mogel pravoCasno ustaviti istega. Voz je vlekel Heinza kakih 60 korakov naprej. Izvleksi ponesrečenca izpod voza, so ga prenesli v vežo mestne ubožnice, kamor sta prisla dva zdravnika, ki sta ranjenca obvezala za silo in pa duhovnik, ki mu je podelil sv. poslednje olje in je ob enem tudi izvrSil poroko. Priči sta bila vojaški zdravnik in magistratni policijski svetnik F. Podgoršek. Heinza so prepeljali na to v bolnišnico, kjer je umrl včeraj popoludne. — Čudno je na dogodku, da je kolo ostalo nepoškodovano in je obležalo na cesti daleč proč od električnega voza. Zračne posledice vnlkaničnega izbrnha na Martinikn. Z veliko nepotrpežljivostjo pričakujejo londonski prebivalci posledic vulkaničnega izbruha. Trdi se, da bodo plinove luči v Londonu svetile zeleno, nadalje se trdi, da bo nebo pri solnčnem zahodu krasno žarelo in sicer najbrže bode o tem času zeleno. Angleški učenjak proiesor Morman Lokjer trdi, da se že več sto let opazuje, da so večini vulkanskim izbruhom sledili krasni solnčni izhodi in zahodi. To povzročuje velika množina vulkaničnega prahu, ki se v ozračju nahaja in odbija solnčno svetlobo. Krasne solnčne vzhode in zahode opaževati bode več let. V ManSestru so že pri solnčnem zahodu opaževali večkrat zeleno meglo. Velikanska iznajdba. Artilerijski polkovnik Humbert v Parizu je iznaSel napravo, ki se brez posebnih težkoč nadene puSkam in topovom in ki odstranijo dim, vsak pok in prepreči, da se niti ogenj iz strelne naprave ne pokaže. Dedšina pod desko. V Godingu na Štajerskem }e umrla premožna 721etna starka, a njenih hranilnih knjižič niso našli nikjer. Konečno je nek dedič preiskal tla in je res našel pod desko tri hranilne knjižice, glaseče se na 48.000 K. V Monakovem na Bavarskem |e umrl pred kratkem posestnik pivovarne I. Smidt v 77. letu. On ni baje nikoli v svojem življenju pokusil kapljice piva. Menda ni bil nikdar žejen, ka-li?j Svinja požrla otroka. StraSen dogodek se poroča iz L' Argentier na Francoskem. Neka kmetica je pustila svojega 4 mesece starega otroka samega v sobi. Ko se je vrnila, ni bilo nikjer otroka. Preiskava je dognafe, da ga je požrla svinja. 7 dni brez jedi, pijače in zraka. Iz Berolina se poroča skoro neverjetna vest, da se tam kaže neki Amerikanec po imenu Papus, kateri zamore živeti 7 dni brez jedi, pijače in zraka. Papus se pusti omotati v platno, potem ga položč v rakvo iz stekla. Rakvo spuste potem pod vodo, kjer ostane 7 dni. V njej Ieži tedaj Papus brez jedi in pijače in, kar je najufiudneje, niti zraka nima za dihati. Nova nesreča na Martiniki. Nad 5 m. visok vodni steber se je razlil te dni nad mesto Bas Poen in razdejal 22 his. Mlad samomorilec. V Borstu pri Trstu se je ustrelil 191etni Ivan Gašperšič. Kroglja je mladeniču prerila lobanjo in se mu zarila v možgane. Vzrok samomora je baje »nesrečna ljubezen«. Eravo in junca začaral. 45 let stari delavec Janez Osjak iz Zabave goji sovraštvo do posestnika Franceta Prašnikarja, ker mu je, kakor on trdi, kravo in junca «zacopraK Obdolženec je bil za to natolcevanje že t Litiji kaznovan. Osjak mu je opetovano grozil, da mu bode z vilami trebuh predrl, in je res napadel s kolom Prešnikarja dne 13. maja t. 1., ko je Sel s polja domov, mu pretil z nožem in da mora poginiti, predno bo leto. SodiSče mu je prisodilo tri mesece jefie, poostrene z enim postom na teden. Nevarna samomorilka. 161etnadekla Jos. Gorlitsch se ie vrgla iz okna v II. nadstropju hi8e na Dunaju ter padla na 721etno starko. Samomorilka se je pobila smrtno, starko pa je nevarno pohabila ter bo brž ko ne tudi umrla. Dekle se }e balo kazni radi tatvine. CSospodarske drobtinice. Omejitev živinskega prometa iz Štajerskega na Nižje Avstrijsko. Uvažanje svinj iz okrajev Nemški Podčetrtek, Gradec (mesto in dežela), Ptuj (mesto in dežela) in Brežice na Štajerskem na Nižje Avstrijsko |e prepovedano. Čistost kože pri kravah. Čistost kože pri kravah upliva zelo na zdravje živali in na mleko. V slabih hlevih, osobito v takih, kjer je strop iz lesa in je ta že star, slab in črviv, pada iz njega mnogo prahu. Ta prah se zadržava večji del na dlaki in koži krav ter zamaši znojne luknjice, da ne morejo delovati. Zato je treba krave in sploh vse govedo vsaj jedenkrat na dan česati in snažiti; take krave so veliko bolj zdrave in dajejo tudi več mleka.