^ , f f TVT1 1	' T ?
Prvi slovenski dnevnik v ■ ^^ I ^^ ^^ I ^^ I ^^ ^^	The brst Slovenic Daily in
Zjedinjenih državah. M ▼ | ^^ I V 1	the United States,
k Izhaja vsak dan izvzemši JL^M^^I^^F dL ^ JL	Issued every* day* except
* nedelj in praznikov.	Sundays and Holidays.
(L^. ^j) List slovenskih delavcev v c>AmeriHi	- - --^
Saftarat m SmmA-OUm K»tt«, laptambar «1, 1903, a* Um Foat OfAc« at Nwr York, H. Tn nadtr Act of Oongrsaa of March t, 1W».
I-----------------
NO 298. — &TEV. 298. NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 21, 1905. — V ČETRTEK, 21. GRUDNA, 1905.	LETNIK XII. — VOL. HL
Ob materini gomili.
Blateno till i mrak odcva zemljo. Po ozki stezici »topa mož z majh-| nim zabojem pod pazduho.
To je grajski logar, ki prihaja i/. JI„ ia .1 inov, nesoč Sinku nekaj lepega /.a božično »Lpevesee.
Noge s« mu z« šibe od naporu« hoje. Dve uri že gazi po snegu, ki ga Je bil uam-iol predpoldne lejleui sver.
p«jI urn, in doma h m," dej o tiho in pospeši korake. Komaj že čaka. sinkove družbe.
To mu je najdražje imetje na svetu. Iia.|t jal o rad, •• I 'I <i"V"liuje čas, ne p. menkuje vsak dan nekaj časa s petletnim h in ko m Ivankom.
posebno Veliko misli logar danes domov grede na ljubljenega »inku.
Ljubezenski čut o njega mu dije v pršili, in v dulin objema utrujeni, nrefni logar drago bilje.
\' t. h mislili zaide na napačno pot. Ihisi že dovolj dolgo st«pa J »o velikih, nenavadnih zametih, vendar ne sluti, da je bil iztrre-dl pravo pot prt ti domu.
Dolgo že hodi. Naposled, ko že težko privzdiguje noge, ki se mu vedno gl< b-Ije vdirajo v sneg, se mu zjasni v glavi. |Malici se ozira, a njegovo o'-o ne predre proste megle.
Sat ni toliko ve, da še ne bo doma tak<» luž. Saj (Mi tej poti mora hoditi fte najmanj dobro uro.
'Zakaj nisem šel rajši čez jiokopali-gče," -i misli. "Tam je 1 gotovo u-glajena. Posebno danes, ko bodo ljudje prihajali k polnočni«."
V zvoniku za ki t-uk a k večerni molitvi.
Zdaj Šele se za vi- 1< gar, kje da je. Zvon ga je bit opomnil, da je zašel y.adi za jiokopališče.
Pobožno se odkrije in m« li. Zvon utihne, a logar moli Se vedno. Moli /m drag ženo, ktero «o mu bili nedavno prenesli semkaj v večni dom. "Tu t).rej jy.^ivaS," vzdibiio tc žno. '•Zakaj si me ost a vila takti rano!' I„ nasloni se ob palico in se globoko samici. Žalost mu preveva sree, in v njegovih očeh se zreali težka duševna
bol	, _
Zdajei začuje mil, tanek glas. Zvem
ii ni na uho, kak. r bi nekdo stoka h
Pozorno posluša, a ne razloči nice-Bar. Slutnja mu veli, da prihaja glas
« l>okopališea.
Počasi se splazi na vzvi&ek in se u-ftavi p. d živim plotom, ki obdaja temno groblje.
Dolgo že sedi v snegu in premišlja, kaj naj pomeni prejšnji glas.
** Mogoče se mi je le zdelo, da sem »liftal nekoga jckajo*ega," izprego-vori tresoč' se mraza. "Malo bom se počakal, in pmtem odidem. Gotovo že toži Iva nek po meni. flot o vo me težko
pričakuje.
Komaj to tiho izreče,-začuje otročke kliee:
<*Mamicn, mamiea, eujie, jaz \ as kUc em, ja/., Vaš Ivanek. Mamiea, ali ne slišite? Ki«'*, nič me ne slišijo. Oh,
zakaj n*f"
"Mamiea, ali me res w fdŠMtet —
Mamiea — o joj!" (ilas umolkne.
Ko začuje logar besede "Mamica— Ivanek", se grozno prestraši.' Potem zakliče:
"Ivanek, ali si tit^Kaj vendar te . je prignalo semkaj t"
Naglotna jireskoii ozko pregrujo in Odhiti tjaM «>d koder je čul vpitje.
Ob ograji pa je bil izkopan nov grob. A sneg ^a je zametel, da ga to bilo videti. Logar ne zapazi tegu \ nagliei in term. Zato pade k nesreči vanj.
"Moj Bog, pomagaj, pomagaj t" vzdihuje logar v jami Nikakor se ne more reški iz nje.
Kaj mu je storiti t Kako priti iz
jame t
6e ima pri sebi palieo, zaboj je bil obtičal v grmovju, skoti ktero se je splazil.
Palica je trdna in debela, močna dovolj, ko bi Hi le vedel -pomagati ž njo na noge.
Ker se mu nikakor neže posrečiti drugnee, jo vzame naposled ca pt^no.
Z vso močjo jo zasadi v zmrzlo steno globoke jame in jo pripogno tako, j da leži poševno.
Sedaj stopi nanjo, da bi zleael iz , jame, a s palieo vred pade nazaj, i Takisto se inu prigodi drugič,	<
Vendar ne izgubi poguma, zato poskusi vnovič.	.
Bolj polahkoma nego prej »topi na palieo in se zavihti navzgor, Srečno •kc^i iz jam«.	'
Paliea ostane v jam!, toda on na utegne misliti na njo, zakaj mudi m inu k ženinemu grobu.	1
Urno ateže tja.	!
Luž pod velikim križem sredi pokopališča mu razsvetljuje z mrko cvet- 1 lobo pot k tihi gomili predrag« soproge.	«1
"Ivanek, kje lit" za k life v temn« ool,	1
Nobenega glasa — Vse jo tibo in 1 mirno,	.V ....'u^UMilHi 1
h f« o?; ^ .i^ms^Hm^^m^
Le fie oekej korakov je do njenega grt>ba.
"Oh, da bi ao mi bilo le zdelo, da sem ga slišal,f# vzdihno logar. "Bog me ne kaznuj, da bi rea nažel tukaj otroka!"
Že stoji ob grobu. Na lahko potip-lj« okrog.
"Moj Bog, kdo je tot" zakriči lo-g*r. "Ivanek! Ne, to ni mogoče —"
Hitro prižge žyeplenko.
"Ob, Ivanek, kaj delal tukaj t I-vanek, sliiifit — Ivanek, drago moje dete, o£« te kliče. Čuj me, Ivanek 1"
A Ivanek molži, kkor tihi grob po-
Brezmejno žalosten objame logar sinka in se bridko razjoče.
"Se tebe naj izgubim, potem izgubim vse, ljubo dete moje! Jokal sem, ko je umirala tvoja mamiea, in kaj naj počnem, ko me hožefi ostaviti tudi
tif — Kdo se bo zjokal nad mojim grobom, če ne ti, Ivanek moji"
"Toda, ti še nisi mrtev — ne, niai mrtev, sinek ljubi; Se iivii — Brž domov, da ti še rešim življenje."
Na lahno ga vzdigne in potem se zažene po ozkem tiru proti domu.
Ves moker od potu prisopiha na domači prag. Z očetovsko ljubeznijo pritisne Ivanka na prsi, rekoč:
"Ivanek, doma sva!"
Ubogi Ivanek p® ne odgovori niti besedice, temveč molči kakor prej.
Zakaj tako T Zakaj se ne odzove o-četut
Od prevelikega atrahn na pokopališču, ko je začul klicati svoje ime, mn je pošla zavest, da je obležal kakor mrtev kraj groba.
Ni spoznal očeta koj po glasa, zato je menil, da g kliče smrt*...
Tudi «o mn bili udje že vsi zmrzli, da jih si mogel več premakniti.
Oh, zakaj je ^ to ril ubožec ta usodni korak t —
Katera moč pa mu je vzdramila misel, naj gre k mamici na grob t
Ko ni bilo več doma matere, se j« pomnožila Ivanku tembolj ljubezen do nje.
Vedno bolj je hrepenel po njeni družbi —
Niti trenutje ni minilo, da se je ne bi spominjal —
A plamen gorečih želji, da bi jo videl še kdaj ▼ svojem življenju, ja plapolal šaman ▼ njegovem area.
Danes, ko ja samcat dolgo čakal o-četa, ni mogel več prenašati grenkob-nib občutkov, ki so mu tešili are« m-radi materina isgnbe. Zato steče na njen tesni dom. Ondi jote in vsdihnjs In klife ma-mioo, a ona ga na ališi
Tako tudi on na sliši aedaj Ijabs««
očeta, ki ga zove, sloneč ob njegovi poetelji:
"Sinek moj, Ivanek moj; čuj, zbudi set, jaz, oče, te kličem."
Globok vzdih se izvija Ivanku iz pni — njegov duh se dvigne nad oblake. --
Dedkova povest«
Težke anežinke padajo na smrala tla. Hišni gospodarji skrbno zapirajo duri, majajoč a glavo in meneč, da na pomnijo takega vremena na Svati večer.
Otroci so bili ša poslaiiH orehe krog jaslic in aa zbirajo ob gorki paši okolo dedka, Id jim pripovedujejo tola po-▼aat:
Tam gori na Vlllllf kjar stoji na strmi nafini stari Mi«aU mrmA. -U MmI
i pred par leti bogat graščak, ki je gospodaril vsi okolici, i Sedaj že dolgo spi v mrtvaški rakvi.
Kmetje so mu morali plačevati ve-'' lik davek. Kdor ni poravnal pravočaa-• no svojega dolga, tega je izpodil iz hiše ali pa ga je vrgel v jedo.
Graščak je imel poleg svoje soproge še hčerko Emo, ki je bila že odrasla.
Poleg poslov, ki so služili v gradu, naj omenim atrežaja Jerneja, kteremu se je godilo gledč hrane nekoliko bolje kakor ostalim službujočim.
Jernej je bil namreč v gradu edini nalušbenee, kteremu je graščak nekaj sanpal.
V graščakovo spalnico ni smel rasen grašBakove soprog« in hčezke, nihče drogi, ko samo Jernej.,
Da M pa graščak ispregovoril a Jernejem kdaj prijaano beaado, temu nI Ut^Bi Vaal^j, kadar Ja šaaa potreboval, |a
zamnnral na Jerneja, in ta je till in pohleven izvršil gospodovo jiovelje. Jeruejeva jiohlevnost je ugajala gospodu, zato ga je imel v eislib.
I)u ni izpregovoril ž njim nikoli prijazne besede, je bilo umevno, ker gro-Jčlik splc h z drugimi ni pri ja.no govoril, kakor s svojci, ali s sebi enakimi gospodu rji.
Prigodi se, da pride nekega dne v grad mlad gospod, visoke rasti in prijaznega lien, sin gražčakovega prijatelja.
Tisti dan je brusil Jenu j pete tako, kakor jih še svi j iiv dan ni.
Seveda, kdo ima tih taki priliki vee dela, nego tisti, ki iio^i na mizo iu i mize *
Tako mine več dni. Jernej je že ves obupan, misleč si, kaj bo, kaj bo, «'-e ta gosp. d kmalu nc^ odide. Vsak dan se više nove in ve T-ji priprave, in on je že ves upehan.
Nekega jutra so odpravi \>a wrasea-kova družina z onim gosjmd in vred na potovanje. Pred odhodom stopi graščak k Jerneju ter mu izroei grad v varstvo za nekaj dni, ifokler se no vrne.
Jernej spremi gospoda na eesto, kjer že eaknta kočiji, in [vitem odide kaj zadovoljen v grad. Ta ens, ko bo samcat gosp< daril v gradu, si meni nekoliko odpoČiti in posetiti svojo mater, ki je že dolgo ni videl, ker ga gospe d ni nikoli pustil od hiše. Mati pa k njem studi ni mogla, ker je bolehala že dlje časa na pljučih iu zato je bila večinoma le v postelji.
Koj drugi dan po svojih opravilih ostavi Jernej grad ter steče ves hie-ecn k materi dome v. V naglici pa pozabi zapreti gospodovo spalnico.
Nek nepridiprav, ki je dobro vedel, da je graščak odjiotoval s svi jo družino, se skrije, Bog sam ve, kdaj in kako, v grad. Jernej, dasi jwzoren in vesten čuvaj, tega vsega ni opazil.
Seveda v takt. velikem gradu ni čuda, če se kdo zmuzne vanj.
Ne dolgo tega, kar odide Jernej k materi, se že pripelje graščak domov, toda sam. Mogoče, da je imel res kak važen posel, aH pa je prišel zategadelj tuko naglo domov, da bi se prepričal, kako goKjvidari Jernej, v čegar varstvo je izročil graščak svoj grad.
Graščak je strašno razburjen iu raztogočen, ko ne najde Jerneja d. ma. Še bolj mu vzkipi jeza, ko dospe dc svoje spalnice iu najde vrata odprta na s teža j.
Jernej jih je sicer zaprl, a je pozabil spraviti ključ.
Prva graščak ova skrb je bila p< gledati v desni kot, kjer so zapirala majhna železna vrata z zlatom napolnjeno
zakladnico,
V tej zakladnici je hranil graščak največje bogastvo.
Ali kaka groza obide graačaka, ko najde železna vrata na tleh, zid v kotu pa ves razrušen in zakladnice nikjer.
Takoj nato pribiti Jernej po stojv nieah in steče naravnost proti gospodovi spalnici
Že spotoma se je bil domislil, da je pozabil v vratih gospodove spalnice ključ in zato se je vrnil v največjih skrbeh v grad.
Tn glej! Prav na pra\u pred spalnico se srečr.Ia graščak in Jernej, oba bleda ko smrt. Prvi t d jeze, drugi od skrbi in strahu.
"Jernej!" zakriči besen graščak, "kam si odnesel moje imetje, kam si hotel jMibegniti z njim ? Kaj, nepričakovana prikazen sem ti danes, ko še menda sanjal nisi, da se vrnem! Ti zločine«, ti tat prebrisani! — Takoj na mestu mi prineseŠ vse nazaj!"
Potem pa to vržem v temno klet, kjer bc de.š obžutoval do pozn^ Žtarosti svoje hudodčlst vo.''
Jernej, ves prestrašen in obupan, pade na kolena pred gospoda in ga milo prosi, rekoč:
"Milostivi nu.j gospod, oprostite mi, da sem bil toliko neoprezen in sem v naglici pozabil spraviti ključ, preden sem odšel k materi. Hotel sem jo še videti pred smrtjo.In mogoče so res s ne vidiva več, O denarju, premih stni gospod, pa jaz ne vem ničesar. Bog
0-	mi je priča, da nisem stegnil roke po Vašem zlatu."
i. "Ti in nihče drugi ni ukradel de-a- narja," nadaljuje graščak še bolj je-zen. "Kdo drugi jia je vedel za to
1-	skrivno zakladnico, kakor edini ti razen moje soproge in hčere t"
^ Ker Jernej nikakor ne privoli in ne prizna krivde, ga ukaže vreči gospod v težko ječo, kjer je dobival slabo u hrano in šo te jako malo samo vsak e drugi dan.
Vsako jutro sta prišla ponj dva hlapca in ga pretepala ob gospodovi j navzočnosti, da je kri kapala od njegovega života.
Ko se je zgrudil medel in strpinčen na tla, sta ga pripela hlapca s vrvmi na križ, in potem sta mn z gorečimi w smolnatimi plamenicami 2gala pod | pazduho, da je ubogi Jernej vpil ka-kor sverjad v puščavi.
t (Nadaljevanje iia 3, starani.)
* *
Bomba proti stavbenikom v New Yorku.
BAJE BO UNTJ8KI DELAVCI VEGU BOMBO V URAD ALLIED IEON ASSOCIATION.
Usmrten In ranjen ni bil nihče, pač pa je telefonska soba razdejana.
STORILCI: UNUSKI DELAVCI?
V torek zvečer i*> 0. tiri, ko je bila ulu'lL I«liift ljudi, j«, imkdo vrgel <H>mbo v i i ra»l Allied Iron Associa-• »ii, St. 7 i/tocoa H. ulica. Bomba
»o je razletela in ra »dejala telefonsko sobo.
Imenovano asocijacijo ro ustanovili newyoniki stavbeniki tuJlioj nato, ko su ptteeh njihovi delavei železno obrti strajkati. Namen oqg&nizaoijc je sprejemati na d< lo neunijske delavce. U-rad, v k terena so vrgli bombo, toraj au 'Irawpt, n--.. j>osredovalnica dela.
Ko j«- priletela bomba v urad, bila »> v pisarni William Wood, John Wren-nan, Palmer Gunt in dva druga uradnik a. L'azstrelba je bila tako ja-ka, da so |rije uradnilki padli na t!a, «Wim m bil nihče ranjen. Ko so se zopet po prvem strahu zavedali, begali so v drugo sobo, kjer je bilo vse razdejano.
J 'olicijska reserva je takoj prihitela •>a lice uie.sta in obkolila vse poslopje.
Kedo jo vrgel Wm»bo, ni znano, toda 80 «wuj«ki delavei na imenovani urad Zelo jezni, se sploino domneva, da so oni t«> .storili.
SIGNAL S ŽENSKIMI NOGOVI-CAMI.
Lep prizor na pomolu hamburško pa-robrodne družbe.	<
Ko je dospel minoli torek liambur-Ski parnik Jllmeeber v našo luko, nudil ne je na ju »molu »branemu občinstvu prizor, s kterim bi zo zagotovili i b.ijfovi. Neka umetnica mnogoštevilne nowyor&ke variete je namreč dospela na pomol, da bi pozdravila svojo sestrico, 'k J era je sedaj -ndkaj časa igrala v Parizu in in ki m) jo z imenovanim pa mikom vrnila v New York.
Ko se je parnik približni pomolu, igralka ni zamogla najti svojega robca. Tfwla gospodična je hotela na vsak juuin mahati in pri tem si je znala pomagati, Četudi jw> načinu, da so celo earinarji, kteri so vajeni na Vse p »-'»ore — do ušes zarudeli.
Ker jo bilo i si!; an j o žepnega robca zaman, vsedla se je gospica mirno na bi i/nji z al x>j in pred vsem slekla svoj miali čevljičdk. Takoj' nato je pa slekla^ svojo dolgo rudočo nogovieo. Vsi možki, ki so bili na pomolu, so pričeli stegovati svojo vratove. Pro rok sveti Tony Corns točk l>i gotovo jolkal sveto solzo radi tolikih in vsestranskih " ru bbe rn ookw'
Končno jo svoj čevljičok zopet oblekla in držeča dolgo rudeČo nogoviro v r«>ki, pohitela k dknom pomola ter mahala z nogovieo, dokler jej roka ni ojiešala.
Vsi daljuovidi na parniku so se, kakor na komando, obrnili proti izvan-n-d nemil in del »c at nem u predmetu. Mao-sikak soprog je raje gledal na nogovieo, nego svojo — ženo, ktera mu je pri drugem oknu mahala z navadnim robcem.
Ko sta so sestri iz v&riete sečli, sta neizmerno srečni odšli v New York — oblačit nogovioe.
—--o— .. —
OBED ZA $30,000. ~
V	počaat Sare Bernhardt. — Pritožba ft. v zajrtopniškej zbornici.
—o—
Washington, 20. dec. Ko so je vče- i ca j v zastopniško j zbornici govorilo o Itoo-ervelUn ih pri|K>iiočilih glede kon-•iioji- zavarovalnih družb, je rcpubli-Ua.iski zastopnik McCarthy iz Noibra-ske omenil obod, ktoroga je priredil rninolo nedeljo siilijonar Jame« Ha-/,en Hyde v počaat opornej povki Sari ^Bernhardt,
"Pojedina je veljala trideset tiaoS tMurjev", <lejjil je McCarthy, "in v istem času, 9co so je pojedina vršila, je v onem okraju, kjer se je slavilo Saro, stradalo \->o jadri o mater in o-trok. A ko bi doaar jx>rabil za to, da bi IWpil siromakom svojega okraja <mo, kar jo za življenje najbolj potrebno, potem bi so nihiSe nc pritoževal, tako pa imamo pravieo protestirati, kajti denar, ktoroga jo potroftil, je last izkoriščanega ljudstva.M
Predpogoj.
T>r. Feliks Adler je mnenja, da sre-
ča fie ni jedini pogoj dobrega zakona.
V	davnem srednjem veku je nekdo dejal, da je za vojno potreben denar, -— in zopet denar.
Dr. J. VXLIMEK, 214 East 69 8tr. New Ycrk se priporoča Slovencem V slučaju prsnih, želodčnih in ženskih bolesti i, ktere zdravi t najboljšim vBpebom. Uradne nre od 8—9 dopo-'ndive in od 8—8 zvsfcar.
Japonci so morali
skleniti mir.
NA KOPNEM NISO BILI RUSOM KOS IN PRETIL JIM JE POPOLNI PORAZ.
Ameriški vojaški ataše j poroča nepristransko o vojni v Man-džuru.
"REVOLUCIJA" JE NEZNATNA.
-o-
Major MoComb, ameriški vojaški opazovalec, kteri se jo udeležil rusko-japonsko vojne na strani rusko vojske *mI početlka do konca, dosj>el je s pa mikom Kaiser Wijhelm dor Grosse v našo luko.
Major McComb je bil prvi tuji vojaški opaže valeč na bojišču in ou je bil liwli zadnji, kteri je ostavil bojišče. So Jo sredi oktobra je odjK>toval preko Sibira v domovino.
Njcanai je toraj bilo mogoče bolj, nego-li ktereanu drugemu vojašlkcmu z ved ene u izdelati si nepristransko sodbo o ruskem vojsko vodstvu. Kakor hitro so jo izkrcal, obkolili so ga radi tega časniški poročevalci in major McComb jo tulii o j pohvalil runko vojsko. Med drugim jo dejal:
"Trditev, da so bili Rusi tepeni, je največja nesmisel. Ko se je vojna končala, bila j« na bojišču mnogo večja ruska vojska, nego počet kom vojne in prepričan sem, da so bili Japonci mnogo bolj veseli, nego Rusi, da se je vojna končala. Z mirovnimi pogoji morajo hiti Japonci zadovoljni. Sedanja sklenitev miru so ne more primerjati z ono, ktero jo oklepala Nem-čija' s Francijo leta 1871, ker i to je nesmisel. Nemci »o takrat zasedli Paris in Francija je bila njihova. Ja-ponei pa ruskega ozemlja niti videli niso. Ni toraj čudo, da jim Rusi ni-o dali niti kopejke <Mlšk<idnine. Na kopnem Rusi sploh nikdar niso bili l»i»raženi in dejstvo, da so se Rusi /nali vedno izogniti obkolitvi in premori, nam jasno dokazuje, da imajo kar najboljšo stratege.
"Disciplina ruskih vojakov je iz-l»orna. Hiuilci vojak ljubi vojaSki red in da je strahopeten, inu tudi najhujši sovražniki ne morejo očitati. Resnica je, da prihajajo med vojake revoluci-jonarni spisi, toda o vojaških uporih ni ne duha ine sluha. Ako so vojaške zahteve opravičene, se tudi privoli va-njo,
'•Revolucija' v Petrogradu pa ni druzega, rie^o afera povsem nežnega značaja. Nemiri so povsem nodolžni in navadno življenje je le^tu pa tam ndbdiko ovirano. .
"Japogaci so bili prisiljeni skleniti mir, kajti čim daj je trajala vojna, tem večja je postajala ruska vojska, t ako, da bi bil japonski poraz neizogiben, ako bi Japonska hitro ne dkJenila miru."	. ^
--v —'
USTAVA V ČRNEJ GORI.
V torek jo knez Nikola v prestolnem govoru naznanil podelitev Tista ve.
Cetinje, Črna gora, 20. dee. Knez Nikola črnogorski jo včeraj na slavnostni način otvoril črnogorski državni zbor in tem povodom v svojem pro-stolnem govoru proglasil liberalno ustavo za Črno goro, ktera je od sedaj v naprej ustavna monarhija. Zgodovinski dogodek so na Cetinju pozdravili s 100 streli iz topov. Po vsej Črni gori vlada vsestransko veselje.
-o
Unij ski delavci napadli lastnika
rudnikov.
Butte, Morit., 20. dec. Člani lokalne organizacije rudarjev Butte Minevs Union so včeraj j>o noči vdrli v hotel v kterem stanuje T. P. Crowe, bivši lastnik rudnikov v Colorado. Crowe-ja so napadli z revolverji in ga prisilili da je od«*! na pripravljem voz z katerim so ga odpeljali šest milj daleč cd mesta, na kar so mu zapretili, da se ne sme nikdar več vrniti v mesto.
Crowe je bil svoječnsno v Coibradn član znnne Citizens Allanee in lastnik milice povodom štrajka premqgarjev in rudarjev v Cfeloradu. Sedaj liva v IJenwerju Color, in je prišel v Butte k«t agent neke tovarne strojev. Unij-ski delavci so Crowe j a nabili s puškinimi kopiti, n* kar je moral priseči, da se nikdar v«$ ne vrne v Mosta no.
Denarje v staro lomivino
»<*flJUD*
■a $ tO M............ 1M kron,
sa I 41.00............ 9M kron*
ta 9 204.40............ 1M0 krom,
ta $1081.75............ MM krm.
Poitarina jt vfttet* pri Uk ivotak Doma 9» naktiane trote popolaoM (splačajo bres vinarja odbitka.
Kaie denarne po*Uja*ve tepbHi« e. k. poitnl hranilni «z«4 ▼ XI io It bih.
Denarje nam poslat! j« najprlltt-sejs do $SR v fo to vini t priporoft* tem %Xi reglutrovanem pismu, vtčjt ub»9ke Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft.
FftAVK ftAKKBft, m Qr^vvld) Street, Ktw Tort 1769 Bt Clair St., Cleveland. 010«
Pristanišče Lackawanna I železnice zgorelo.
VELIK POŽAR NA VZNOŽJU ZAP. i
23 ULICE V NEW TORKU. TUDI PRISTANIŠČE N. • J. CENT. VNIČENO.
Obe postaji so še le pred par meseci dogotovili. Škoda je velika.
POŽAR V HOBOKENSKEM PRISTANU LACKAWANNA ŽEL
Včeraj dopolude ( b 10 uri pričelo je goreti pristanišče prevoznih par-nikov Delaware & Lackawanna We- ' stern železnice na vznožju zajsadiie 22 in 23 uliee v New Yorku. Od tu se je razširil jK>žar na jM»sloj)je parnikov Central Kailn.ad of New Jersey in na južno pristanišče. Sprednje stene poslopij so bile obite z bakrenino plo-žeevino, ktera se je pa stopila. Poslo-v<Uja urada Erie železnice je kljub nevarnosti odšel v drugo nadstropje in rešil iz blagajne $200.000 v gotovem denarju in vožnjih listih. Z rešenim zakladom so ga gasilci prinesli na varno kjer se je vsled dima onesvestil.
Ko so prišli gasilci na lice mesta, ] bila je postaja oziroma pristanišče Lackawanna železnice vsa v plamenu in kmalu na to pričela je goreti še postaja New Jersey Central železnice. Prevozna pnrnika Bound Brcok in Hoboken sta odplula na prosto.
Razun gasilcev na kopnem, pomagali so tudi pri gašenju gasilski parni-ki New Yorker Me Clelten, Hewitt in strnng. Oasilci so morali naporno delati skoraj tri ure pred no s., ogenj omejili. 140 Čevljev visok jekleni stolj« je z nepopisnim ropot« rn padel .0) 11:30 v vodo, na kar so jo vsa jeklena striktura podrla.
Pristanišče Lackawanna železnice, kakor tudi njen kolodvor v Hobokenu jo zgorelo v minolem avgustu tako, da železnica še aid zadnjega požara ni okrevala.
Skupna škoda znaša $400.000.
Kako jo nastal požar ni znano. Pri požaru ni bil nihče ranjen. Promet parnikov so je danes zopet pričel in je reden.
V Hobokenu je včeraj v pristanišču , Lackawanna železnice pričela jjoreti i zvečer ob D uri. Ogenj so takoj poga^ ] sili.
-o---i
WALSHOVE BANKE.
Vlagatelji dobivajo redno svoje vloge. • « % ^
.Chicago, 111., 20. dec. V tukajšnjih bančnih krogih so zavladale zopet normalne razmero. Vlagatelji denarja v Walshovih denarnih zavodih, Chicago National in Homo Savings Bank, dobivajo svoj vloženi denar redno nazaj. Hod med vlagatelji vzdržuje policija. Comptroller RidgeJy jo včeraj popodudne obiskal Chicago National Bank in kasneje naznanil, da so izplačevanje vrži v redu, tako v banlki zanj ni posla.
Bedford, Ind., 20. dec. Ko jo včeraj zjutraj pričela tukajšnja nacijo-nal na banka, k tare glavni delničar je John R. Walsh iz Chicaga, poslovati, oblegalo io je vse polno vOagatoljcv, kterim so injihove vlogo izplačali, ka-k^-r hitro je bilo mogoče.
-o-
PRIDELEK KAVE. 500,000 vreč kave se poilje t Evropo.
San Fra/ncb*©, Call., 20. dec. Letošnji pridelek kave, k tore m pridelali v srod-njecmftrL^kih republikah 500 tisoč vreč, bodo te tlni pričeli izvažati v Evropa Večji del kave pošljejo običajno v Evropo s parnik i Pacific i Mail družbe in patem po panamske j J železnici v Colon, tkjer prevzamejo atlajntski parniki nadaljai transport io evropskih duk. Letos je pa pro- < met <na psnomskej železnici talko ve-Gk, da bodo transport kave do Adan-izključen in talko bodo morali ka> , vo voziti t Evropa na penmiikih luvg Tiorra do Fuego ali Jažne Ame-i dk«.
-e-
Boparaki napad. . '
El Pas<v Texas, 20. dee. Včeraj ao ; roparji tm nekej haziendi v Diasu, |Chihuahu% Mexico, napadli in umorili državljana Zjed. držav Sntherford in ; Murray, oba iz Philadelphia, Pa^. Roparji so vili.
AMERIKANSKO-SLOVENSKI
koledar
za leto 1906
je izšel. Obsega sedem tiskanih pol 81 Blik. Zalo sanlmlv.
Velja 30 centov s poštnino vred. Dobi se pri:
Frank Sakser
10» CMsawieh Strast. New Yovk 17S3 St Clair St, Clevaknd. a
Proti predsedniku. Senat in Roosevelt.
AFERA TAJNIKA PREKOPOVE KOMISIJE. BISHOP A, TUDI REPUBLIKANCEM NE UGAJA.
Potrditev prekopovih komisarjev so sedaj v senatu raz-. vel javili.
MOROANOV PROTEST.
-o-
Washington, 21. doe. V senatu je nastala prava revolta proti predsedniku. Nezadovoljnost je naperjena proti samolastneim postopanju predsednika v zadevah panamskega prekopa, zlasti pa proti imenovanju dosedanjega tajnika prekopov« komisije, Bishopa, članom komisije.
Republikanci, kafitor t. demokra-tieni senatorji so ogorke- -vti pred-sodnikoveim ravnanju, ku »če imenovati Bi^hopa članom komisije kljub temu, da senat ni z njim zadovoljen.
Pri včerajžnjej sanatovej seji je senator Morgan (Alabama) protestiral proti imenovanju Bi&hopa in izjavil, da jo senat radi popustljivosti napram vladi prišel na po]>olnoma napačno staližče. Predsednik sedaj misli, da zamore s senatom storiti (kar hoče. Nato je izjavil, da je potrditev prekopovih komisarjev, ktera se je završila minolo soboto, nepoštena, ker se je vršila brez posvetovanja v pristojnem sonatovem odseku.
Nato je predJagal, da se jodnoglasno sklene, da je potrditev prekopovih komisarjev neveljavna in da so o tem še enikrat sklepa.
Nato jo nastala debata, v kterej je več senatorjev v Morgamovem smislu izrazilo, nakar jo senat jednoglasno vse potrditve razveljavil.
BANČNI ROPARJI.
* —o V Illinoisu in Iowi.
St. Louis, Mo., 20. dee. Štirje roparji so v minolej noči razstrelili denarno blagajno banko v Baldwin«, III., nakar so napadli meščane, kteri so prihiteli na lice mesta, ltoparji so sreč-no ušli. Razstrelim je za $ 2500 bankovcev' raztrgala v drobno kosce in poškodovala za $1000 srebrnega denarja. Koliko denarja so roparji odnesli, ni mamo.
Centerville, Iowa, 20. de«. Nepoznani roparji so včeraj vlomili v banko v Udellu, Iowa, kjer so z dinami-torn razstrelili blagajno in odnesli $300. Šerifovo iraožtvo jih sedaj zasleduje s krvnimi psi.
FILIPINSKI TARIF.
Zborničen odsek za tarif se je izrazil ugodno za odpravo carine.
Washington, 20. dee. Zborničen odsek za sredstva in pota ee je s 7 proti 5 glasovom oigodno izjavil za Paynejev predlog, kteri določa, da se zamorejo vsi pridelki in izdelki Filipinskega otočja carine prosto uvoziti v Zjedi-njeno države. Le sladkor in tobak tvorita v tem pogledu izjemo in tako, da so za ta dva pridelka plačuje carina po Dingleyevem zakonu do lota 1900, nakar odpade carina tudi za ta pridelka.
o
RAZSTRELBA PLINA Osem oaob ranjenih.
Greendburg, Ind., 21. dec. V tu-•knjšnjej prodajalnici tvrdke S. P. Minsar pripetila se je razstrelba plina. Pot ionrik in trije možki so bili ranjeni. Gospodični Annie McMano-tnanovi jo odtrgalo obe roki. Trije ranjenci oo zadobili smrtne požkodbe. Prodajaln i ca je razdejana.
BODITE ZADOVOLJNI.
V nekem spisu zatrjuje dr. E. B. Tuteur, da je zodovoljnest naša edina rešitev. To moramo rabiti posebno pri obedu, ako se hočemo razveseliti na« lih jedil in jih prebaviti. To je naravno lahko rečeno, toda težko je postopati, ako ni teka in prebavljanja. Da pa to cadobimo j« jedino potrebno rabiti Trinerjevo ameriško grenko vino. Vzemite ga čaiioo predno jeste in v kratkem bodete iznenadeni radi zdravega in povečanega teka. Z tem je pa vedno v zvezi dobro počutenje in zadovoljnott V stanju bodete jesti vse, kar ielite in ni jedna jed Vam ne bode napravila po te2ko& Naravno vino da namreS organom tako prebav-ljalno moč, da ao vedno sposobni za delo. Ono napravlja novo kri in o«iati vse tnrplo. Ko dobite dovolj novfe krvi, napredovalo bode celo vafio truplo. Za vse bolesni r zvezi s slabim tekom je to najbolje zdravilo. V lekarnah Jo«. Triner, 700- So Asehland Ave. Chicago, HI, (Pilita ca navodila!)
Po 34letnem zaporu zopot svobodna.
LIBBIE OARRABRAND JE KONČNO POMILOŠČENA; OBSO-. JENA JE BILA V DOSMRTNO JEČO. x
Jetnica je kot 171etna deklica zastrupila R. F. Bnroughsa v Po-tersonu, N. J.
POMILOŠČEN BIGAMIST.
-o-
Trenton, N. J., 21. de«. Governer države New Jersey je včeraj pomilo-stil Libbio Garrabrandovo iz Paterso-na, N. J., ktera je bila obsojena v dosmrtno ječo radi umora. Dosedaj je bila v zaporu 34 let. Izpustili so jo včeraj zvečer, nakar ^o jo odvedli v bolnico, ikjer ostane, dokler so njeno zdravje ne poboljša.
Telkom časa so njeni prijatelji-vložili 40 prošonj za njeno pomilošeenje. Med temi jo imela jedna prošnja 40 tisoč podpisov, toda sodiščo je zavrglo vse prejšnje prošnje.
PomilošČenka jc bila leta 1871 obsojena v smrt, t<*la razsodbo so spremenili v dosmrtaio ječo.
Libbie Garrabrandova je v Pater-' sonu, N. J., zastrupila R. F. Bor-' roughsa. Takrat je bila stara 17 let. Sedaj je stara 51 let in njeni lasje so že osiveli.
V New Jerseyu so pomilostili tudi William Goldberga, kteri jo bil radi bigamijo obsojen v lOletno ječo. Do-' gnalo so jo namreč, da jo bil obtožen iz osvete. Goldberg je bil dve leti v 1 ječi.
i	-o
Krize na Ogrskem. Lukacs jedina rešitev.
FRAN JOSIP PRIČAKUJE, DA SE BODE BIVŠEMU FINANČNEMU MINISTRU POSREČILO REŠITI KRIZO.
Ministerski predsednik Fejervary odstopi; pričakuje priznanja od Fran Josipa.
>» ,
KOALICIJSKO MINISTERSTVO.
-o-
Budimpešta, 21. dec. Bivši finančni minister dr. Lulkacs, kteri neprestano deluje na tem, da iz poslu jo sporazum med prepirajočimi se strankami, naznanja, da povsem za gotovo pričakuje miru. Pri Fran Josipu, kakor tudi j pri vodjih koalicijo jo našel željo za sporazum, tako da jo upati najboljšega.
Po novem letu bode mirovno delo hitro napredovalo, toda rešitev krize jo mogoča le tedaj, ako so ustanovi novo 1 ministerstvo iz vrst (koalicije.
V (koaliciji je natala velika nape- ' tost, ker jo nastopil Fran Kossuth za splošno m enako volilno pravico. Bati ! se je, da bi so vsled tega zamogla ko- i alicija razbiti.
Uradnikom peštanskega komitata i se je uradno sporočilo, da ne dobo v©3 ] plače, ako ne priznajo velikega pod- ] župana in višjega notarja Roemerja za svojega načelnilkta. Uradnik*, ki : se branijo dela, se takoj suspendirajo. ■ Uradniki, ki hočejo biti poslušni, naj : se oglasijo pri velikem županu grofu Lassborgu za plačo. Dosedaj se ni še J j nobeden oglasil.	,
Dunaj, 21. doe. Ministerski pred- ] sodnik Fejervary je bil pri Fran Jo- . sipu, ktoremu jo podal po&njo za od- , pust vsega ogrskega kabineta. Fejer- , vary hoče na ta način dobiti od cesar- j ja le zaupnico, nakar bode odstop opustil.
Nekteri listi javljajo, da namerava Gaaič v ncikterih deželah mestne volil- 8 ne okraje na korist agrarcev spojiti ( s fkmetskimi volilnimi okraji. Posebno v nemških krogih je radi tega mnogo * vznemirjenja.	1
Poljski minister Pietafk izjavlja, da ' za sedaj še ne namerava d emisijo ni- 1 rati. Demokratski xlel poljskega klo- I ba jo na stališču, da ne5e popolnega razdora s Ooonservativnim delom polj- 1 skega kluba, da pa klub ne sme za- j vzeti stališča, da volilno reformo popolnoma »a vrže.	]
-o--j
t
Alice in zaročni prstan.	i
Alice Roosevelt ne nosi zaročenega	'
prstana. Ta moda je prestara. Toda	'
njen ženin jej je jvodaril krasnega	1 konja. Alice je hči svojega očeta.
DAROVI.
Za družbo sv. Cirila in Metoda: , Gospodična Ana Hafner iz Pittsburgs, Pa., 30c. Živela!
" i
KRASEN STENSKI KOLEDAR ' dobi vsakdo ZASTONJ, ako naznani < noj naslov: SLOVEN8KO-HRVAT- ] 8KO ZDRAVlfiČE, Dr. J. B. Tkomp> ' son, 894 W. 29th Si, Now Twkm *
Zopet političen
splošen štrajk.
—o—
PRIČETEK SPLOŠNEGA ŠTRAJ-KA V MOSKVI. VLADINE ODREDBE V PETROGRADU.
—-o—
Upori in opustošenja v baltiških pokrajinah, Kmetski nemiri.
ŽIDJE "POSTANEJO POLJAKI.
Mtskva, 21. dec. Včeraj točno ob 12 uri, pričel se jo tukaj splošni generalni č t raj k Vsi delavci so ostavili tovarno in druga obrtna podjetja. Že-lezničarji so ostavili vlake vseh šestih semkaj vodečih železnic. Kmalu na to so oboroženi štrajkarji streljali na nek vlak Kurske železnice in ranili več potnikov.
Tudi elektrarne so zaprte. Generalni gubernator Dubasov proglasil je za mesto malo izjemno stanje.
Petrograd, 21. dec. Tukaj vlada velika razburjenost. Ako se splošni štrajk posreči potem je z vladiuo močjo pri kraju
Policija lovi vodje štrajkarjev, kjer koli jih more dobiti. Ti Ida vodje beže kamor morejo.
Vlada bode danes proglasila izjemno stanje. Oblasti na deželi so dobile pcteebna pooblastila za vse eventuel-nosti. Tukajšnji kolodvor jo zasedlo vojaštvo.
Vsa pokrajina med K igo m in Pctro-gradom je <pusto£enn, kajti Litvinci so požgali vse lii^c pojestnikev. Delavci so organizovali svojo policija in upravljnjo mestne urade. Gubernator-ju Reyinskemu so naznanili, da je odslovi jen, Mestu je mirno, Litvinci se oborožujejo in organizujejo ter napadajo vojaštvo kjerkoli merejo. V kratkem se vrši litvinska konvencija, pri kterej bodo /anioglo tudi žensko glasovati.
Petrograd, 20. dec. Dasiravno se je zatrjevale«, da je poslala vlada v baltiške pokrajine dva kora vojaštva, se Uanes javlja, da toliko vojaštva nima na razpolago in da dotieno pon^čilo ni resnično. Vlada je poslala tjekaj lo dva polka, kar bodo gotove* zadostovalo, kajti "vstaja" nikakor ni taka, kakor poročajo imzemski ea-sniški poročevalci.
Petrograd, 2«. dec. List "M<dva", prejo "Rnsj" izjavlja, da je za sedanji generalni štrajk odgovorna vlada. List dHlži grofa Witteja, da namerava sklicanjo Gosudarstvcnnaje dume preložiti d» poletja in med tem pomiriti deželo po starem autokratskem u-zoru.
V	okraju Suwalki na Poljskem je priglasila vlada izjemno stanje. Povodom carjevega godu, so vsem vojakom podvojili plažo, tako, da bodu vojaki v naprej dobivali še enkrat toliko, kakor do sedaj.
Petrograd, 20. de c.Štrajkarski vodje izjavljajo, da se vlada no zaveda velikosti novega boja. Iz njihovih re-volueijonnrnih pozivov jo razvideti, da računajo tudi na to, da nastane v vinski kriza. Centralni odber železničarjev v Moskvi poroča, da so vsluž-benci 22 železnic izjavili, da bodo štrajkali. Štrajkarski vodjo hočejo doseči, da bi vse delo pri železnicah, obrti in trgovini počivalo. Pekarno naj poslujejo toliko časa, dokler no podraže krului. Generalni štrajk se prične jutri o poludne.
Radi pomote so jo splošni Štrajk v Moskvi žo danes pričel a tem, da so vslužbenci uličnih Železnic prenehali z delom.
Položaj v baltiških pokrajinah še ni boljši in tudi Tartari ter Armenci na Kavkazu so šo vedno med seboj no koljejo. V Sebastopoflju so jo uprlo zopet 1600 vojakov in takozvana "republika" Harkov še obstoji. Prebi-valsvto se s štrajkmn no bode zadovoljilo in pričakovati jo vse stranskih napadov na štrajkarje.
V	vladinih krogih so prepričani, da splošni štrajk ne bodo kaj dosegel in da bode trajal le par dni.
Varšava, 20. dec. Poljaki nacijt tiali-sti so sklenili, da so v nadalje tudi poljski Židi imenujejo Poljaki, in so izdali proklamaeijo, z ktero poživljajo vse Čifute, naj v nadaljo več ne govore po "yiddisch," temveč poljski.
V	minolej noči so kozaki obkolili urade sooijulističnega glasila "Kur-jer Oodzienny" in zaprli urednike.
Carigrad, 20. dee. Iz Tiflisa na Kavkazu se portča, da Armenci nadaljujejo z klanjem tarnošnjih mohamedan-skih prebivalcev. Armenci ne delajo razlike med Perzijauci Tartari in Turki. Kaeih 2000 mohamedanskih rodbin je bežalo v bližnje vasi. Koraki nečejo braniti mohamedancev.
■-o--
Umor v Floridi.
Miami, Fla., 20. dec. Nepoznani morilci so umorili včeraj popoludne gospo Doro Suggsovc. Ona je prišla v Miami kupovat božično potrebščine in proti domu jo jo spremljal njen nečak. Ker ni prišla domov, so jo sosedje iskali po vsej okolici in kontno so našli njeno razmesarjeno truplo. Sto in petdeset oborolenih mož iščo morilca.
* •« 'na • i :
Razne novosti 1 iz inozemstva.^
ZOPET KONFLIKT Z TURČIJO. BELGIJA ZAHTEVA DA JEJ PORTA IZROČI NE0EQA
NJENIH PODANI-	J
KOV.
General Saussier irnirl. — Konec re- I volto v Shanghaiu na Kitajskem.
NEMŠKI POŠTENJAK.
Paris, 21. dec. General Feliks Gu- I stave Saussier je včjraj umrl. Pokoj- j nik jo bil rojen leta 1S2S v Troyes. ■ Vdeležil se je francoskih vojn v Afri- ' ki, na Orientu, v Italiji in v Mehiki, kakor tudi obleganja v Oaxaca.
Berolin, 21. dee. V Hildesheimu so zaprli tovarnarja Nebelja, ker jo ponaredil 100 menjie
Shanohai, 20. dec. V mestu vlada sedaj po|H>lni mir. Prodajaluice so zopet odprte, toda mornarji, ki so so izkrcali iz inozemskih vojnih ladij, so se vedno na straži v okrajih kjer bivajo inozemci
Carigrad, 20. dec. lielgijski j^slanik zahteva od turške vlade, da se mu v smrt obsojeni Belgijec Edward Joria izroči in sicer na podlagi jM^>dbe, ktero sta sklenili Turčija in Rel^i. ja še leta 1838. Turčija v to neče ]>ri-voliti in pričakovati je neprilik. Jorgis jo bil Obsojen v smrt, ker so je vdeležil napada na sultana v min«, lem juliju.
-—-----o-—
ADMIRAL ROŽESTVENSKIJ V PETROGRADU.
Ruski admiral se je vrnil iz Japonske v domovino.
Petrograd, 20. dee. Admiral Uože-stvenskij in njegov štab dospel jo včeraj zvečer ob ti. uri v Peto-ograd. Na njem jo še p>znati si odo ve telesnih ni duševnih muk dolzega letovanja in bitlke pri Tsushimi. Na kolodvoru je velika množica, med ktero jo bilo na stotine dijakov in delavcev, pozdravila admirala. Množica je z ura« klici spremljala kočijo, dokler ui zavila na Neuskij prospekt.
--—o--
Šola zgorela.
Washington, 20. dec. Deška šola za poboljšanje dečkov Distrikta Columbia je včeraj zgorela. Glavno poslopje, v kterem jo bilo 300 dečkov zaprtih, je razdejano. Skoda znaša $100,-000. Dečki so se rešili in ni jeden ni všel Dečki so marljivo pomagali ga-silcem pri gašenju.
Dve soprogi in jeden mož.
V nevarnem položaju jo trgovec z dragulji Chas Ward 234 Zap. 10. ulica v New Yorku kterega so te dni zaprli, ker sta se zanj prepirali dve ženi.
.Sodnik Cornell ga jo dejal pod $1000 varščine. Varda jo tožila gospa Tessie Wardova, toda obotavljajo kajti ona je želela, da ga ne zapro in jo žo hotela odstopiti od tožbo. Njegova druga žena Stella Wardova, s katero jo Ward sedaj živel, pa ne vevja-mo tožbi in jo izjavila, da mu ostane na vsak način zvesta, ker dobro ve, da se jo lo ž njo poročil.
Tožiteljica trdi, da se jo ž njim poročila dno 21. dec. 1003 v Newarku, ko jo bil pijan in je takoj na to poročni list iztrgal toda kljub temu nekaj časa živel. Obo Ženi sta prijateljici iz mladih let.
tttfTANJ* PADfTKOV. Dospeli to:
Koemig Albert 20. de«, iz Genove *
1300 potniki. Oceanic 20. dee. iz Liverpool a b 758 potniki.
Erny 20. dec. iz Treta s 424 potniki. Dospeti Ima je:
Hamburg iz Genove, La Lorraine iz Havre. Cawmia iz Liverpool a. New Voric iz Southampton a. Columbia iz Glasgowa. ZeelaTid ia Antwerpe«a. Georgie iz Liverpool a. Giulia iz Trata. Noordam iz Rotterdama.
OdplnM so:
La Bretagne 21. dee. v Havre. Bordeaux 21. dec. v Havre Main 21. dee. v Bremen.
Odpluli bodo:
Erny 22. dec. v Trst, St. Pawl 23. dee. v Southampton. Finland 23. dec. v Antwerpen. Etruria 23. dee. v Liverpool. Astoria 23. dec, v Glasgow. Pretoria 23. dee. v Hamburg.
(Sanjal je vim je m 1. tirani)
Graščak je hotel, Ua bi mu bil Jernej prinesel denar nazaj, ali vsaj povedal, kam ga je skril,
A Jernej ui mogel ustreči gospodovi Želji.
Bil je prepošteu vse življenje, da bi kdaj mogel odgovarjati takim vprašanjem. Tako je moral pravici iu resnici na ljubo le molčati, ker se zago-varjti ui smel, iu moral je trpeti, dokler ga Bog ne usliši iti tie reši njegovega nečloveškega trpljnja za tujo pregreho.
Nekega dne, ko mlide graščak za kratek čas v gozd na lov, prideta v ječo k Jerneju gražčakinja iu njena bči in mu prigovarjata, naj pove, kam j«' |«olozil gu»j*>dov denar.J
Jernej odkritosrčen in jokajoč pravi, nuj ga r. -»it a iz zapira, ali naj mu vsaj m a (p olajšata trpljenje, zakaj Bo;.; sam ve, du je on /rtev nesrečnega zločinca, zaradi kterega s mora pokoriti jh> ndolžnem
Ura;« .i kin ja in hčerka odideta žalostni. a vendar ne prepričani o nje-govi nekrivdi,
Mim- že oM innujst mesecev,-Jernej je že tako izmučen in izstradan, da onemoglosti ne more druzegrt kakor ležati.
A Bog se naposled usmili ubogega trpinu, in pravica se izkaže.
Ko jhidirajo hlapci za gradom veliko lipo, pade ta na enega izmed hlapcev, da malo živega odneao v grud.
Hitro pošljejo jm> duhovnika, da ga pre vidi s sv. zakramenti.
Koj pi tem, ko se spravi hlapet' z Bogom, pride z drugimi tudi graščak k bolniku. Tu se obrne k njemu in reče:
"Jaz sem ukradel Vaš denar in le čakal, rla bi Jernej umrl, da bi potem v. Vašim imetjem odpotoval v tuje kraje.
Skril sem ga v onem duplu pod gradi m, kjer so pred leti kopali, iskejoč premoga Tam ga najdete.
Prosim, odpustite in tudi Jerneja prosit«, naj mi oprostit" M at o i/.dahne svojo dušo. Graščak se napoti naravnost k Jerneju v ječo in mu sporoči hlapeevo priznanje.
"Jernej," reče naposled gospod. "Hudo sem ravnal s teboj, prosim te, oprosti mi. Oprosti pa tudi onemu, zaradi kterega si toliko trpel.
Za tvoje strašne bolečine ti dam toliko, da se lahko vrneš domov, kjer živi prost in zadovoljeni Od tebe ne bom zahteval nobenih davkov.
Če te kdaj poseti sila, ti bom zopet p<*iagal, Sedaj pa bodi prost! Bog s teboj!"
Graščak odide.
8koro za njim pride sluga, ki je služil mesto Jerneja, in mu prinese obleko in tnošujiček zlatnikov.
Jernej se napravi in vesel in srečen ostavi ječo, v kteri je prebil to'liko groznih dni, polnih trpljenja.
Zalivali se še gosopdu za denar in potem se napoti proti domu.
Matere že ni bilo. Odnesli so jo že k počitku v črno zemljo.
Kako srečen bi bil, ko bi tudi mati, ktero ji' tako presrčno ljubil, mogla
biti deelžna njegove sreče! Kako rad bi ji jyivmil vsaj nekoliko materinsko ljubezen iu Vrb, ki se ne da sicer poplačati, in bi jo vsaj nekoliko cdŠko-di/vai za njene žrtve !
A vse te pobožne želje je gojil zaman. Mati, edino bitje, ki je Čutilo zanj na svetu, mu je bila vzeta.
Drugega ni mogel več storiti zanjo, kakor da je šel na grob in je goreče mo4iI ondi za njeno dušo ter sklenil, se je spominjati do onega dne, ko zaspi tudi on.
Pozneje se je Jernej oženil in je bil res srečn v svoji družini.
In danes vidite, dragi moji vnuki, o-nega Jerneja, ki je toliko trpel, v svoji sredi
Jaz, vaš dedek, sem tisti Jernej, ki
je po nedolžnem trpel, vkovan v že-lezje v temni ječi . , .
-———* t m ■ m
Dolgočasno.
Sodnik zatožencu: "Pri prvi preiskavi ste čisto drugače govorili, kakor
danes!"
Zatoženee: "Res je, gospod sodnik, a jaz nikdar dvakrat enega in istega ne premlevam, to je predolgo-
£asno!"
# ♦ #
Novi strežnik.
Gospod dobi novega strežnika. Ob vsprejemu mu reče: "Plače dobiš 120 kr. n na leto in oblačil te bom!" — Takoj prvo jutro čaka gospod strežnika, da bi mu storil to in ono, toda ni ga < d nikoder. Gospod ga kliče nekaj časa, potem pa gre v njegovo sobo. Res ga dobi v postelji. Vzame palico ter ga misli pretepsti, ali služabnik odgovori: "Ne tako, gospod! Zdavnej bi bil že rad vstal, a rekli ste mi ob vsprejemu, da me bodete sami oblačili, zato sem ptf čakal!"
Dva sta se pogovarjala o starosti. "Jaz" — je rekel prvi—"sem star 35 let."
"In jaz jih imam ravnokar 40" — je odgovoril drugi.
"Nu" — odrezal se je prvi na to - v prtih letih bova pa s staroetjo skup."	. I
Nova železnica. ,
-O-
Humoreska.
—o—	j
Bolj žalostnega iu bolj dolgočasnega č gnezda ni kmalu, kakor je slovensko- <
nemški tržič Srobotišče. Ce je resnica, 1 da je svet kje z deskami zaplankan, \ tam doli jo gotovo. Sicer ni v hribih, 1 pa na ravnem tudi ne. Obdajajo ga 1 dolgočasni griči iu bolmi, obrastli s ' prekljttbtiui tižolom in rumeno koruzo, v obzadju pa jih obkrožajo nizki bu-kovi iu gabrovi gozdi. Tudi cesti, ki ' so vije med tem gričevjem proti trgu j in dalje pr< t i deželni meji, se vidi, da ju niso gradili Rimljani. Železno cesto ] imajo sicer že davno; saj so že od ne- 1 kdaj volili svojega poslanca v deželni /bol- le Jhd tem pogojem, da jim izvo-juje železno cesto. In njih prošnje in ' nade niso bile zastonj. Dobili so jo ^ pred nekoliko leti, toda nič kaj niso zadovoljni ž njo: ker je Že vedno na papirju. Njene gradnje pričakujejo, kakor judje novega Mesija, kakor o-trnei sv. Miklavža. Kadar o železnici govore, se razvnaniejo in ožive v družbi staremu lovcu enako, kadar se o čudnih lovskih dogodkih in pripetljajih — laže.
A kakor ima vsaka stran dve strani, ali kaki r pravi Ribničan; "Ann je — anu naj," tako ima tudi ta železnica svoje pristaše in svoje nasprotnike, ki včasih prav trdo trčijo vkup; a zadnji so vendar v silni manjšini, zato pa tembolj zviti in za vratni. Toda o tem pt zneje,
I.
Eno i»sebnost ima trg S robot išče, ktera tiči v.,tem, da nekaj nima: namreč uradov. Razen županstva, fare in pošte ni ni benega javnega urada v dokaj velikem trgu in črke "e. kr." stoje poleg dvoglavega orla edino še nad zali go tobaka, s ktero je združena tudi loterija. Vsi uradi so nastanjeni v dobro uro oddaljenem velikanskem gradu nekeg kneza, ki bi seeer moral zidovje podreti. Zato je tudi število gi spode sila majhno, in drugi trzanje, skoro vsi kmetje, dasi se imenujejo "purgarji"—jo gledajo malo po strani ter nazivi jejo radi tega "jaro gospodo".
l)a se pa seznanimo ž njo, oziroma najprej z moškimi zastopniki iste, je nam treba na večer stopiti v Repenc-ljevo gostilno, najimenitnišo v trgu. Tam v kamrici se je že od nekdaj zbiral cvet srobotiške inteligence. Redno ko se je zmračilo, je prihropel gospod rauoeelnik Repa, starikast, zamazan mož z veliko pipo ]>oreelanko, ki se je na nji svetil patron vseh lečnikov, slavnoznani Eskulap. Sicer je pa imel gospod Repa v desnem žepu svoje dolge suknje no? in dan veliko knjigo, staro farmakologijo, ktero je oblastno in ob enem vestno pri vsakem bolniku vlekel na dan.
Z matematično natančnostjo je prihajal deset minut za gospodom rano-celuikom drug imeniten mož, sosed prejšnjega, gospod Kožuh. Strojar je; v mladih letih je potoval v "fremd" in si pri tem pridobil nekoliko meščanskega vedenja in obnašanja, ob enem pa tudi malo privadil pijači. Bil je Re[>eneljev najboljši gost.
Malo za njim nastopi gospod poštar. Šepast je nekoliko, kakor večina njegovih konj, sicer pa vesel mož in izvrsten pevec. S politiko se rad in mnogo peča in je celo naročen na " Weltblatt", Česar se pa o drugi gospodi, razen župana, ki ga pa še nismo predstavili, ne more trditi. Ker uporno, da gospod jioštar teh vrstic ne bo dobil nikoli pred oči, smemo tudi njegovo ime povedati. Piše se namreč za Navratila. Znan je posebno radi velike sreče pri taroku, zato ni čudo da, predno je utegnil odložiti pokrivalo,že meša karte.
Toda deliti ne sme, zakaj Četrtega, najimenitnišega gospoda še manjka in ta je gospod župan Srp,. Imovit trgovec je to in tudi brez županovega dostojanstva najimenitniša, odločeval na oseba v trgu. To je pa tudi vedel, in način, kako je k Repenclju prišedši pozdravljal že navzočne ter potem sedel počasi na gorenji konec mize, polagoma povprašujoč, kako se godi drugim — vse to je kazalo, da se mož — čuti in ve, da je v kaj višjega pokli-ean. Da ga bo citatelj popolno poznal, bodi mu še povedano, da je bil župan Srp oženjen in je imel lepo sedemnajstletno hčerko, edinega dediča svoji imovini. In še ene lastnosti ne smemo zamolčatil Srp je sovražil od vseh božjih bitij samo eno stvar, o kteri se sicer pravi, da je najzvestejša in naj-prijazniša človeku, namre. — psa. Ni bil v stanu prijazno pogledati pasje živali, naj se že imenuje "tiger" ali "sultan", bodisi koder aH prepelica j; nobeden ni našel milosti pred njegovim očesom. O vzrokih tega sovraštva so Ijudej mnogo ugibali; najbolj pa je bila razširjena vest, da je 1 znana coprnica, kratkorokava fipela z< Gole Rti prorokovala Srpu, da ga bo 1 enkrat ugriznil stekel pes. Gospod župan ni o tem nikdar govoril, a v zadnjih časih je bil že razburjen, če se je ' v njegovi navzočnosti govorilo o psih. Umevno je torej, da so imeli v Srobotišču strog in velik pasji davek in * vsled tegra malo "sultanov", "Šokov" in "fideljnov" v trgu, sploh pa menda nobenega "nepotrebnega" psa, kakor je nazival gospod župan one, ki spdajo pod pojem "luxus". 1
Gospodje prič no svoj tarok. Kjer pa štirje igrajo karte, gotovo ne manjka petega, ki jim "komari", in ta posel opravlja že več let v občo zadovolj-nost gospod učitelj* Blažek. Blažek ima ženo že v grobu, majhno plačo in ne sedmero, ampak sedem otrok, samih deklet. Ne kadi, ne igra, pije pa rad. Da vedno toži in vzdihuje, kdo mu bo to v zlo* štel; da govori vzorno slovenščino, kakršna je v šolskih berilih, in da piše v slovenske liste dolge članke o izboljšanju učiteljskih plač, kdo mu bo to zameril t
Taki so torej naši najiinenitniši trzanje in taka je njih zabava pri Re-pencijnu. Motiti se ne dado. Vsak večer je podoben drugemu, le v soboto napravijo izjemo. Kar v tednu priigrajo, oziroma zaigrajo, to v soboto skupno zapijo. Ves teden spravljajo dobiček ter ga .devajo v krasno ma-joljko, ki so jo podarili gospodu županu, ko je praznoval svojo šestdeset-letnico, v soboto pa se izpremeni v Repeneljnovo kapljico, v rujnega bezel janca. Takrat baje gospod Blažek najbolj vestno komari, in klepetava fajmoštrova kuharica je pripovedovala, da je neko soboto dojnov grede iz-grešil svoja vrata in prišel k nji trkat. Tega seveda opravljivi ženski ne l>omo verjeli.
"Ultimo!" je zakričal nocoj gospod poštar Navratil ter zadovoljno iftegnil šepasto svojo nogo p^oti gospodu Blažku, kar se odpro vrata in vstopita dva mlada, tuja gospoda. Ker tujci v našem trgu niso bili posebno gosto sejani, je vzbudil prihod omenjenih gospodov občno pozornost. Poštar in učitelj ata z javno radovednostjo ogledarala prišleca, ranocelnik Repa se je za pol komolea odmeknil od spodnjega ogla mize in pri tem o-brnil svoje pipe sprednjo plat proti tujcema, češ, da bosta spoznala, kdo da sem, in strojar Kožuh je postavil svoj kozarec za pol ped i bliže svoji rjavi desnici. Edini župan je ošabno vlekel ob svoji pipi ter se'samo enpot ozrl proti tujcema, češ, take ljudi lehko vsak dan vidimo.	»
Mize ni bilo druge v kamrici, torej prišleeema ne kaže nič drugega, ko prisesti k igravcem.
"Oprostite, gospodje," de starejši od prišleeev ter se uljudno prikloni, "dovolite, da prisedeva k vam; jaz sem inženir Pajek in tu je moj asistent gospod Muha."
"Prosimo, le sedite! Malo prostora bodeta imela, pa za nocoj bo že šlo," de župan, poštar pa skrbno tišči svoje karte, zakaj doigrali še «iso njegovega gotovega ultima.
"O ne samo za noeoj, gospodje," zavrne urno inženir, "druge gostilne baje ni, kakor nama je povedal voznik, in ker bodeva ostala tukaj najmanj dva meseca, bodete že morali imeti potrpljenje z nama. Poslana sva namreč sem, da pregledava teren, kjer bo tekla nova železnica.
'1 Ah — ah — ah! Nova železnica!''
Sestospevu enako so zadoneli ti 'ah' po kamrici, zakaj šesti, krčmar Repencelj, je bil ravnokar nastopil ter tudi odprl usta.
Poštar je pozabil kart ter jih položil na mizo, nasprotnik njegov, strojar Kožuh pa je porabil priliko ter jel mešati; tako je bil oni ob dobro igro in ko se je tega zavedel, se ni mogel niti kregati. Zakaj že so važni in razburjeni "pro" in "contra" glede železnice letali semtertja. Župdn in ra-nocelnik na eni strani, učitelj pokorno in indiferentno v sredi iu ž njimi vred strojar, ki je imel svoje petice že na suhem ter se ni brigal za mogočo konkurenco; na drugi strani, v hudi opoziciji pa krčmar Repencelj, ki mu je sedaj naglo priskoči poštar Navratil. Oba sta se bala, da zaradi železnice izgubita znaten zaslužek. Pošta ne bo več drdrala tri do štiri ure daleč; peš jo bo lehko prinesel* z bližnjega kolc*-dvora; in kolodvor ne bode mogel biti* poleg Repenceljnove krčme, ne, ampak zunaj trga bo, — vrag si ga vedi kje, — in kdo drug bo tam stregel potnim ljudem!
'' Gospodje, umirite se!'1 je posegel inženir Pajek v živi razgovor. "Vsem se lahko ustreže. Treba le pametno t rasi rati Če prva proga ni prava, tedaj jo pa zdaj popravimo! To se lahko zgodil"
Vsem je bilo ustreženo, a vsi so takoj izprevideli, kako važna oseba sedi med njimi. Župan je bil prvi, ki je dal duška temu eutu, ter dejal: "Gospod inženir, tu v krčmi je ena sama soba prazna. Morda ostane tu vaš gospod asistent. Vi pa bodite moj gost! Ves čas, ako hočete!"
Pajek se je uljudno branil, zlasti ko je Repencelj z divjim pogledom na župana trdil, da lehko še dve, tri sobe izprazni za gospoda inženirja; a Srp je bil trdovraten in Pajek, mlad, eleganten in lep mož, končno privoli, "da se nastani pri županu.
Razgovor potem ni mogel prav teči, in Sip je to porabil, da je opozoril inženirja, da bo zanj najbolje ogledati si pripravljene mu prostore — poslal je bil že prej domov potrebno naro-čilo—in odšla sta; kmalu za njima pa Kožuh in ranocelnik
"Ti bodo nekaj skuhali!" je godrnjal poštar,
"Hm, hm," je menil učitelj.
"Bodo, bodo!" je pritrdil Repencelj.
"Pa nas ne bodo P*
"Hm, hm!" "Ne bodo nas!"
"Oprepim nam je biti I" je končal
poštar, \ji razšli so se.
• n.
Položaj v Srobotišču se je za onega večera nekako skisal; postajal je celo akuten. Inženir Pajek je meril jixyo-jim asistentom po ves dan zunaj po polju in po dolinah ter se zvečer vračal v gostoljubno hišo svojega prijatelja in protektorja, župana Srp. Hudobni jeziki, in teh je bilo tudi v Srobotišču mnogo, so trdili, da še bolj, nego prijetno stanovanje, izvrstna postrežba, dobra kapljica, in kolikor je Še tega telesnega komforta — še bolj in mnogo silneje je vlekla mladega, lepega moža — ljubezen v županovo hišo, ljubezen do nežne sedemnajstletne Mare, Srpove hčerke.
In nekaj resnice je moralo biti na tem; zakaj tudi oče župan je silo lju-beznjivo gledal, ako so šli v nedeljo ali v praznik, on s soprogo, pred njima pa inženir Pajek in Mara na iz-prehod, in kar je bilo najbolj čudno, k Repeneeljnu je malokrat zahajal, rajši se je bavil doma z mladimi ljudmi. Samo ranoeelnika Repa je vabil tja, in poštar, krčmar in celo Kožuh, so postajali razdraženi, razburjeni, o-pravljivi in zlobni. Učitelj je pa navadno molčal. Tako je bil položaj v istini resen.
Akuten pa je bil, ko so se koli, ki jih je postavljal inženir Pajek po nameravani progi, bližali Srobotišču. Krčmar je izvedel, da po postaja in kolodvor tam zunaj nekje blizo Srpo-vega skladišča in prav v obližju sovražnega mu konkurenta, krčmarja Po-kleciua. Poštar Navratil pa je izvohal, da se bo tam ustanovila pošta in se zedinila z brzojavom. To je bilo do-volj! 0 taroku ni bilo ni duha ni sluha, in Repenceljnova družba — kolikor je je še od nekdanjih zedinjenih magnatov ostalo, je sedela'jia večrr skupaj kakor tolpa skrivnih zarotnikov, ki dela najmanj z dinamitom in petardami.
"Temu treba konca!" je zarohnel nekega poznega večera šepavi poštar ter udaril ob mizo.
"Da, konea je treba J "je pritrdil srdito krčmar.
A nobeden ni vedel pravega sveta.
Le učitelj Blažek, ki je od onega dne, odkar je ponehal tarok, igral boljšo ulogo pri Repeneeljnu, nego ono podrejenega "komarja", se je nasmejal skrivnostno in prav po lisičje.
"Ka-aj — Blažek, — vi veste, vi bi morda —V1 je vprašal naglo poštar.
"Morebiti!"
"Le povejte! Le brzo! Zastonj ne ho!" je hitel krčmar in tekej po liter vina.
Nato so stisnili vsi trije glave vkup in učitelj je onima razodel svojo misel.
"Izvrstno, izvrstno, izbornol" je klical Repencelj.
— vi, Rte H znani toliko s Pajkom?" je vprašal Navratil malo skeptično.	- ■ •
"Sem! A to je moja skrbf"
"Če pojde po godu, na vedro vina ne bom gledal," je zatrdil krčmar.
"Prosto vožnjo boste imeli na "pošti! "'je hitel Navraitl.
"Dobro, gospoda; toda molčimo!"
Štirinajst dni pozneje je bij županov god. Praznoval se je druga leta s streljanjem, z godbo in dobro večerjo pri Repeneeljnu, za letos pa nihče ni prav vedel, kako bo; prej za to najbolj vnet! Srpovi prijatelji se niso nič kaj brigali za to slavnost.
Kakih deset dni prej pa je učitelj Blažek kar tako slučajno srečal inženirja Pajka pred trgom, ko je tamno-stavljal svoje z belimi deskami nasajene drogove. Razgovarjala sta se do-kaj m naposled obrne Blažek besedo na bližnjo slavnost o priliki županovega godu. Pajek je postal tkoj pozo-ren.	^
, "S?"1boste tud» vi županu kaj podarili?" vpraša učitelj.
"Je li to običajno?"
"Seveda! zlasti, ker tam stanu-jete!	-
"Pa kaj —- vraga — to je najbolj sitne*, pravo izbrati.."
"Oj, jaz vem, kaj bi možu najboli
Snel" ^ tak<S 8tVari moraJ° biti
"Kaj pa, kaj?" je silil inženir, ki je bil vesel, da prejme dober svet. Vedel je pa tudi, da je učitelj mnogo ob-eeval z županom in da torej lehke ve kaj o njegovih skrivnih željah.
"Prepustite meni to stvar. Preskr-bim vam pravo darilce. O pravem času, na godov dan vam je izročim." meni učitelj.	,
"Dobro, dobro! Vaš trud tudi na bo zastonj!"
"Kakih deset do dvajset goldinarjev bo veljalo!"
tudi, da bo le pravo!"
Županov gt d je bil tn. Na predvečer je prišla sicer godba iz srednjega trga in godla pred Srpovim stanovanjem-a streljanja letos ni bilo, vesele družbe pri Repeneeljnu tudi ne, in to je tohko vplivalo na župana, da je bil
Jako slabe volje, odkar je izlezel iz po-stelje.
. Pa "fv w J® tolažilo. Zdelo ae mu Jf' h¥°fe inženir Pajek govoriti ta dan odločilno besedo glede Mare, in to mu je bih, jako po volji. Mladi mož je imel dobro službo, Mara ga je lju-mia, -- imetja je imel on, Srp, tudi dovolj, ,n v Srobotišču vendar ni bilo pravega moža za njo.
Istega okoli desete tire je stopil inženir Pajek V učiteljevo stanovanj, imate h pripravljeno?"
"Imam," deje ta zadovoljno ter pokaže na mladega, v kotn pri petiZ žečega psička, pravcatega mop£"To je že mnogoletna, tajna ieljafa^.
i
va, dobiti praveg mopea, nepokvarjenega plemena. In to je. Z Nadioika graščine sem ga dobil, — dvajset fo-rintov velja, a veselje županovo bo več vredno."
Inženir je bil praznično opravljen, in tudi lice njegovo je kazalo nekov slovesen izraz. Plačal Je učitelja, ae kratko zahvaiil, — misli njegove so bile drugod, — vzel psa pod_ pazduho in odšel k županu, čigar hiša je bila kakih sto korakov oddaljena.
Srp ga je pričakoval v svoji sobi poleg prodajalnice.
"Oj, dobro jutro, — tudi vi, hvala lepa, hvala lepa, uverjen sem!" je hitel župan, ne da bi bolj natanko o-gledal obiskovalca, in pomikal par stolov pred mizo ter vabil inženirja, da sede.
Ta je bil nekako omoten.
"Dovolite, da vam izrekam, kako srečnega bi me lehko storili!"
"Oh, zakaj ne, hm, hm, zakaj ne?" je hitel Srp, dasi sam v zadregi j slutil je, da oni namerava snubiti njegovo hčer, — a. kakor mu je bilo to po volji, slučaj je bil vendar nov.
"Vaša hci---I"
"Da, da, — moja hči —," pritrdi župan in popravlja, namizni prt, no da bi dvignil oči,
"Pa — prej — preden govorim o tem, dovolite, da vam Čestitam k današnjem dnevu —."
"Hvala, hvala!"
"In v znamenje mojega brezmejnega spoštovanja sprejmite to malo darilce!"
Rekši dvigne inženir svoj klobuk od desne podpazduhe ter pomoli z levico mladega, grdogledega, krmežljavega mopsa pred gospodarja.
Učinek je bil grozen.
Srp je planil s stola, prevrnil istega vznak, se lovil z rokami po zraku, in to, kar je prihajalo iz njegovih ust, je bilo podobno ponočnemu rjovenju leva v puščavi. Zagrabil je debel vatel, ki je slonel v kotu ob mizi, ter zamahnil proti psičku, ki ga je inženir izpustil strahoma na tla. Pasje cviljenje in krik gospodarjev je privabil v sobo osobje iz prodajalnice, ženo in Maro, ki sta že težko pričakovali, kako se zvrši pogovor med očetom in prihodnjim zetom. Vse je strmelo ob prizoru, ki se jim je kazal.
Srp je prišel prvi do besede; — pa kaj — beseda! — nezvok, krik, tuljenje je bilo zopet to.
" Vun, vun, ti nesrečni nesramnež, ti — lump — ti—"
Inženir je bil že zunaj, sam ni vedel kako, a pozneje se mu je dozdevalo, da ga je bil domači hlapec Marko porinil pred vrata. Za njim pa je pri-evilil obenem nesrečni mops, gnan od nevidne sile, ki se je skrila tatoj »a zatreščenimi vrati.	( ; 4„
. m. *
Epilog je kratek. • * '
Inženir Pajek in asistent Muha sta se preselila še istega dne v eno ui^ oddaljeni knezov grad, kjer so bili uradi vsega okraja, in še isti teden so stali drogovi z belimi deskami, ki so kazali pot prihodnji železnici, po soBednji dolini pod knežjim gradom. Sroboti-ščani so izgubili železnico; šepavi poštar s šepavimi konji Še vedno vozi po slabi cesti svoj starikavi voz, krčmar Repencelj pa je še vedno prvi krčmar v trgu. Taroka ni več, in tudi Srp je odložil županstvo; učitelj Blažek pa je zaužil obljubljeno vedro vina in se preselil drugam poučevat na-depolno mladino. Navratil ga je brezplačno vozil. Mara je še samica, inženir Pajek meri drugod železnice, a tam doli je še vedno ne gradijo —niti proti Srobotišču, niti pod knežjim gradom.
A letos je neizprosna Nemesis zadela tudi hudodelnike. Trgovec Srp je izmoledoval brzojavno postajo na pošti, in ker je poštar Navratil prestar, da bi se učil te novotarije, bo moral oddati pošto in brzojav druge, mu, ali pa drgo plačevati — lepo tele-grafistko. Na koncu trga pa se je u-stanovil nov, podjeten krčmar, in Re-pQnceljnovi dnevi so Šteti.
Tako se na svetu vsaka hudobija poplača,
Dohtar KonecTin njegov koqj.
(Humoreska.)
Zanimivo ni niti z zgodovinskega, niti z leposlovnega stališč*, .kje le« Kolibja vas, v kteri je kafičga dobrega pol leta že mladi dohtar Konec zdravil pokvarjene želodce občanom m sosedom, uravnaval jim zlomljene kosti in rebra ter šival zevajoče rane po glavah in licih. Zanimivo lyflcer morda nihče izmed častitih čitateljev ne pozna dohtarja Konca, niti Kplibje vasi; ako bi bil pa kdo tako silno radoveden, in bi trdeč, da morata ta dva na vsak način nekje eksistirati, vendarle venomer iskal in brskat, kje je in kdo je, naj si misli, da sta tam, kjer biva on sam. Saj ljudje, konji in vasi so si v večjih potezah povsod enaki.
Mladi dohtar Konec torej je, jeakor sn»o že povedali, dobrega pol leta o-pravljal zdravniški svoj posel v Ko-libji vasi. Po končanih študijah in do-\Tženih preizkušnjah se je trndil a ta-kozvano prakso v ljubljanaki bolnici — morda kakih pet ali lest mesecev— potem pa naveličavši M nehvaležnih bolnikov pod aaboj in ia nehvalaini-fiih zdravnikov nad seboj, lar*«a po-
I
mladnjega dne zapustil po karbolu in po jodoformu dišeče prostore ter pogumno prevzel stoprv razpisano mesto občinskega zdravnika v Kolibji vasi, za katero so ga bili imenovali občinski očetje z vsemi proti enemu glasu. Eden odbornik, edini nasprotnik njegov, je utemeljil protest svoj s tem, da vendar pe gre imenovati zdravnikom moža s tako groznim imenom, "Pomislite," je dejal, "dohtar Konee, dohtar Konee! Že ime samo bode grozno bolnikom! Dohtar Konec prihaja —- na koncu si —!" A župan je z bleščečo dialekt iko zavrnil te o-pazke in opozarjal na to, da ravno ime samo na sebi priporoča gospoda — saj bode vsakdo lahko rekel: "— dohtar Konec prihaja •— konec bode tvojim — bolečinam, bolezni tvoji;" in potem je gosopu župan še omenil, da je dohtar lvonec edini pn šnjik za razpisano mesto, in stvar je bila gotova; novi zdravnik je bil vsprejet z vsemi glasovi proti enemu; zakaj edini nasprotnik se ni dal prepričati po I dialektiki, niti ga ni premagala okol-nost, da ni izbora.
Novi dohtar je bil srečen. Županovemu sinu je prvemu zašil široko rano na glavi, ki jo je bil izteknil pri pretepu na prvi semanji dan, odkar je bil zdravnik v vasi; ženi prvega svetovalca je srečno pomagat"pri porodu, in ko je celo gospoda župnika, ki je že več mesecev tičal v sobi, boječ se zraka in burje, lepega solnenega dne izvabil in izvlekel na solnčni vrt, je bilo vse polno hvale njegove.
Da se mu je ob teh izvi%tnih uspehih godilo dobro, nam ni treba zatrjevati. Imel je vsega dovolj: plačila v denarjih, še veS pa raznih daril "in natura": jajc, pišeet, zajcev — ustreljenih ob prepovedanim lovskem času, masla —- surovega in kuhanega, svinjine, moke in pšena, drv in trsak — vsega dovolj! Le to ga je žalilo, da teh zadnjih daril, ki so mu prihajala "in natura", ni mogel uporabljati, kakor si je želel, zakaj samec je bil, stanovanje in hrano svojo pa je imel v krčmi, ki je bila seveda — županova; tam je puščal tudi vse te darove, a vedel je, da komaj za polovico vrednosti. Pa to ga ni trlo in žalilo; krčmar je bil sicer uljuden in postrežen mož, i storil je, kar je mogel, le v eni stvari je bil čuden in — drag. In to svojstvo je bilo vzrok enemu usodepolnemu irazporu, ki hočemo o njem pisati. | Krčmar-župan je imel lep koleselj i in čilega konjiča, s kterim se je zdravnik, seveda pod nadzorstvom starega hlapca, vozil k oddaljenim bolnikom. To uporabo, tako se je zdelo dohtarju Koneu, je računal krčmar vselej predrago. Vsota, ki jo je v ta namen plačeval ob gotovih obrokih, je bila po zdravnikovem mnenju previsoka, in nekoč je prišel po dolgem računanju do prepričanja, da bi bilo ceneje, ko bi si sam kupil konja in se s svojim vozom vozil po svojih opravkih.
Gospod dohtar je bil pa v nazorih, tičočih se ljudi in njih ravnanja in značajev, jako mlad in neizkušen, bodisi pa tudi nekoliko razvajen po svu-' jih uspehih in po češčenju, ki se je po , | vsi občini kar usipalo nanj. Komaj je | bil s prej omenjenim računom gotov, je razodel že svoj namen županu-krč-i mar ju.
I "Saj bi se dobil dober konjič na kakem sejmu?" je vprašal zaupno. Opazil pa ni zgubančanega čela, niti ne stisnjenih oči svojega hišnega gospodarja.
"Oh — dobil, dobil!" je dejal oni počasi, kakor bi premišljeval, kje bi se dobil tak konj, ki bo ugajal zdravniku.
"Morda bi vi —?" je omenil doh-tar Konec.
"Jaz? Ej, jaz ne ume jem toliko o konjskih stvareh, pa — gospod dohtar — mešetarja vam preskrbim; dobrega, zanesljivega moža, če hočete?"
"Dobro! Kaj pa s krmo—in s hle-vom ? To je lehko pri vas! Plačam, kar bo prav!" "I, bo že, bo že!"
"Ne, ne tako! Bolje, da se dogovoriva! Koliko bom Štel za hlev, za hlapca in krmo?" silfdohtar, ki je imel vendar nekoliko pomislekov, ako-ravno ga je bila prevezla radostna misel, da bo imel svojega konjiča.
"I, bodemo že naredilH Saj vas ne derem, gospod dohtar — i, vas ne!" deje krčmar tako dobrovoljno, da' so zdravniku pali vsi pomisleki. * "Torej mešetarja 1 Kdo pa je?" "
"Boljšega ne vem /od Hvaleta ž Retjega sela!"	• •
"To je tisti, ki so ga dnidan tli pri vas pretepli ?"•
_ "I, kaj pa, tisti je i" pritrdi župan. "Pa — kar se tiče konj — zanesljiv mož!." '	•• •
"Dobro,-dobro!" reče veselo zdravnik in si pomane n-oke. "Pa lep konjič mora biti — lep in isker! To bo'veselje! Za Hvaleta pa ste odgovorni vi!"
"I — seveda!"
. Dva dni potem se je oglasil Hvale pri dohtaiju. Tega ni bilo doma, zato je mešetar čakal in V tem imel dolg tajen dogovor s krčmarjem. Ko* se je proti večeru pripeljal zdravnik, sta bila s konjarjem o nakupu konja kmalu gotovo.
Dohtar Konec je bil silno vesel; .tistega dne je bil pri kolarju naročil nov vojiž, pri sedlarju pa vso konjsko o-pravo, in sedaj je v krčmi obrtnikoma in meHtarju dajal za vino. Govor se je sukal edino o konjih in vozeh, in mešetar Hvale je venomer le trdil, da ga ni boljšega fn večjega konjskega aejma nego pri Sv. Heleni ob Čakav-eu, kjer bode poiakal aaželjenega fiar-
ea gospodu dohtarju — če bliže ali prej ue dobi bolšega.
Teden pozneje so dohtarja Konca vzbudili iz prijetnega popoldanskega spanja, ki se mu je bil vdal, ker m i-mel opravka. Mešetar Hvale je prišel s svojim konjem, kupljenim za zdravnika. Dohtar je stal v nekoliko trenutkih na dvorišču in jel ogledovati sirasto kobilo, ki jo je mešetar ob kratkem povodcu prevajal gori m doli. Žival je bila lepa, plahkega, potegnjenega života, tenko no ga in iz kraUe suhe glave je zrlo dvoje iskrili oči.
"Koliko ima let?" vpraša zdravnik ter pogleda kobili na čeljusti.
"Pet let!" trdi Hvale.
"Če bo res!" meni zdravnik, ki ni imel pojma, kaku se sodi konjska starost po zobeh,
"Ka-aj? Pet let — pravim — poglejte k rajnike — vsi robovi so še ce lil"
Krčmar in dva hlapca, ki so pristopili, so pritrdili mešetarjevim besedam.
Dt h tar je bil zadovoljen,
"Kako pa vozi!" vpraša na videz skeptično, v istini pa prepričan, da mora biti ta konj njegov. Svojo zado-voljnost je le težko skrival, in prekanjeni konjar je to dobro opazil.
"Bomo poizkusili!" je dejal in zmajal z ramami.
Napregli so kobilo v krčmarjev voz, ki ga je bil Hvale potegnil na cesto pred hišo ter ga tam malo zavrl, ker je šla cesta polagoma nizdol. Dohtar je sedel na voz, mešetar pa a»vajeti v roki skoči na sedež poleg njega in naglo odvil zavoro. Voz je stekel in kobila je potegnila, «lft jo bilo veselje. Drdrali so nizdol po vasi in potem po ravnem dalje do lietjega sela; tam je mešetar na primernem prostoru in v velikem kolobarju obrnil ter izpustil kobilo v divjem tiru nazaj proti Kolibji vasi.
"Nikar tako hitro! Škoda kobile!" je velel dohtar.
"Ej, kaj! Saj še ni vaša! Pa ji tudi ne škodi; videti morate, kako gre!'
Vtem je držal Hvale vajeti nalah-ko, da se brzde niso mogle tikati tesneje kobilinih čeljusti. Zavozil je naglo na županovo dvorišče ter ne da bi zinil, izpregel kobilo.
Dohtar je šel nekolikokrat okoli nje in velel privzdigniti sedaj to, sedaj ono nogo, in si potem pred vežo stoje prižgal smodko Hvale pa je odvedel konja v hlev.
Pol ure pozneje so bili edini: zdravnik Konec je kupil kobilo-lipičanko, kakor jo je nazival Hvale, za tristo goldinarjev.
"Za napake pa ste poroki" *je dejal dohtar Konec, ko je štel denar.
"Za vse! Samo — lepo ravnati z živalco, lepo ravnati!" je pristavil slovesno.
"Tega se ni treba bati!"
"Ne, gospod, to je treba omenjati! Lepo ravnati, to je glavna stvar — če ne bode odpovedala — kobila!"
Dohtar se je dva dni veselil.svoje živalce, in krčmarjev hlapec jo je moral drgniti in ji streči, da je že na tihem klel navzlic obetanemu dobremu plačilu.
Tretji dan popoldne pa je ukazal dohtar Konec kobilo vpreči, in krčmar je posodil koleselj, ker zdravnikov novo naročeni voz še ni bil gotov. , Vpregii so na dvorišču in pot ž njoga na cesto je bila malo v strmec.
Ko se zdravnik spravi v koleselj in polagoma nategne vajeti, stopi kobila korak naprej, toda takoj čuti, da voz ne gre sam ob sebi za njo; obstala je, in ko je Konec še enpot in sedaj malo trje pritegnil vajeti, je jela izprva cepetati z vsemi štirimi, in potem se je vzpenjala kvišku, da je dohtarju kar mrzlo lezlo po hrbtu.
"Letepo, le lepo!" je velel krčmar, "ne smete preveč vleči nazaj, ne tako trdo držati." Zaeno pa je namignil hlapcu, in ta je takoj umel, česa treba. Stopil je tiho za koleselj in ga krepko, dasi polagomk, tiščal naprej; komaj čuti kobila, da se voz zanjo po-iniče, in ker je v tistem trenutku tudi dohtar z vajeti odjenjal — je skočila iskro dalje, in v tem so bili na cesti, tam nizdol viseči; žival je stekla, da jo bilo veselje. Dohtar je pozabil prvi Strah in le časih pogledaval po strani, ce ga nihče ne opazuje, ozirom ne občuduje.
. Vozil se je.dobre pol ure daleč, po-teip položno obrnil, kakor Hvale pri poizkušuji, iu zopet drdral nazaj Ta-jkoprivozi. do klanca pred Kol i h jo i vasjo, v kterega je. bil mešetar spustil kobilu v divjem diru; a Konec se je bal za žival ter ln4el polagoma korakati navzgor. Pritegne torej vajeti da bi dal kobilo v. korak, ali posledica je bda, da je žival popolnoma obstala Si trudna — kaj ne? Seveda, prehitro sva šla!'> deje Konec; "no, pa le potrpi, saj sva kmalu doma. Hi' Hi!" Cmaknil je povrhu še nekolikokrat z jezikom.
Toda kobila je ravnala tako, kakor prej na županovem dvorišču. Dohtar m poznal onega pomočka, ki ga je bil lako uspešno up, rabil županov hlapec in da ga je tudi poznal, izvršiti bi ga itak ne bil mogel.
Ker žival ni stopila ni naprej ni nazaj, je stopil Konec z voza in hotel kobilo ob uzdi izpeljati. Toda tudi to S bll°x»st™y> stala je kakor vkopa-
t!. / . mk j*	zopet v kole-
selj In iznova poizkušal izlepa; aH ravno tako brezuspešno. Naposled ga nune potrpežljivost, jeze. zavihti bič m ndan enkrat, čeravno ne hudo l-n,
(Nadaljevanje na 6. strani.)
"GLAS NARODA"
*	:st slovenskih delavcev t Ameriki.
♦	*ednilc:	Editor
ZMAGOSLAV VALTAVEC.
Publish«*
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City-
U leto velja list za Ameriko ...	$3.00
« pol I-ta..........................li50
Ca Evropo, za vse leto.......4 50
" " pol leta.......2.50
" " četrt leta............1.75
V Evropo poSiljamo list skupno dve r ____Številki,_
"GLAS NAl(ODA .4ha ja vsak i dan iz-vzetnii nedelj in praznikov.
"GLAS NAROOA"*
("Voice of the People")
««uea every day, except Sjndaygand Holiday:.
Subscription year.y (.10(1 Advertisement on agreement.
Za oglase do de»ct vrstic se plafia 3C dentov.
Dopibi brez podpira in o*obnosti se le natisnejo.
Denar naj sc blagovoli pošiljati po Mcm-.y Order,
Pri spremembi kraja naioCnikov jromtno, da se nam tudi prrjjnje bivaliA s£c naznani, d* hitreje najdemo naslov«* r.ika. - Dopisom in pošiljatvam naredite' K^ir".
••Of«« Nnroda'*
Gieenwic i Street, New York City.
T«l«lor.t 3798 Cort.luna.
Mir ljudem na zemlji.
IWii- v dvajsetem stoletju! Še v miuolem stoletju so ne ljudje izpraže-vali, kako bodi* izgledal ta praznik v dvajsetem stoletju, v kterem bode vse tako napredno, da bodo vsi ostanki praznoverja in religijozne misli povsem odpadle. Mnogo učiteljev je u-eilo, da (»odo morda že v tem stoletju . nujK^ili rasi, v klerih ne bode več Božiča, ko me d ljudmi takorekoč ne bode razlike. Tako s<> bodočo človeško družim, oz i nuna naprednjake že v naprej očrnili, trdeč Šolske j deei, kako brez-verni bodo ljudje v bodoČej <1< bi—Iti ponekod i, zlnsli pa pri deei naših za-»< biiili -i>1 opažamo, da se je naučila črt it i v m«, kar je napredno, oziroma > e, kar je ameriško, kajti ti besedi sta |K>vsem identični. Kadi tega je na ta nm ir« izgubljena deea hladna proti * -ern, kar je napredno. Vtisi, ktere dobimo v mladosti, so najjačji in o-stanejo skoraj redno nespremenjeni do smrti, tako da sovraštva, ktero se narodi v mladih r>reili, ni mogoče ni-
kdar več zatreti.
• • •
Uadi t« jfa naj pa takoj svečano izjavimo, da naprednjaki, oziroma na-Bprednji ljudstva, kakoršnje je naše a-meriško, liožiea nikdar ne bodo odpravila, pač pa bodo okušala spremo« niti ta praznik v :-e lepiie slavlje, nego je titio, ktei-o slav into dandanašnji , \ al.o leto. ko napoči mrtev zimski čas: V hta\l j<- preproda ne le narave, ten \ »••• v sega flovešt v a, da .-.e v liodo-."■«• ne bodi* dalo ver tako izkoriščati,
kakor «edaj.
Malo te/je je eveda raztolmaČiti , I »o men prihloi nega ''Santa Clausa". Kot modernim in prinripijelnim ljudem nam je n<•niog<jčo otročja čuvstva , napolniti z lažnjivimi trditvami, b kterim i resniea nikakor ne more biti , v zvezi. I tad i te^»a si štejemo v dolžnost, haj jNjsUusit i,* da raz tolmačimo | mladini, da je Santa Claus le simljo-1 ična slika, u, pr. zastopnik napred- , njastva, kteri da v nogovieo ono, kar | zahtevamo, oziroma, kteri izpolni zahteve, ko,je mu tekom Časa stavimo, i ali predložimo. Santa Claus torej ni . nii druzoga, nego "fake" — toda, i ker smo, dandanašnji vsi priučeni na > "fake", se zadovoljimo tudi h tem, j kar se nam nudi jiod to krinko. Ko- ] liko časa bode fie to trajalo, no vemo, ] kajti učenjaki so si v tem pogledu ze« i
Jo različnega mnenja. — Vederemo. i • * •
lri ne, da se zmeni za vsa tajna in < veuela pričakovanja milijonov ljudi, < klerih nrea utripajo polna nado in pri- I čakovanja z ozirom na bližnji praznik, ' hodi svet brezobzirno dalje svojim ' groznim, v»e uničujočim potom. Pre- I gledati bi morali zgodovino dolge vrste let, ako bi hoteli najti slavljenja bo- > žičnih praznikov, ktero bi bilo v ao- f glasju h »lavnim ocnanenjsm: "Mir ' ljudem na zemlji!" &§ nikoli ta izrek I ni bil tako grozno lažnjiv, kakor letos. Naravno, kar bo godi, je tudi potreb- 1 no. Toda i ta potreba je grozna. Iz ' vsa te groze, ktere ne nadkriljnjejo 1 tudi najbolj barbarski dogodki mino- * lih vekov — narodila se bode ttvobo- . da, ona svoboda, knko nanjo si pred- I »ta vi jamo in kakorflnjo pripoznamo dandanašnji, svoboda, kakorfinje ni mogel oznaniti niti ustanovitelj kr^ ftčanstva, kteri se je glasom legende narodil pred 1D05 leti. Ta svoboda fjode prišla za vse ljudi. Toda njeno rojstvo je uprav grozno, kar nam dokazujejo v najboljfiej luči sedanji do-godki na Ruskem. Pri nas imamo sicer "svobodo" — vse vrste. Tudi pra-viee imamo več, nego je potrebujemo in več, nego je zaslužimo. V mnozih o-zirih — niti toliko, kakor v Rusiji. Tamkaj m hočejo reakeijonarci vzdržati na krmilu in radi tega mora za-glaviti na tifioče ljudi. Toda pri nas je ravno tako. NaSe antokratstvo je kapitalizem, kteri je So močnejSi, nego rusko antokratstvo. Pri nas ne pobijajo Ijndi direktno, pač jih pa kupu-
jejo, da vzdrže še v nadalje svoje go-spodstvo, in da zamorejo indirektnim * potom usmrtiti še več ljudi, nego jih K usmrtijo drugod.
Toda tudi to bode minilo in končno g bodem vendarle imeli vsaj nekliko o-nih pravic, ktere zahtevajo sedaj ljudje na iztoku Evrope. V tem prepri-_ čanju želimo vsem rojakom širom A-0 merike kar najveselejše praznike, da ^ jih preži ve v miru, v popolnem zdrav-O ju, sreči in soglasju s starodavnim iz-5 rekom:
MIR LJUDEM NA ZEMLJI!
Newyorska kronika.
Polagoma mineva advent in bližajo j se božični prazniki. Tukaj je prav za prav vse jed no, ali imamo praznike ali ne, saj itak ne ve nikdo zarije. Tukaj je slobodna dežela, dežela delu, ktera priznava le svoje praznike in ne upo-■ števa tega, česar smo bili v stari domovini tako navajeni. Nedavno se je ! neki rojak bridko pritoževal, kako j malo se ceni advent. Rekel je, da se pleše in razveseljuje — a pozabil je ' skoro gotovo na to, da smo svobodni " ljudje v svobodnih državh.
Božični prazniki so t (.rej tukaj. Stari so ti prazniki, starejši kot vera. Slovani in Grmani so že praznovali : Božič — seveda po svoje. Praznovali s(, preobrat dneva — zmago jasnih duhov nad temnimi zimskimi. Ko sc : , je začela razširjati ver i, ni bilo ino- 1 goee odpraviti tako hitro starih pa- 1 ganskih praznikov. Zato je cerkev u- 1 redila tako, da so se Se nadalje p raz- ' uovali, le da je zamenjala p-jem.
Ker so božični prazniki zadnji dne- : vi leta, zato je prav, da kroniknr na- I pravi svojo bilano od tekočega leta. ' Di lžnost je, da se ozre na vse važne ' pojave v tekočem letu; važni pojavi pa so dvojni. Prvič resni, ali taki, kte- -ri izkazujejo kulturen napredek med nami; drugič pa taki, kteri so le kari- 1 katura med nami.	.
Kulturno smo precej napredovali v teki čem letu. Napredek se vidi na 1 časnikarskem polju, v tekočem letu se £ je j>ovečal največji dnevnik in stopil l s svojo obliko, vsebino in naročniki na > prvo mesto vseh slovenskih dnevni- > kov in časopisov sploh. To je gotovo 1 lepo in razveseljiv. Prvi korak k bolj- > ši bodočnosti vsakega naroda je, da i čita, ila zasleduje vse kulturne in po- l litične jiojave sveta. Na ta način se > širi njegovo obzorje, utrjuje se nje-Ss'ovo prepričanje, bistri narodna za- r vest. CJovck dobi samostojno sodbo in trezno zasledovanje vsega, kar se godi » na svetu.	r
Kdor čita, mora tudi vedeti, kaj i čita. Ker prihaja dandanes skoro vsa literatura v časopise, moramo Citati 1 v prvi vrsti te. A Časopisi morajo od- ] v»varjat i potrebam Časa. Pri dana«- , njih izvrstnih komunikacijah no ve- ( ljaio več tedniki, ampak edino le |, dnovniki. ' "e imajo drugi narodi časo- j pisje, ktero izhaja po večkrat na dan, moramo misliti vsak tako daleč, da se | hodeino oklepali časopisa, kteri izba- ( ja v našem jeziku vsaj enkrat na dan. ^ Razni tedniki in druge tuke peri jo- s dične izdajo spadajo še v tiste čase, [ ko je bila edina zveza med posameznimi kraji — pogta. Zato ti tudi spa- s dajo k večjem v kak muzej — ne pa ( v današnjo dobo. iSieer pa vidimo to (] mod nami samimi,	v
Vse stremi za napredkom in pre- , pričati sem, da bodo vedeli vsi, kaj jim je storiti, živimo h časom in gle- j. dajmo na to, da ne bodemo capljali po jvetdeset let za drugimi narodi.	%l
Tudi na drugih i>oljih smo napre- g dovali, zlasti pa v organizaeiji naših .Te d no t, ktere so bo v tekočem letu j krasno razvile. Sicer tudi to ne odgovarjajo popolnoma potrebam časa, ( a so !ej> prehod do modernih zahtev. Za jedenkrat zadostujejo, ker je dolž- j nost organizatorjev, da računajo z v razmerami, kakoršno so, in ne, kakor-Sne bi morale biti.	^
Tudi na društvenem polju jo napredek. Ustanovilo se je precej pevskih , druStev. Posebno pa me veseli clevc- || landsko dramatično društvo, ktero r bode naSemu narodu v izobrazbi več ^ koristilo, kot vse govorjene fraze skupaj. #
Med kulturni napredek moram pri- " Itevati tudi veliko povišanje čitajoče- „ tfa občinstva. To je nad vse razveseljivo in garancija za to, da se i mi ^ gibljemo.	j!
Kakor smo celotno napredovali kulturno, prav tako so napredovali poaa- T, mezniki v — komedijantstvu. Med te posameznike spada v prvi vrsti zme- v deni in konfuzni dpicburški Slendri- J jan, s svojo nad vse revno — "cajten-go". Mož se 0uti poklicanega postati vodja našega naroda, on, kteri niti naSega jezika ne zna. Mož ni tako ne- * varen, kakor neumen. A da se takemu * tepcu usede na limaniee kak rojak, to 1 je nad vse žalostno. Kdor hoče, da se * ga poslula, ta mora nekaj znati. Kdor govori, a nič ne zna, si lahko vsakdo 1 misli, kaj so vredne njegove besede. f Njegov list ni samo najslabši slovenski, ampak najslabši vseh časov in na- ! rodov. List, nad kterega slovenščino f sa mora zjokati vsak učenec ljudskih : šol — lak list gotovo ne spada v seda- i njo napredno flobo. O programu ne govorim, ker ga nima, o vsebini pa molčim, ker Jo ne razumem.
Kar 3e nenaravnega, to popne. In poginil bode tudi ta nestvor, kar bo- 1 dem zabeležil kot kronikar v kulturni ' napreflek.	i
Drugi pojav — in sicer vesel — je i razpad chicaške soci-klike i Pod praporom ignorance so nalovili nekaj nesamostjno mislečih ljudij.Kot razpade vsako združenje na nezdravi, nenaravni podlagi, tako je razpadlo tudi to. Starejša generacija prehaja na normalna pota, mlajša pya buta v znamenju trifolija še vedno z glavami v zid. Ta zid je prepričanje naših za-vednh rojakov, — je trden in močen, da si brez dvoma razbije trifolij buti-ee ob njem. Sicer pa to ni boj za prepričanje, ampak boj za kruhek. Skrb so Pinča and Co. prepričanja. Socija-lizem jim je le vada, recimo kot špeh za miši. Vsi trije se odlikujejo po tem, da govorijo, kar sami ne razumejo, in pišejo, kar nikdo ne Čita. Sicer pa trije Pinči še ue tvorijo stranke, kakor ne tvori Šlendrijan s pl. Frakeljom "Delavske zaveze", ker bo revčki in poleg tega še nenevarni, zato jih pustimo za zdaj.
Ker govorim že o revčkih, je prav, da preidem tudi na bogatine. Med te spada v prvi vrsti slavni elevelandski Vjtus s svojim četrtmil i jonskim premoženjem. Ta človek vzruja s svojo nenasitno bisago že nekaj mesecev slovensko javnost. Žrtvoval je svoje življenje sieer " rado vol jnemu uboštvu," a to mu ni dišalo dolgo. Slekel je svojo kuto, šel v Ameriko in nastopil čast božjega namestnika z geslom: "Vedno oderuštvo". Naveličali so se ga sicer, upotrebilf proti njemu vsa mo-iToča sredstva, a vse zastonj. Dolar je mogočnejši kot pravica. Vzrok ste sami, da vas ustrahuje jeden človek. Dokler je zlo majhno, se lahko popravi; ko se pa enkrat zveča in oboroži z vsegamogočnimi dolarji, potem je pa vse zastonj. Vit use slavni, ta prototip " ra dovolj nega uboštva", ostane dokler ostane — ta sistem.
Povsod po kolonijah je malo boljše, — le tukaj spimo sjyinje pravičnega. V New Yorku in okolici je precej Slo-vencevj tukaj se navadno ustavlja "ta nobel fouk", zato je pa tudi najslabše. Jeden pride z večjo modrostjo kot drugi, vsak hoče biti najpametnejši. Zato se jih pa silno težko«zdravi, kljub temu, da je baš v našem mestu na tueate dohtarjev, kteri glojejo z večjim ali manjšim uspehom zmučene kosti trpina. No — pa tega je vsak sam kriv. Dokler bodo iskali ljudje, arenije za votle zobe, shujšano pamet, krogljice za povzdigo "hajratsgaj-sta", do tedaj ni nobene pomoči. S težavo in trudom se prihrani cent, a z neumnostjo se zapravljajo dolarji.
Kaj hočemo, to je dežela biznesa, reklame in humbuga. Kdor se ne ako-modira, je večni "vurcen" prebrisa-nejših.
Reklama igra velikansko ulogo. Če! brooklynski Tasoti trka na svoja grešna prsa: jaz sem katoličan "numara uan", je to reklama. Ce razne alfe in omege napijajo "dobrodošel" tistim, ktere bi najrajši utopili v žliei vode, jo tudi reklama.
Humbuga je pa dosti. Če dični Kraneeseo trdi, da je njegova barka najhujša za prevs^.aiijo potnikov, je gotovo humbug, ker vemo vsi, da bi se prišlo istočasno peš jveko Alasko in Sibirije v Evropo.
Zdaj se mLzdi Še umestno, vošiti vesele praznike. Pravzaprav je lo nepotrebno. Kdor ima zdravje in denar — denar — denar, ta ima itak vsak dan vesele praznike. Kdor je pa revež v tem ali drufrem oziru, pa owtane revež, pa naj fie tako upijem: vesele praznike. Ker pa je to starodavna navada, a starosti se povsodi izkazuje spoštovanje, zato kličem tudi jaz vsem, kdor 5e kaj ua to drži: Vesele praznike.
Predno končam, fie jedno besedo. Ko bodemo za drugo leto poskrbeli za nafio dušno hrano, moramo gledati, da si izberemo tako, od ktere imamo res kaj. Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih. Ta rek kaj prija za naše časopisje, kar je izbranih, ti uspevajo, se razvijajo sorazmerno z zahtevami časa. Da kaže naš "Glaa Naroda" največ življenja, tega mi pač ni treba poudarjati. Kdor zasleduje list, uvideti mora pač sam, kako krasno se je razvil v kratki dobi do tega, kar je danes.
Za novo teto se človek rad obdari sam, in obdari tudi druge. Najlepše lastno darilo je pač list, kteri tedri človeka celo leto, ga podučuje, zabava, bodri in pripravlja do najvifije stopnje — do lastnega prepričanja, čimbolj se izobražujemo, tem popolnejši ljudje smo. Kakor se razlikuje drevo od drevesa, dasl sta oba jedna vrste, prav tako se loči človek od človeka. Kdar ima inteligenco in izobrazbo, ta je vladar vseh tistih, kteri znajo manj ali nič.
Da ne bodemo torej hlape! drugih, čitajmo, zasledujmo vse, m čitajmo to, kar odgovarja razmeram in kar nam res nudi vse — čitajmo "Gla« Naroda!"
S tem konča kronikar svojo dolžnost in pričakuje, da tudi vsak rojak stori svojo.
Zeleč Vam vse najbolje, vesele praznike in novo leto, o&ljubljam £e sedaj, da bodem tudi v bodočem letu zabaval cenjene čitatelje in končam s iskrenim, bratskim pozdravom.
Kronikar.
Spominjajte m ob ranih prOikak nafti prtkorlftnt tratita sv. Oirlla b Metoda ▼ LJubljani! Kal »Mi dnr dom« na oltar I	(T d)
. > . jI ■ * •SrfSt?
5 |Pri nebeških vratih.
t
? Poljsko spisal Henrik Sienkiewiez. »	■■ o
\ — Pok, pok! — odpri sveti Peter!
—	Kdo pk jet
—	Jaz, ljubezen.
—	Kakšna ljubezen! ' — Krščanska.
Sveti Peter je malce odprl vrata; | na stežaj jih ni odprl zavoljo tega, ker izkušnja ga je naučila previdnosti. Skozi Špranjo je torej poizvedoval dalje:
—	In kaj pa ti tu hočeš f
—	Zavetišča.
—	Kako to, zavetišča f
—	Ker ne vem, kam bi drugam šla.
—	In vendar se ti je zaukazalo prebivati na zemlji.
—	Pa ljudje so me izpodili.
—	Da se Boga ne bojiš! Zavoljo ko;-liko hudobnih ljudi pa si se odpovedala službi in svojemu poslanstvu T
—	Ne samo' nekoliko ljudi, ampak vsi pozemski narodi so me izpodili.
Sveti Peter je odprl vrata na stežaj, izšel je iz neba in se vsedel na kamen pri vratih.
—	Kaj se je zgodilo T — vprašal jo nemirno. — Ah, sedaj vidim, da nisi prišla sama. Koga pa si seboj pripeljala ?
—	To bo moje hčerke: Pravičnost, Resnica in Usmiljenje.
—	Te so tudi ljudje izpodili?
—	Tudi. Ni več za nas prostora med narodi na zemlji.
—	Zmirom le govoriš o narodih na zemlji, malo vendar prenehaj l Ljudje so tudi prej grešili zoper tebe, narodi so se neusmiljeno vojskovali med seboj in vendar nisi bežala od njih.
—	Ljudje so grešili in narodi so se neusmiljeno vojskovali, ali v globini src so vendar imeli vero in prepričanje, da jaz moram biti podlaga življenju. Sedaj je pa ta vera popolnoma izginila. Ni ostalo po nji niti sledu, sveti Peter, in zbog te<ra v resnici nimam več kaj opraviti na zemlji.
—	Odkod je to prišlo?
Krščanska ljubezen je spustila roko
navzdol, kjer se je sukala v ogromnem brezdnu zemska krogi j« ter pokazavši na nji temen madež, odgovorila:
—	Odtod.
Sveti Peter je uprl oči v oni temni madež. Dolgo je gledal in navsezadnje jo rekel:
—	Vidim — mesto — in v njem in okoli njega množico spomenikov--
—Spomenikov tega, kteremu je bilo ime: Sovraštvo.
—	Da — sedaj vem vse.
—	Torej pusti me, .sveti ključar, skozi vrata.
—	Takoj. Samo mi še povej, ali nisi poizkušala, iti kam drugam?
—	ftla
sem na zahod, ali tam so vse I dežele polne strank in ljudje se tam vzajemno tako sovražijo, da bi tam ne bilo prostora zame.
—	Mogla bi iti še dalje — na morje.
—	Nisem imela denarja.
—	No, in na drugo stran od mesta Sovraštvo ?
—	Nisem imela — potnega lista.
—	Nikamor nisi mogla?
—	Nikamor.
—	Kaj pa, ko bi naš križani Zveli-čar hotel znova vstopiti na zemljo? '
—	Oh, sveti Peter, ne pustili bi Ga, i ali pa bi se Mu rogali.
Nastal jo kratek molkfpotem je A- ' postol povzdignil glavo, pogledal je z žalstnim začudenjem krščansko ljube-zen in vprašal:
—	Ali povej mi vendar, kaj jim nadomešča Od resen ikovo učenje in Tebe?
In Ljubezen je odgovorila:
—	Pravijo, da trgovina in bogastvo, j
- m ♦ »	]
Pismo iz Srbije.
_
J
Belgrad, 5. novembra. i
Na dnevnem redu je državno poso- : jilo, ki danes najbolj zanima srbsKo javnost. Na posojilu je sedanja skup- ■ ščinska večina (1 glasu) vrgla radi- i kalai Pašičev kabinet, a vse kaže, da bo tudi ona kmalu padla na tem nepopularnem vprašanju.
Proti takemu posojilu, kakoršno je sklenila vlada z dunajsko "Union"- | banko, ae je energično dvignilo vsa srbsko časopisje, a glasila skrajne o- -pozicije ga nazivljejo "črno-rumeno , posojilo"; to znači v Srbiji toliko, kakor veleizdajako.
Vlada, iskajoč posojila, je obšla vse dosedanje srbske upnike in se je obr- , nila na avstrijsko "Union"-banko. To so v Srbiji sprejeli s tem večjo ne-voljo, ker se boje, da bi s tem ne bilo v zvezi tudi oboroženje vojske iz avstrijskih tvrdk, proti čemur ae vsi u-pirajo.
Sedanji vladi ae je posrečilo skleniti posojilo z za 2 odstotka večjimi obrestmi, ko ga je pa aklenila prejSnja radikalna vlada, a sklenila ga je na opcije, A v Srbiji mora radi slabih izkušenj vs^to posojilo na opeije zadeti na največje nezaupanje. Tako ae je zgodilo tudi a tem posojilom, lri mu je poleg opeije največji protivnik dejstvo, da je bilo sklenjeno v — Avstriji.
Ne le opozieijonalni, ampak tudi listi, ki pripadajo stranki samostalnib radikaleor, ki ao na vladi, pišejo ener-gi8no prati posojilu, ki ga čaka Srna naoda, ker pisanje celokupnega časo-pwja — izjem 'dela le vladino glasilo
"Odjek" — je uiinilo, da so se mnogi poslanci iz skupine samo«talnih ra-dikalecv v klubu odločno izjavili proti posojilu.
Proti posojilo ao: stari radikalci, naprednjaki, narodnjaki in socijalisti. — Proti njim stoji vlada v borni veČini dveh glasov. — Ker pa so se mnogi poslanci iz vladine sKupine izjavili proti posojilu, je gotovo, da bo vlada na tem vprašanju padla v skupščini. Za sedaj «e vlado trudi, da pridobi ^ one svoje poslance^ ki so proti posojilu ne zato, ker je slabo, ampak iz bo-j jazni, da bi med narodom izgubili popularnost, ako glasujejo za posojilo, ker s se pred narodom zaklinjhli pred vlitvami, da bodo proti posojilu. Slabo je upanje, da bi vlada v tem uspela, a še potem ji ne kaže ničesar drugega, ko, ali »t«.piti pred skupščino in pasti, ali pa odnehati od posojila in iskati potov in načinov, brez posojila oborožiti vojsko.
Razgovarjajoč se z več uglednimi samostal no-radikalnimi prvaki, sera . dobil prepričanje, da bodo uČinili ctru-go in da bodo v zadnjem momentu odnehali od posojila.
Za to povečanje proračuna pa išče tudi novih virov in vlada bo prisiljena, da upelje neke novo naklade, kar narod zopet ne bode sprejel najbolje, a vendar bo vlada za ta trenutek rešila še be.
Šele sedaj se vidi, koliko so zagrešili mladi radikalei, ker so sprojelfru-prava dežele pred časom, predno so jo stari radikalei popolnoma za vozili in predno so bili sami s|iosobni za take veliko posle, ki so jih satui na prvi mah smatrali za tako lahke, da so sedaj gotovo razočarani. Danes uvide vajo svoje osnovne napake in ba.š zato se krčevito bore, da ostanejo na vladi, ker vedo, da bi prešlo zopet mnogo let in tudi desetletij, predno bi se uprava dežele mogla njim poveriti.
Da zadovolji noktere poslance iz svojega kluba, ki so proti posojilu, je vlada sprejela in skupščina predvee-raj sklenila, da se v občinah uvede tajno glasovanje in proporčni sistem.
To je brez dvoma lepn stvar, ki jo bo naityl radostno pozdravil, ker je bil doslej pri občinskih volitvah javno glasovanje, a ker ni bilo proporčnega sistema, je bilo mnogo občin, v kterih je manjšina vladala nad večino. Sedaj vsega tega ne bo.
Državni proračun za leto 1000 se pretresava v odseku. Doslej je proti vladnemu predlogu odsek zmanjšal proračun za 4 milijone frankov, tako se more vlada nadejati za leto 1000 v proračunu siffieita, ako ne bo posebnih dogodkov. Proračun pride pred skupščino okrog 20. decembra.
Avstro-Ogrska in Rusija sta po svojih poslanikih v Belgradu podali zunanjemu ministru Žujoviču noto, v kteri se priznava Srbiji korektno obnašanje 7, ohranitev miru na Balkanu in priporočata, da se tudi še nadalje tako obnaša, a posebno, da ji demonstracija b rodov ja ne da povoda za kake slučajnosti, ki bi mogle porušiti mir. To noto so sporočili tudi pslaniki drugih velesil v Belgrodu ustno.
Minister Žujovič je pri sprejemu note takoj odgovoril ustno, da bo Srbija i nadalje čuvala mir, a nadeja se, da bo reformna akcija vspela, a posebno, da se bo razširila tudi na Staro Srbijo, ki sodaj ni v sferi reformne akcije. Minister je obenem opozoril diplomate na to, da Srbija ne more ravnodušno gledati, da se nadaljuje moritev in uničevanje Srbov v Stari Srbiji.
Poročal sem o sestanku bolgarskega kneza in srbskega kralja na belgraj-skem kolodvoru. Vladarja dveh bratskih narodov sta občevala zelo ljubez-njivo in srčno sta se poziTravila ter poslovila. Javna tajnost je bila, da so odnošaji med Srbijo in Bolgarsko zopet napeti, in ba,ti se je bilo, da se zopet prekinejo jedva gotovi prijateljski odnošaji. Ta sestanek je zopet vlil nadev da Srbija in Bolgarija razdvojena ne bodeta storili nikakih korakov, a združena sila dveh dežel predstavlja silo, ki jo moro vsakdo reepek-tirati.
Pri slovesu sta se vladarja poljubila in pozdravila z: * "Na svideixfel" — V Belgradu je ta sestanek v vaah krogih napravil najboljši vtis.
Belgrajski, organ izovani delavci, 7000—8000, so predvčeraj mirno demonstrirali po Belgradu proti vladni predlogi zakona o delu. Pred skupščino oo se delavci ustavili Jin 5 delegatov, na čelu dva delavska poslanca, je Slo notri in zahtevalo od vlade in predsedniltva skupščine, da ae ta predlog zavrne. Vlada in predsedni-štvo sta jim obljubila gotovih koncesij, a kakor se zasebno Kuje, so sklenili, da ta zakonska predloga ostane za bodoče zasedanje skupščine.
Ako ae jim ne ngodi, groze delavci z generalnim Itrajkom. Delavsko gibanje oe vrši po celem avetu in povsodi zmaguje--.
Pri bodočih občinskih volitvah V Belgradu bodo delavei imeli svoje kandidate, in po Številu glasov bodo lahko imeli ▼ občinskem odboru eno tretjino občinskih odbornikov.
Kje je ANTON K0EN? Pred 2 leti je bil pri meeti na boardn in mi Se danea dolguje $14.52. Kdor roja-Scow ve sa njegov naslov, naj ga izvoli nameniti: Matija K&elj, 1102 Cherry Alley, BraddoekTPa, (21-23—12)	\
Slovensko katoliško ^
podp. društvo svate Barbare
ZJodlnJene drtavo Sevamo Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
mmm I*us k eno dns au |anu«r|a looa V drkavl Pwmaylvan^
o-o
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP 2ALAR, mL, Box 547, Forest City, Po. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run Pa.
L tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City, Pa.....
H tajnik: ALOJZIJ ZAVERL. Box 374. Forest City, Pa. % Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Bex 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryoa, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, T7. Va. FRANK SUNK, P. O., Luzerno, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. City p£ nRj B* P°ŠaIjaj° L ta3niku: Ivan Tolban, P. 0 Box 607, Foreol
Društveno glasilo je "GLAS NARODA'\
j'/ ^ijŽ^l^l^ r>riif,twli t« čltiij 2 j ,	Doktor Leonard Landcs, 140 East
j| :j	priljubljenejši zdravnik za možke spol-
J^fngL ' rA jf^Pijfj p	| ^ nJim brez srama, kakor govori mož
fif^ii L amOŽCm\	zakrivajo spol-
sramuje jo vprašati zdravnika za svet
Doktor LEONARD LANDES
d a a v e t zastonj vsakemu ki so obrno do njega.
JAVNO V* BILO. Možki in Ženske ki trpe lm spolnih boleznih so vabijo, tla so brez srama in skrbi zaupajo dr. Loonardit Landesu in da natančno v svojem mnternem jeziku opišejo holezen in pošljejo pis-mo na doktorja Leonardo Landesu 144» East 22nd 8t. New York kjer se pismo odpre, prečita in odgovori po slovensko.
Doktor Leonard L«tides želi vsakemu pomagati in je tudi v stanu pomagati, ker poleg svojega globokega znanja ima tudi dolgoletne iz« kušaje v zdravljenju možkiU in ženskih bolezni. Doktor Leouard Landes
ne zahteva ničesar za svoj svet, s katerim je že tisočerim po mjigal in it jim rešil zdravje.
Vsak možki in vsaka ženska, delavec ali delavka, bogatin ali revež naj se torej obrne na doktorja Leonarda Landesa za svet in prepričal t se bode, (la je storil dobro in pravo.
DR. LEONARD LANDES,
149 Eust 22nd Street, between Ilrd & Lexington A ves., New York, Nikdar več v va&^m življenju*.
^^"''''^"'^■''»'■■'■■»■»ggggBgi^ ______________...UJ'	■■■
se vam lle bode nudila tako ugodna prilika, da b*' mogli kupiti ia tako malo ceno: \1 duPI^)) 1	1 krasno, dobro idoio uro a dvema pokiovim
NaSTK^jt	in 10 letno garancijo
1 lopo pozlačeno verižico in ^^^^^^^^^^^^	1 "krasen prstan poljubne velikosti i lepim ka»
/Ž^P^^j^^Pj^ V«© to veljn h«tyio dolarje«
Kdor teli, torej imeti lep spomin i* Amerike, I	mu priporočamo, naj ne zamudi tc ugodne priliko
I iM^^'-VwS^Xr' WJ^I in nai takoi naroČi krušno uro, veriiico in prstan.
Prj^naroCUu poilite 1 dolar, ostalo svoto pa pla-
^to^^^PEw^d^^r	Kdor bi n« bil Kadovall«ii m poAlijutvl^o
K-'^j^r	Pisma plfitle v slovenskem letlka la jih poaljlt« na naslov;
The New York Watch Co..
E. 87 Str.- NEW YORK. IN- Vi
•aw w w ww W'WW'W <n w w
Reunnlizem In protin se za stalno ozdravita!
Dr. C lark o vo zdravilo proti REVMATIČNIM BOLEZNIM gotovo ozdravi in takoj pomaga, ker delovanje je teko, kakor&oega nima druga zdravilo.
$1.00 poštnino prosto. PAN-AKEKI0AN CHEMICAL 00., ' «1 Pm* Piece, Hew. York, H. Y.
PRATIKE
za leto 1906
se d»be po 10 ct., razprodajalol dob6 popust. V zalogi imam o t Blosnikovo, Družinsko in Klein, naeyerjevo prafciko. Dobe se pri:
PR A IN K 8AKSBR« 10« Greenwich Street, New Yorlt. L 1752 81. Clair 8treet, Cleveland. Qfe^
ZHHVHLH IH PRIPOROČILO.
Nl^je podpisani ae aahriljuje vsem rojnktm ln mojim odjemalcem sa dosedaj mi fikasanatavpanje ln se priporočam fie nadalje s sagotoTilom, da ne bom tratil Tsakemn po meji mo£i poetrell.
Želim	Božične praxnIk© in
rnrmUno novo lato vsem rojakom t
North Chicago in f Waukegan 111.
S spoštovanjem
PR. PURLAN.
Prva slovenska prodajalnica ,	V North Chicago, III.
Jugoslovanska ^^ Katol. Jednota.
Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIK-;
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON OERZIN, 306 Pine St. Hibbing, win« I Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 106, Ely, Minn.
NADZONRNIKI:
FRAN MEDO&, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveletb, Minn.
IVAN KERŽIŠNIK, IH, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora., . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
JOSIP PEZDIRC, HI. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, 111.
Krajevna društva nuj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku iu nobenem drugem.
Denarno pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blugajnika: JOHN GOUZE Box J 05, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega cdbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4«24 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe
Društveno ulasilo je: "GLAS NARODA".
Z urada glavnega predsednika J. S. K. J.
Sedaj, ko se bližajo veseli prazniki, dragi vsakemu Slovencu, smatram *i /U dolžnost, <la kot predsednik J. S. K. .!„ te velike društvene organizacijo J. ed Slovenci v Ameriki, spregovorim nekoliko besed do svojih častitih roj n kov, to pa ne samo do onih, kteri so dosedaj čvrsto podpirali to narodno ustanovo, ampak tudi do onih, kteri ko izvan nje.
Naša organizacija, narasla iz malih početkov, napredovala je tekom let vedno bolj in bolj, tako, da smem,, Hedaj, ob koncu zopet končanega poslovnega leta, zreti nanjo in njene uspehe s polnim ponosom ter jo smelo smemo stavili \ prvo vrsto onih družtvenii, slovenskih organizacij, k t ere so se tekom lot povzdignile tu v nasej nove; domovini
Napredek, kterega kažemo ob vst.j, črtah našega društvenega življenja je \ istini velikansk, a ni Še dospel,io oneffa Vrh»nea, kterega pričakovati smo od misega dosedanjega delovanja povsem upravičeni. Naša uzorna Jednota napreduje dan za dnem, vedno se množi število naših udov, vedno si pridobivamo novih delavnih moči v Posameznih društvih in v glavnem odbor,!. pri ti m I»a ne smemo ostati, nasa sveta naloga je? povzdigniti našo J. K. K. Jed no to na ono stanje, ki odgovarja časovnim razmeram. V tem smo že storil, velik korak ob zadnjem glavnem zborovanju, ko smo mnogo tO. k nasiti društvenih pravil izppolnijj in zavarovalnino zvišali, vendar J tn ba nam je, da še naprej korakamo na imtn napredka, ako hočemo doseči svoj si stavljeni namen.	• '
rn kaj naj pospešuje ta namen bolj, kot ustanovi jen je novih krajevnih ' društev v naselbinah, kjer še taka druStva no obstajajo. Cim večje Število ' novih društev pristopa našej Jednoti, tem večjo finaneijelno podlago ima- j mo, tem bolj zamorem svje dosedanje uspešno delovanje nadaljevati in raz-.-•irjati. Zdrava flnancijelna podlaga je pri vseh društvih pogoj društvene- -
f Vbstoilka'	delaven, za vse dobro vnet društveni odbor je duša ,
druht venemu življenju.
Ne smete mi torej zameriti, dragi rojaki po širnej Ameriki, ako vas	i
sedaj ob sklepu leta najiskrenejge pro* m: Delujte z vsemi svojimi močmi	i
za društveni proovet, ustanavljajte nova krajevna društva, ktera naj pri-	i
Stopijo naš. J. S. K. Jednoti. S tem nP bodete skrbeli samo za svoje osebe	'
ob slučaju kake bolezni, preskrbeli bodete tudi svojim dragim, ako vas Bo~	'
odpokliče i/, tega sveta, podj>oro, za ktero vas bodejo po vaši smrti blago"	1
slavljali.	I
Na delo torej, dragi rojaki in lo brez odmora! Vsakdo, posameznik ali -novo društvo, bodi uverjen, da s svojim pristopom k Jednoti ne koristi le J Ramerau sebi, ampak tudi ugledu celega slovenskega naroda v Ameriki. Pri- *
dobili smo si med drugimi narodi že do sedaj mnogo ugleda, a povečali ga	1
boderno, ako zamoremo z vedno rastočimi številkami dokazati naše delovanje	*
in naš napredek.	'	(
Dobro nam do,šla vsa nova društva?	. -	C
Zahvaljujem se ob koncu leta vsem bratom v glavnem odboru in v kra-	)
jeviiih društvih za njihovo uspešno delovanje v minolem letu in za njihovo	!
požrtvovalnost v korist našo ljubljene Jednote. Osobito se pa zahvaljujem	j
ler sem uverjen, da mi bo vsaki brat v J. R. K. Jednoti iz vsega srca pritr-	"j
dil, bratu Juriju T,. Brozicbu, našemu tajniku za njegovo uzorno, trudapol-	o no delovanje v prid Jednote.
Vsem udom ,T. R. K, Jednote ter vsem bratom Sloveneem in Hrvatom c
v Ameriki želim vesele božične praznike ter srečno in veselo novo leto.	š
Živela, cvetela in rastla J. S. K. Jednota!	ž
Na Calumetu, dne 15. decembra 3905.	^
k
.. ..	MIHAEL SUNICH,	j(
t. č. glavni predsednik. -r '----- g
PRISTOPILL	n
K drnžtvu *v. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont., 12. dec.: Jenriej Me-lavec rojen 1887 ce rt. 4270. Družtvo šteje 62 -udov.
K drnžtvu sv. Štofnna št. 31 v Onahi, Neh., 12. de«.: Matija Bro- 1 danč 1HH7 cert. 4271, Martin Ce-tinc 1883 cert. 4272, Fran Stupnišefc 1865 o cort. 4273. Jo*ip Kant« 1870 cert. 4274. Družtvo Žteje 43 udov.	n
K drnžtvu sv. Alojzija &t. 31 v Braddocku, Pa., 14. dec.: Fran Pir- & nat 1878 cert. 4275, Alojzij Benčina 1879 cert. 4276, Anton Jakoš 1876 cert Ž 4277. Josip	1877 cort. 4278, Andrej Oražem 1866 cart. 4279 Jer- n
nej Suša 1878 cert. 4280, Andrej Ružič 1875 ccrt. 4281, Valentin Kalan si 1877 r^rt. 4282. Družtvo šteje 168 uldov.	p
K drnžtvu sv. Barbare št. 4 v Federalu, Pa., 15. doc.: Jurij Kogovšek *?]
1877	cert. 4283. Ihmžtvo fiteje 37 udov.	£
K družtw «v. Jožefa št. 21 v Hlyriji, Colo., 15. dec.: Fran Peterim	U
1878	cert. 4284 I. raznvl, Josip Jarc 1889 cert. 4285 II. razred, Fran An-	m dota* 1879 cert. 4280 I. razred, Alojzij A-ndolšeik 1884 cert. 4287 I. razred,	s* Viorjan Kkul 1867 cert. 4288 I. razred, Fran Možina 1878 oert. 4289 I. razred. Družtvo šteje 55 udov.
SUSPENDIRANI.	m
1/. društva sv. Jožefa št. 21 v Elyriji, Colo., 15. dec.: Fra-n Zaikraj- L-kfc cert. 3478, Fran Golob cert. 3835. TW-tvo Šteje 53 udov.
I* družtva 0v. MihaeJa Arii. it. 27 v Diamond vil le, Wyo., 14. dec • n< Ivan Ra«W cert. 1854. I>ružtvo šteje 25 udov.	'	iz
H družtva sv. Jurija žt. 22 v South Chicagu, M., 12. dec: Jnrij 6u-par cert. 3593, Družtvo &teje 56 udov.	*n<
ZOPET SPREJETI.	J®
V	družtvo mv. fttr farna 6t. 11 v Omahi, Ndb., 12. dec,: Nikolaj Li-	Št
poveak cert. 957. Družtvo šteje 44 udov.	jc
V	dnr/.tvo sv. Alojzija št. 31 v Braddoeku, Pa., 14. doc.: Fran Tur-	pc eert. 309?, Andrej Jelovčan cert. 2020, Ivan Troha cert. 2089. DVnžtvo	to
št<ge 171 ukIOV.	re
ODSTOPILI.	bi
lA dr i/tva sv. Alojzija št. 13 v Whitney, Pa., 14. dec.: Fran Poie !H
cert. 1086. IMižtvo šteje 26 udov.	'	st<
Oetanl	v<
Iz <lm/tva »v. Mihaela AA. št. 27 v Diamondville, Wyo., 14. dec.: K.
Jakob Cestnk ci'rt. 2908. Drutetvo šteje 24 udov.	hli
0R0BN0STI
i	KRANJSKE NOVICE.
Izpred porotnega sodišča v Ljublja-
_ ni. Cel teden v »emu «krit. Matija Ha-načeik, 36 let stari deJavee iz Sevnice, je nevaren tat. Bil je zaradi tega že Dkrat kaznovan, enikrat celo na 3 leta te-i<ko ječe, potam so ga oddali v prisilno delavnico v Mes«eaidorf. 3>ne 15. septembra je pri posestaiici Fraoi-či&ki Tomažic na Šlkiofeljci vstopal za hlapca, a se je hitro aiaveJical deda in otlšel drugo nedeljo iz službe. Dne 1. oktobra je nesla $?osp»dinja pod streho iaklje sušit in pri tej priliki videla, da M v senu neikaj ziblje. Takoj je mislila, da je morda v senu kak tat sbirit. Poklicala je svojega moža Janeza, ki je začel tatu iskati, a ga ni mogel dolgo zaslediti. Sosed Josip Volkar, ki je .prišel na pomoč, je pomagal razikopavati sano in tu sta našla prejšnjega hlapca Matijo Hanač-ka, ki jima je dejal: "Storite z menoj kar hočete, če me boste žajidarjem naznanili, vapi boon pa že pomagal!" Tomaiič ga je izpustil in se vrnil z Vol'karjexn v hišo. Gospodar gre v ^ on raku 4e enkrat jkhI streho ter vridi Hanačka zopet skočiti nazaj v seno. Gospodar poikliče Volkerja ter prične-ta iskati tatu, ki se je pa zopet zaril h v seno, in z velilko težavo sta ga spravila na dan, ki so ga ipoklieami orožni-
I	• ki aretovali. Gospodinja Frančiška
Tomaž i e pravi, da je Hanaček dobro e vedel, <la ima ona denar, Iker je bila iz-kupila tačaiS za tižol 220 kron. Ob-v dolženee priznava, da je bil celi teden J1 ijkxI streho dkrit ter čakal na ugodno u priliko za izvršitev tatvine. Pripravil si je. v to s vrbo sekiro, preskrbe 1 se je tudi s živilom, kajti ikupil si je sira in kruha, steklenico žganja, nekaj medu je pa pri Tomažičevih iamalknil. Purot/niki so vprašanju! glede tatvine s priixxmbo, če je Hanačeik tat iz na-n vade, pritrdili, in sodni dvor ga je ob-L~ so.(lil na šest let težke ječe, po pre-h stani ikazni >lnwle pa oddan pod poli-1- cijsfco nadzoi'stvo.
Uboj Benjamina Dot tela v Zagorju.
II	V soboto dne 26. avgusta t. 1. nekaj minut pred S. uro dopoldne našla sta
o v Kisovcu stanujoča premoga rja Ivoj-
0	ze Kramar in Luka Lavrin, ko sta šla v Toplice, na poti med Kisovcem in
a Martanavčevim mlinom na sn»di ce-
1	ste ubitega Ježati rmlnišlktga uradnika _ Benjamina Det telo. Spočetka se je ; mislilo, da je za vratno ustreljen, po-_ tem se je konstatovalo, da je ubit. a Zdravnika sta našla, «la je imel Dette-^ la lobaaijo razbito, možgane zmečka-^ ne, s j muL i jo čeljust zlomljeno in levi ^ palec prdklao; umrl je vsled otrpne-
. nja možganov. Ker je Benjamin Det- | tela tisto jutro, preden so ga našli mr- , tvega, z več ljudmi govoril, je bilo ] 1 dojgnano, da se je Izvršil #ločin tisto j 1 jutro aned 7. in 8. uro. Orožniško i>o- ,
-	i z vedo vanje je sledeče dognalo: 22 ko-
-	rakov od mesta, Ikjer so našli mrliča, ,
-	vodi navzgor stezica in za nekim gr- x i movjem je ležal omazan rudarski ce- t
pin osli m nI jen s krvjo ter so se na s njem še držali sivi lasje, Icakoršne je ' i imel Det tela. Na cepinu; je bila vse- , . kana števillksi 481 in dognalo se je v % •udarski pisarni, da je bilo to orodje r v porabo pri delu izročeno Martinu | . Raku, 29 let staremu premogarju iz j Lok pri Zagorjai doma. Orožniki so t ■ ga našli doma; zaradi cepina vpraša a ( s je rekel, da mn je bil pred okoli 2 mesecema ukraden, sploh je Iialki od loč- ! no tajil krivdo in zavračal od sebe j v*:iki sum. Končno se je pa le udal, da je on usmrtil Benjamina Dettelo. y Opisoval je dogodek sledeče: On pravi, da je šel dotično jutro k strojne- { mu rovu pogledat, če je kaj drv zanj ( 1 pripravljenih, in ker jih ni našel, šel j je proti k upi, ki stoji jxileg strojnice, y pri šuj 1 je na tleh ležal Ikramp, ktere- y ga je pofc-ral ter videl po številki, da je s njegov kramp. Sklenil je iti naravnost domov, kar se spomni, da hi šel rudni- n škega uradnika prositi, da bi mu. Icnji- g žico podpisal, da sme pri rudniškemu Ikonzumu vzeti 10 kilogramov moke, i ker ni bilo doma nič več živeža. Res • je k malo Dettelo srečal, ga pozdravil ^ in prosil za omenjeno dovoljenje; a ta ^ ga zavrne, da ne more sprejeti te prošnje, češ, da je že preveč prejel. Obdolženec pravi, da je predenj pokleknil in ponovil prošnjo, a on da j« ostal v neizprosen. Sedaj, tako trdi Rak, mu fj je šinila misel v glavo, da mu je sta obupati, skočil je kake tri korake za n njim in ga pobil s cepinom; pripomnil 8j
da ni imel namena ga usmrtiti si Žena obdolženca se je odrekla pričeva-njn ter se s 31etno hčerko jokaje po- ki slovila od svojega nesrečnega moža. P Porotniki eo vprašanje na umor z 11 b< glasovi zanikali, potrdili pa vprašanje ni na uboj. Rak je bil obsojen na 4 lota m ta3ke ječe. Rak, ki se je med obrav- bi navo vedno jokal, je takoj kazen na- ki sopil	n,
Nepoboljšljiv tat. Na večer dne 20. pl oktobra okoli 10. ure zasačila sta kr$- hi mar Jakob Bevc z Dunajske ceste v di Ljubljani ter izvoščefc Jakob Pukel- gj stein že 17krat kaznovanega tatu Ja- m neza Rekarja, 29 let starega, delavca iz Trebeljeveg® pri pirodajalmi Matev- m ža Zupana v istem tranotku, ko je rav- m no hotal okno prodajalne, skozi ktero je na prosto prišel, zallolepati. Prije- gt leg« tata sta s pomočjo nad stražnik a Štefana Goričann tirala na magistrat, dočim jima je neki drugi človek, ki je poleg tatu stal in očividno bil njegov tovariš, ušel. — Vrednost ukradenih reči znaša 51 kron 14 vin. Rehar je 7 bil kot tat iz navade obsojen na pet i? let težke ječe, poostrene z enim po- .. stom in trdim ležiščem.	J18
Delavska demonstracija v Kočevju. in Volilna demonstracija se je tudi v no Kočevju vršila v popolnem redu. Pri- nn bližno 200 mož je šlo o-b 10. dopoldne sk
pred okrajno glavarstvo in needo seboj ploščice z napisom: "Živela splošna volilna pravica!'' Tam je pozdravljalo splošno in volilno pravico s iivio klici. Potam so šli trije de-a lave i pod vodstvom delavskega vodje ^ Zarfela k deželnovladnemu svetniku ^ k dr. Gstettenhofarju in izrazili tam svoje želje. Kmalo nato so se delavci .a mirno razšli.
^ Smrt reveša. I>ne 29. nov. 1905 o-^ koli 6. ure zvečer pripelje se 761etni samski ubožec Matija Remie iz Gorenje vasi s poštnim hlapcem v Škof jo ^ Loko. Rcmiea je županstvo Trata ea-mega ibrez vsega odposlalo, naj gre v botnico v Ljubljano. Ko se Ramic ^T pripelje v Skofjo Loko, bil je jako ^ slaboten, potem se je podal v gostil-^ no h ''Kroni", tam je zavžil za ve-. čerjo e«no balo kavo in potem je prano-l11 čil v hlevu. Dinigi dan, 30. nov., okoli P 10. ure dopoldne dobil je mestni nad-stražnik na znanje, da je Remie jako slaboten, predkirbel je takoj zdravni-" ške pomoči, ktera je ostala brez vse-^ ga uspeha, potem so mu preskrbeli ,, tudi duhovnika. Remie je kmalo potem umri. Prenesli so ga v mestno z mrtvašnico.
. Umor. Dn6 3. grudna zvečer je zabodel 261etni Josip Gorjan z Grčiue 26letnega V. Padovana izpod "Ka-^ }>ele'' z nožem v \Tat, da je revež čez 1 nekaj minut umrl.
Zanimive kače v neodkriti podz.i-^ meljski jami. Iz Bohinja priobiuje "Planinski vestnik": Pravijo, da je ° nad Komarčo }x>d Tičarieo velika pod-^ zemeljska jama z velikim jezerom. V »n tej	•i'e mnogo kač rudečkaste
barve in zelo neprijetnega duha. Pri-Kl jkn-etluje se o njih, da so dolge po " d\ a sežnia in debele kot stegno člo-' vdka ter da prihajajo a a svetlo le piv d nevihtami. Tem kačam pravijo I rupne kače. Jama je še nepreiskan i ' in tudi za kače se ni Še nihče zanimal.
Pač so poiskusili dos;j>eti v jamo in ' si ogledati jezero pre<l leti pastirji i i drvarji, a ni se jim posrečilo. Izpustili so v jamo tramove, da bi biLi zno-1 t raj napravili plave iu se po njih vozili po jezeru; toda ko so v jami na bregu pri luči pridno zibijali plave, so 'J iz lukenj začele kače dvigati glave, pa a so se vsi zbali iu zbežali. Od tega ča-)' sa naprej ni še nihče stopil v jamo. a Dobro bi bilo dognati, I'.iiaj je na govo-n ricah v Bohinju v obojem ožim. Stvar je vsekakor jako zanimiva in gotovo a ne brez vsega stala.« O resničnosti go-e voriee o kačah Bohinjci sami niso pre-pričani, pač pa se pripo\\>duje, da je |x>dobno kačo videl neki kmetovalec tudi i>od Babjim zobom, kjer so tudi " |HHl/.eim?4ko votline, da pa mu, ko je o
I	tem pravni, nihče ni hotel verjeti. Za kraj, kjer je jama z jezerom, vedo baje le pastirji in morebiti tudi kak gozdar, ki je delal svoj čas v gozdih,
0	ko je bila še v rabi naprava za sprav-
II	Ijanje lesa iz gozdov nad Komarčo v dolino.
Kazenske obravnave pred okrožnim ■» sodiščem v Novem mestu. Prepovedan uvoz prašičev. Lovrencu Ivcu iz Gornjih Laik; vie pri Metliki je znano, dal a je 'iivoz prašičev s Hrvatskega večkrat prepovedan. Dasi je bil *c ISkrat kaz-" novan, večinoma zaradi prestopka proti temu, se vendar neče. spameto-11 vati, ampak je 29. sept. t. 1. dal svoji
1	hčeri denar, da je šla kupovat v Kar-L lovec prasce; izmed 12 se je posre-1 čiilo staremu Ivcu jih spraviti štiri 1 domov čez mejo. Kar mu je pri tam
pomagal tudi sin Ivan, je dobil oče ~ 2 meseca, hči 14 dni, sin pa an teden 3 ječe.
' Sprijeno slanino je prodajal. Aloj-* zij Rebeselini je imel v Mirnem dolu oglarje. Te je zaklada! meti drugim ' tudi s slanino. Avgusta se mu' je pa J ta slanina spridila, a podjetni Rebase-lini jo je prodajal naprej, čeprav je » bila vsa polna Črvov, da, je neiki dela-" vec zbolel na tem. Rebeselini je bil <>b-' sojen na 14 dni izapora in 20 kron globe.
V Ameriko jo je popihal Ivan Mav-ser, predno je zadostil vojaški dolž-1 nosti. Tam si je prislužil 3600 kron I denarja, in vrnivši se, je rešil hišo, da j je niso upniki pognali v zrak. Obsojen i je bil na jedan teden zapora in 10 K j 1 denarne k^zni.	|
PRIMORSKE NOVICE.
Krasen prizor so videli galantni tr-'
žaški mladeniči in še bolj galantne	j
"gospice," ki posečajoi neko kavarno	I j na Aquedottu v Trstu. V nekem kotu'
sta sedela neki stari tržaški gospod s	j sivkastimi lasmi in črno namazanimi
obrvi in precej prikupljiva šansonet-	I
ka. Starega lahkoživca sta njena lepa,	I
precejšnja postava in njena belo zo-	i
bovje tako navduSila, da se ji je ved-	j no bolj približeval. Pri tem je postal
malo neeleganten in posledica temu je	I
bila, da mu je pevka prisoliia dve	I
krepki zaušnici. Vse v kavarni se je	j
na glas zakrohotalo, stari gospod je	j
planil pokonci, zagrabil svojo lepo,	j
hudo neznanko za lepe lase in — ob-	I
držal v roki — lasuljo, šansonetke. To	j
ga je tako ohladilo, da se je nemudo-	[
ma zmazal iz kavarne.	1
Požiga oproščena. Goriški porotniki	I
so oprostili 351etno čevljarjevo ženo	j
Magdaleno Mavrenčič, ki je bila obto-	) žena, da je na treh mestih svojega
stanovanja zanetila požar ter s tem	j
hotela oškodovati "Vzajemno zavaro-	j
valnieo"	i
Laika braaarčnoat V tržaško bol-	I
nico je prifiel Srb Gjorgje Mihajlovič,	J
kteremn se je na obrazu poznalo, da	I
je bolan, in prosil sprejema v bolnieo.	I
Preskrbljen je bil z vsemi potrebnimi	i
listinami. Toda, ker je govoril srbsko	S
in ne laško, ga niso hoteli sprejeti na	I noben način. Mihajlovi« se je obrnil na konzulat za posredovanje. To ja le skrajni fanatizem!
Nogo ao odraaali v goriški bolnici železniškemu delavcu Tomažu Dolja-nu od Sv. Lucije na Goriškem, ker mu je padel kamen na prate, mu jih zmečkal in se Doljan ni zmenil za bolečine ter osem dni fie naprej delal, da mu je vsa noga otekla.
Cerkveni tatovi V noči od 1. na 2, decembra so neznani tatovi vlomili v cerkev sv. Ivana v Gorici. Pri kipu Matere božje so vzeli dva uhana, na kar so prižgali 17 sveč, odprli s Bilo tabernakelj, vzeli iz monštrance sveto hostijo, jo pojedli ter nadomestili s križem. Vrh tega so poneBnažili še cerkev.
Deset inženirjev aretiranih je ▼ Trstu. ker jih dolže, da bo p neverjali ob zgradbi nove alpske železnice na Krasu.
Osebna varnost ▼ Trstu. Nedavno je šest neznanih zločincev napadlo ob 11. ponoči Atilija Ferra v ulici Ponte della Fabbra,, ga p.bilo na tla in mu ukradlo neki načrt, vreden 2000 K. Napadalci so po činu hitro izginili.
Porotne razprave. Dne 28. novembra se je vršila razprava proti A. Deros-siju radi tatvine na škodo Fr. Marti-nelliju, ker je bil zmaknil hranilno knjižico iz zapuščine M. Martinellije-ve in na njo potegnil denar na Montu. Obtoženec se pri pozna krivega, ali pravi, da ui kradel. V družini Marti-nellijevi je bil znan ter je delal zanje razne reči, pokojna Martinelli je rekla večkrat, da ga že ( škoduje za ves trud. Drugi dan po smrti Martinelli-jeve je šel k možu. in tu sta pregledovala hranilne knjižice. Pokazalo se je zapuščine 30.000 kron. Tsti dan je vzel hranilno knjižico, o kateri je govora v obtožnici. Na sled tatvini je prišel Martinelli, ko je malce pozneje zopet pregledoval hranilne knjižice s poštnim uradnikom K. Radiea. Takrat se je p kazalo zapuščine 22,600 K. Na Montu so povedali, da je bil dvignjen na knjižico Št. 38,181 ves znesek 6000 kron v dveh obrokih. Derossija so zaprli. Pri preiskavi so našli knjižico in znesek 5580 K. Derosfi je bil obsojen
— V sredo in četrtek so sedeli na zatožni klopi: Iv. Gahrovec iz Zgoni-ka, ki biva 3 leta v Št. Andražu, 45 let in po poklicu zidar, Ant. Gorjan z Vo-grskega, 37 let star, kmet, sodar Marte! an c v Gorici, doma iz Bukoviee, P. Brajda, 27 let star, in 541etni Fran Mazk, obtoženi goljufije. S "poroki" in a ponarejenimi menjicami so skušali ogoljufati, oziroma so ogoljufali denarne zavode: "Cooperativa", "Banca popolare'* in "Cooperativa agrieola" v Gorici; pri prvi za svoto 900, pri drugi 1700, pri tretji 1000 K. Prva dva zavoda sta osleparjena, pri tretjem so preprečili osleparjenje. Kot erarante so napisali premožne ljudi ter tako izvabili denar. Poskusili so svojo srečo tudi pri notarju Cibeju z legaii-
zacijo, pa ni šlo. Gabrovec je valil krivdo vedno na druge. Zaslišanih je bilo več prič, tudi notarja Ralaben in Rumer, ki sta imela opraviti z obtoženci. Razprava se je končala ob 11, ui4 ponoči v četrtek. Razsodba: Ivan Gabrovee je obsojen na 3 leta, A. Gorjan na 14 mesecev, Jos. Martclanc na 15 mesecev, Peter Brajda na 1 leto težke ječe, Fr, Mazk je opn ščen.
Pred kratkim se je imela vršiti tudi razprava radi žaljenja časti proti Iv. Werku, uredniku lista "Gazzettino'.' v Trstu, na tožbo tržaškega odvetnika dr. Staniča. Razprava pa je odnešena' na prihodnje zasedanje.
STAJERSKE NOVICE.
Mariborske porotne obravnave. Zaradi požiga je bila obsojena 28. nov. 161etna Ana Bauer dekla pri peku Grazerju v Ormožu. Deklica je doma iz Št. Petra pri Gradcu, je zažgala pet krat v času od aprila do avgusta 1905. Dilgo niso mogli zaslediti provzročite-Ija. Med tem je bil neki jKunočnik obsojen, ker se je sumilo, da je zažgal s cigareto. Slednjič se je posrečilo izslediti, da je Bauer zažigala. Obsojena je bila na pet let težke ječe. — Isti dan je dobil delavec Kaejan Matija i/. Ni -vevasi pri Mariboru 8 mesecev ostrega zapora, ker je dne 21. oktobra v Mariboru v prepiru udaril Mihaela Očiš-nika s ključem po glavi, da je Očišriik čez štiri dni umrl. Obtožen je bil uboja, ti da porotniki niso potrdili tega vprašanja in so ga samo spoznali krivega prestopka zoper varnost življenja. — Dne 30. novembra sta sedela na zatožni klopi 261etni Jurij Habja-nič, ki sta dne 24. septembra ustrelila delavca Kojvfensteinerja in ranila delavca Žižika v tepežu v Leitershergu pri Mariboru. Obsojena sta bila: Jurij na 10, Jožef pa na S mesecev ostrega znpora. Porotniki so ju namreč spoznali krivim samo pregreška zoper varnost življenja. — V petek, dne 1. decembra je bil * bsojen 53!etni delavec Anton Ahee iz Cvetkovc na S let težke ječe. Ahee je užgal dne i), oktobra hišo posest nice Marije Rep v O-sluševeih. Storil je to iz maščevanja, ker ga je Rep, pri kteri je služil za hlapca, odpodila iz službo, ker je začel pijančevati. — V s. boto, due decembra se vrši obravnava proti 231etni Ani Kon.es, dekli v Sv. Barbari v Halozah. Dne 10. septembra je Komes, ki je doma iz Višniee na HrvaŠkem, umorila svojega nezakonskega nov< ro-jeneka. Obsodbo priobčimo prihod-nji*.
Radi mnogih požigov so v Mali Nedelji aretirali orožniki posestnika Antona Majcena.
Vmrla je v Sv. Marku pri Ptuju soproga prejšnjega nadučitelja, g< spa Možinova.
S V NEW YORKU 2 m 31-33 Broadw», 4» m
Daje nasvete na mtor W macije posreduje Drča-jP plačno alužbe ter deti v IP potrebnib aiufiajih pod-
mf ftsarn* oaprt* « k m j^L sjatra; do & ari pope adm -r. 1L,
ff^	sedeti z> ptsub^Ka*
Iz Rajhenburga. Dne 30. novembra zjutraj je umrl tukajšnji obče priljubljeni gospod nadučitelj Ivan Mat ko, kteri je deloval 33 let na tukajšnji šoli. Pogreb je bil v s« boto ob 10. uri dop ldne. — Danes ob štirih zjutraj je bil tu zopet močan, par sekund trajajoč potresni sunek.
Kazenske obravnave pred porotnim sodiščem v Celju. Velik grešnik. 31-letni Mihael Keher iz Golavahuke pri Slovenjem Gradcu je skrajno nevaren in predrzen človek. Dne 2. marca 1901 je v nekeiu gozdu storil nenravno dejanje na neki 12letni deklici. Vsled tega so ga vtaknili v ječo. Toda že v nekaj dneh je ušel in jo |*>brisal na Hrvatsko, kjer se je jvotika! nekaj ča-sa, potem se je pa zopet vrnil na Štajersko in kradel do 9. decembra 1904, ko so ga prijeli in zaprli. Do tega dne je Keher stanoval v neki votlini v gozdu, k jer je shranjeval vse ukradene stvari. Ko je bil pa v Celju v zaporu, začel je simulirati blaznost in je res zdravnike premotil, da so ga dali v opazi valnieo v Gradec, A tn so spoznali njegovo premetenost in porotno sodišče ga je obsodilo na ti let težke ječe.
KRASEN STENSKI KOLEDAR
dobi vsakdo ZASTONJ, ako naznani svoj naslov: SLOVENSKO-HRVAT-SKO ZDRAVIŠČE, Dr. J. E. Thompson, 334 W. 291 h St., New Yorks
MOHORJEVE KNJIGE ZA L. 1906 so vse razpečane.
Za
naprej posano naročnino ali zneske vporabili boderno za ifclnino prihodnjega ieta.
UpravniŠtvo "Glasa Naroda".
(14-23—121
Za vsebino objav ali inseratov ni
uredništvo, niti upravništvo lista odgovorno.
i NI ČLOVEKA,
jj KATERI ne iil BIL ^E ČITAL V ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI 0» MU-J DI O VELIKEM ZNANJU IN SILN? ZDRAVNIŠKI BPRETNOSTI S KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI
| Dr. E. C. Collins M. ].,
] ker je ta slavni profeosor /f^jfe^	1 j« dokazal, da ni človeško
j edini zdravnik, kateri je /ifiSfiBM ' |\ bedo, trpljenja ali bolez-
J napisal to prekoristno kn-	feP" 1\ ni» kat(?re bi 011 spolno-
1	/ j, bi^ I^Mn'ii ^ nT ma 111 temeljito no
jigo ..Zdravje", s katero i^^MiMr 'm" " f.	poznal.
j	Knjiga: ZDRAVJE.
' 7atnrfli f	Slovenei, mi Vam priporočamo, da se, ako sto ne«
J 40(111 ai i močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. L, ker Vain on eaini garantira, da Vas v najkrajšem *asu popolnoma ozdravi, bodi si katere koli notranje ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vsake :
s	Tajne spolne bolezni mosk> in ženske.
Ozdravljen. Reuma- OzdraTUena glavobola. Ozdravile tkanja, Ozdravljen: živčne bo-tizwia in kronane	Vi^tfh &lMne in *Qiik6' lesni, pokvarjene krvi j
bolezni želodca. ^	in izpadala las. |
^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^
Marko Lepetich, JJoJiia Slama, Janez Zabnkovee,	John Krnač,
Olga, La.	CUrkson, Nebr.	Bo* 86 Butle, Mont. Box 14 Connorville, O.
Poleg teh imamo na razpolago 9e na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnaj kanja pro- f štora, ne moramo tu priobčiti. „	w
Rnialri f ^re<^no Be Obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, E nujam I pišite po knjigo asdravje ter pismu priložite nekoliko znamk za požt- [ nino, nakar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano f Vašo bolezen in nje uzroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje natanko {! opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili.
V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opiSile svojo bolezen, koliko časa traja, koliko ste stari in vse 1 glavne snake in to v svojem maternem jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS
MEDICAL INSTITUTE,
140 West 34th 5treet,.	NEW YORK, N. Y.!
Potem smete biti s mirno du5o prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Zavod Dr. E. C. Colllna-aje otvoijen od io ure dopoldne do 5. popoldne.
(Nadaljevanjo % strani.)
biLo čez hrbet i a ona mu jo vrnila; vzpela »o je kvišku, da jo mislil doh-tar zdaj, zdaj so prekopicne vznak, potem pa s topi via zopet na prednji nogi udarila z zadnjima nazaj in zadela ob »svetilko na vozu, da j« t koscih spršehl na vse strani. Konec jo ae enkrat uatrile z bičem pod trebuh; tedaj je bilo kobili d.-volj; kakor bi trenil, »e je zanukala nazaj medel, in voz, ki we k sreči ni prevrnil, h« je jel pomikati za njo. To Čutiti in v divji dir skočiti jo bilo kobili samo enoj in sedaj je tudi vajeti niao držali; divjala je po bliskovo dalje iti voz za njo je poskakoval kakor riba na trnku in pri prvem ovinku no je usoda izvršila. Ktdeselj je priletel ob cestni odriva«', dohtar Konee pa /. glavo naprej čez prvi sede/, v velik niebak kup cestnega blata, ki je bil nakopičen tatu ob strani. K« bila He je odtrgala in z ue-kterimi ostanki svoje oprave dirjala dalje.
Ne pripovedujem, kako se je vračal dohtar Konee domov, uiti ne zapišem trdega razgovora njegovega s krčmar-jem zarad j-olonaljenega voza. Le to moram omeniti, da je drugega dne moral mešetur Hvale pred razjarjenega dolitarja.
" Vzemite mre i no nazaj, meni pa vrnite denar!" jo vpil Kt.nee.
"Gospod, kup je kupi l — l,a* žival jo dobra. Vi no ravnate prav ž hjol"
"Boži, beži — osel!"
"Vpreziva jo še enkrat, gospod!" bili niešetar.
•'Nikoli več! Dovolj imam!" kriči zdravnik in milo pogleda na blatno o-bleko, ki se je sušila na steni.
"Denar nazaj, pa kobilo vzemite!"
A to terjanje je bilo zaman. Mcše-tar ne je izmuznil iz sobe in iz vasi, in dohtur Konee so jo žo tisti dan uioral voziti h krčmarjovim konjem. Njegi.v sirec pji jo stal v hlevu.
Povedati moramo, da so ga potem še park rat poizkušali — ali konj je bil uporen in pokvarjen za vožnjo — doh-tur pa jahati ni znal.
Prodal ga jo v veliko izgubo ter bil vesel, ko ni bilo treba več plačevati krme. Novi svoj v< z in konjsko opravo je dal krčmarju v namestilo za razbiti — kolesci j.
A nič ni tako prikrito, da bi ne bilo kdaj oči to!
Ta prisloviea je obveljala tudi tu.
Dober mesec dni pozneje so klicali dohtar j a k snešetarju livuletn, kterega jo bil ma sejmu konj tako udaril, da mu jo zdrobil ko«t na nogi. Hvale je ječal v gnoznili vmikah in rotil ssdravni-ka'pri v sob sv^etnilkih, maj mu pomaga.
Ta je bil početkoma še malo nevo-Ijen, a mešotar jo jel stokati: "Go-spod, j »omaga jU> — plačal <bom, i>a še nekaj — nekaj vam Is »m povedal!" "Kaj T"
"Potem, potem! Prej pomagajte!"
".No, prej boš povedal!" je dejali Konec trdovratno.
in Hvale je 'res začel pripovedovati, da on ni kriv, da so Konca tako osle-parili g konjem. Pregiovarjal ga je le župan, ki so je bal izgubiti dober zaslužek, da je pripeljal upornega konja in takisto vzel Koncu vse vesolje do konjske posesti.
l>ohlar je ln-snel; pomaga je sicer Ifvaletu, kolikor je mogel, in ]«otem drl domov. Odpovedal jo še tisti dan krčmarju vse, »kar jo imel pri njem, tor ■so preseil h konkurentu in hudemu nasprotniku županovemu, in sicer k tistemu odhonniku, ki je edini glasoval proti Končovemu imenovanju.
Vendar tudi to jo ibilo nepromišlje-no! Zameril ne je odločujočim osebam v Kolib j i vasi in ko je še po nesreči neoč atari habi izd ti izdrav zob namesto bolnega, je bilo konec njegov« prakse. žalostno je glodal časih z okna, kadar je v idel kakega mestnega zdravnika drdrati po cesti mimo; ponj pa ni prišel ndhče.
Par lot je še pofcrpol, a potem se preselil drugam, kjer ae mu godi zopet
»bro; konj pa ne (kupuje nič več.
Rejenčeva osveta.
i.
"Kaj jeT Kdo trka?" zavpije go-»jioilar, ki navzlic poani uri fie bdi ob Široki jiwwrjevi mjzi v oglu prostorne »obe; za peč,jo ležita dva krepka hlapca in smrčita, da kar gmni od sten; drugih domačih judi ni videti, in vse, y.lasti pa i»ar debelih, okornih cepcev in pa dmj« .na dolga ročaja nasajenih brad<ukj, fvterih <>stise ostro brušeni iNldvitata ob luči h-šcerbe, in ktero o-rodjo -sloni vb odprtih sobnih vratih— v*e to priča, da. žive prebivalci to le|ie domačijo v nekem iz vinorodnem stanju.
(Iik1«!,» f je to lue-HH-u robnika 1809, leta.
Kranjske je zamude Franooz, toda avstrijska vojske tnu ni«*o dale miru. Okrožni glavar ljubljanski, grof Ho-lie-nwirrt, j«- bi! zapoved al, da m* dvigne olwirma črna vnjdkta* zlasti }*> Gorenj fljkem in ob štajorski meji. Ta klie je oiinH-vtU jxiwsd, in dliHti aviui !io se mu radovoljno odzvali fantje in možaki od do vasi, — votwlair ni imel nobenega zualiuega ufjpeha, ker je primanj-kos al., [ft-a vifpi r»la, prave «ložm>sti in prineem,.* rtinufe «n«lt#«. Prvi čroov*>j~ riiki *o (Ht^toJi v krat/laem pristni ce-*!'»i roparji in napadovalei iai o tem v+h&C* š» damlana« «miogo [»ovodati od T'1/ • na in JtHtrie« gvyri j »o Trnom grabnu do Trvcjan in do Štajerske moje, in nuirssiktcm etmra hmie* prentykupe gor- ! je«a a«,l wi dolrm> za ža»e, ko ee zo-pH pr«<ažtf Frstnooz v njej.	,
"Kaj jet Kdo trkat" aavpije vno-
" vid go^ixxlatr, in Juiajxsa rfoočita rac
'. poč.
" Je li k ako v Fmnoozt" vpraša e-t dem in seže <]x> uasajeaii hololxttvii. ' "Potrpi," voli gospodar, "bom jaz - j*»prašaH !''
Počasi »topi v režo k zaprtim hiš > nim vratom in ponovi svoje vprašanje. ; Podu tiho, s&agrleao jokanje in med-i tem otivMko vikianj« sta bili odgovor, t "Odprimo," reče gtM»i>odar. I 4,Kiio pa, ko bi bila to le kalka — i pa M 1'' meni eden izmed hla]>ee v.
"E —kaj — saj huio trije 1 Desetih se ne bojimo!" pravi drugi. ( i (Josjswluir premišlja, a potem odrine ^ sai«di, in hkipee pomoli z levioo leščr-1k> iz veže, z ilesuico jna brailuieo pred se, da se ubrani navideznega napatlni-" ka. Pred seboj na cesti ugletlajo mlado 1 iui sialxj opravljeno žensko, ki tišči
kričečega dojenčka ik sebi. 1 "Kaj j< i Česa iščeš tut" reče go-" s|H>dar nejowljaio in oaorno. 1 "Naprej ne morem več! Vzemite me
za U) noč jhhI streho!" pt\i«i ona. ! "T kajpada t Dadanes no jetuljenio ' \Niakt>gar mod svoje štiri stene! Od-
•	kod se pa priklatila!"
» ''Pustite me noter! Dajte mi toliko ) prostora, da x^U'iu in se malo j »oči jem
. - - j hi U-in v aan povem."
Nebo se jNisveti <k1 iskrega blisku in tam izza Kamniških planin zabuči votel grom; nevilitu se bliža. I "Pojdi noter!" veli gospodar, lila-i pec pu sveti še po cesti naokolo; a nikogar drugega ni videti. , Žeuska nese dojenčka v sobo in sede za mizo, dpugi pti aM>i>et zapahnejo . ve/.na vrata; potem ležeta bapca vnovič /a ij>eč, gosi*wlar pa jwinose latvioo mleka in hlebec krnila, ter deje dobro-voljno: "Na — jej!"
Tre balo ni dvellerait veleti; tujka se ; jo hUusLuo spravila na ]>onujeuo ve-
1 čerjo.
Medtem si lehko ogledamo — dasi jo temno -— to domačijo in njene pre-
i bivale«.
I Prav ob veliki 1 jubljtinsko-dntrnjski . cesti, v I>«bu, je stala tedaj — in nekaj je še dandanes stoji — ta pmstorna, v [ enem koncu zidana, v drugem lesena [ kmetska hiša. Hila je visobo dvignjena . in imela nekaj, kar bi imenoval prvo . nadstropje, dasi je bilo le pravo podstrešje; a kmoginjkrog istega, nad pri-( tličnimi so bitmi je bi napravljen ličeai, / rezljanimi detkami ograjen hodnik, za ujiin pa v fxxlstixišju, ali recimo v . prvem nadstropju j>ajr Ločenih ixrosto-tv*v, iktimric, kakor stj jim ixikli. Zadaj 1 za hišo jo bilo prostorno dvorišče, in 1 oh st raineh lilev, kozole in druga gospodarska poslopja, ki so ijiotreWa, da se pnavilma oibtleOuje "eel grunt", ki je
•	bil tedaj Ja»t Petra Svetlina, štirideset etnegu moža, (ki smo ga ravnokar
' pustili v sjxxlaiji sobi v driužbi tujke, ki jo je usmiljeno vae jkkI svojo streho.
, Peter Svetlin jo do<bor in priden go-spodar, 'ki so neumorno trudi na svo-jem l>olju, pp'ri ri'\ i'.:, dsi se Bog spoštuje in moli v njegovi hiši, in da anu ' rodbina in družina me hodi po krivih potih; kdo pač gospodari in zaij>ove-iluje v deželi, do tega um danes mi imar —- j raj bo Avstrijec ali Francoz, —da-1 vek mora vsaluimu dajati. Samo ta nered, to vedno n«isUrnjevanije vojakov in |H>tem celo to, kar imenujejo "črno vojsko", to mu ne ugaja. Uvide! je, 1 da je najbolje v takih razmerah, ailco 1 si človek napravi, sani swjo "črno vojsko", ali boljo rečeno: — domačo stražo; in tako ustanovi s svojima ' hlapcema, kakor stmo že videli. Naanon mu jo bil vam vat i so po moči pritopen-cov, ali colo malo vredni h domačinov, ki pod krinko, da so "črnovojmiiki", nastavljeni proti Francozom, napada-1 jo in odirajo 'rojake. — Ženo in dva otroka jxisilja spat gfiri "ma mo-stovž", kakor ga imenujejo; v istini jo to prvo nadstropje, oziroma ]x>d-streSje, in taan nočrnje-jo tudi dekle.
Ta dan popohnlne je bilo Čuti od Kamnišikc Bistrice sem gosto streljanje, kmalu (jwvUmu, ko je mala družba 1'tiainooskih častnikov deloma ma kjnet-Mkih \v>zeh, deJoawa mv konjih, in spnirnljana od čet iee vojakov, (krenila mimo Dolin. SvotJliji je spravljal seno na t ravn iku ob Itadomilju in, ker je bilo čuti tako streljanje tedaj skoro v sak teden, se ni »menil za to. Zvečer I »a vendiar ni hotel iti spat, ter je nastavil svojo domačo stražo. Žena in otnoci so nm bili pripovedovali, da so peljatli pozno popoldne mimo. po cesti nekaj ranjenih Franootww, ki so venomer stolkial i in vpii: "mumdi, mundi, m-undi!" Pa temu vzkliku je bil že privajen; vedel ni, da je to "mon dieti -r- "moj Bog" — « v zadnjih lotih ga slišal mnogokrat, in zato je dejal wedaj lo hladnokrvno: "Kj — vsak Frauoo-z tako vpije!"
"Pa ti, Janezek," — je velel nato svojemu petnajstletnemu! sinu, — "da mi no vtikaš v te ineumnosti! Izdati moramo, delaifi, — ona uaj se |»p tepo! Pa vaivxvati je treba — hišo in hlev tujih prilepeneev! Kar mu moraš dati l*> |Kostaiv i, daj mu, če ne, ti [sisili vzame, in ti nimaš uo»l>ei«» praviee! Če J |wt bn«6 pravice pride, odj*xM ga (kakor , steklega psa!"
ijitviea, praj polna kiHle«a mleko* , j« sedaj že pratma, in do jo« čok spi. lllapeu na |>eČi zopet smrčita.
"Odkod i*a si tit" vprafca Peter 1 malo radoveden, malo oprezen, zakaj ' tudi v njeui SO je bil vzbudil sum, da I je vse to kaka "jw*t", Ik* mu jo je na- f. slavil skrit rokovnjač.
"Fntneoae srno vozili," odgovori ' mlada ženu; "tam od Zagona fiom je J wail i noj mož, in ja« wvn šla ž njim, r ker ni nikjer voč mrno, tudi fioima ne; 1 hi pri Bistrici pa so na« na^vadli, — * domači ljudje so bili, — m pu&ke so
-	imeli, in moj mož je padel zadet od t k nogi je z voza, Franoozi so šli naizaj,
jaz sem se širila v trakitovje za bre-i- goni ki sedaj eetn tn !"
"Hm, hm, čuduua je ta," mrmra z Peter, zakaj, dasi ravno se je v onih vo-jevitih časih tudi kaj nenavadnega pripetilo vendar mu ta pripovedka ni »• šla prav v glavo in razman.
Ženska si bride oči in teši otroka, ki hoče vnovič na glas vpiti.
"Videla sem, da so anojega moža
-	tudi na voz položili, predem so bežali, -a jaz nisem /mogla za. njimi!" reče po-
r tem; "jutri jiojdeun, — mocoj me še
pustite tu!" e Groan, ki buči vedno bliže in bliže,'
-	podpira njeno prošnjo in gosjiodar i vstane in odpre sosednjo sobico, veleč:
-	'Tu notri pojdi! Postelj je tu in odeja a tudi!"
i Žena se odpravi glasno zahvaljujoč; Peter sedaj tudi v prvi sobi vpihne le-
-	ščrbo ter leže opravljeni na dolgo klop za mizo.
e Zunaj Že tuli vihar, blisk za blislkom svita, skozi tnala, nizka okna, in grom pretresa celo stavbo. Kmalu se vlije
-	ploha, in med tem Sumom, vihranjem, grmenjem in 'bobnenjem *pe vsi prebi-
o valei hiše sladko in trdo, kakor bi biti val najstrožji mir zunaj in nad njimi.
II.
Nevihta poleže proti jutru, in ko se jame daniti, se spravita hlapca raz
-	peč; gospodar,(ki je najdalje bdel, leži
-	še trdno sjhjč na kloju. Hlapca imata opravila v hlevu, kjer pastir že jiokla-
e da živina. Nebo je jasno, a mračno je o še: gori nad Ornim grabnom so pola-
-	goma rdi obzorje. Vrata v si>bo, kjer
0	spi Peter, so ostala odprta, isto tako
-	vežne duri.
Tedaj pa se odpro naenkrat potiho-ma vratiea iz male sobice*kamor je bil e poslal gospodar nekoliko ur prej onega
-	napričakovanega gosta, in isti, — mlada žena, — se priplazi počasi, bosa iu
>i ik> prstih, plaho se oziraje na spečega
-	Petru, — iz kamrice, vun v vežo, na c«»sto in — nikjer je ni bilo več, ker
1	videti je ui m<igel nihče, ko nikogar ni j bilo na cesti.
v Gori v prvom nadstropji se jame tui-a di gibati. Janezek, domaČ prvvw»jenec, a pride prvi po stopnicah ter Ikrene na-
0	ravnost v hlev. Za njim prilezejo po
-	okornih stopnicah sestre in obe dekli
-	— vse še dokaj zaspane, in vso tri sto-i, picajo v kuhinjo. Mati pride takoj za :, njimi, a tu se vzbudi tudi oče Peter v ter se zravna široko zevajoč raz svoje
-	tivlo ležišče.
j "1 — kaj pa je bilo vendar nocoj f *'
1	vpraša mati Polona; "preden jo gr-
-	melo m treskalo, ste imeli tu doli ne-e »kaj, — tako da se je na oni konee eu-e lo!"
"Le potrpi malo!" deje Peter, r kmalu .boš videl«., kaj je bilo; tpa sedaj , ju pusti epati!"
"Kogat Katera dva nuj pustim
spati!"
"I — no, ona dva, ki sta tu motri! . Saj ti ne uideta!"
"Jaz sem že hotela iilgati ln« la
i reči dekli, da naj gre maj p rej gledat, i kaj je tu doli, in izapali naj par šibic
-	iz butare, iko je tako treskalo; in po-r toni se mi je dozdevalo, da vpije otm'k . tu doli!"
"I — pusti, pusti, Polemical Otrok f lx> vpil, — kje bi ga vzeli?" se šali i Peter. "Sedaj pa ne gosto!i preveč, da , so dva — tam notri — ne vzbukli-) ta. Spita naj, dokler jima jo dano!'' i Polona je silno radovedna, a možu j se navadno uklanja; zato se umakne x tudi iz sobe in gre k deklam velevat, i ki pripravljajo tkosilo m ljudi in kotel . za prašiče.
f -Svetlin raztegne Se parkirat svoje , dolge, koščene roke v zrak, pritegne . predpasnik in gi-e počasi skozi spodnja i .yrnU na dvorišče gedat, kaj delajo sin . in hlapca. — Tu doli je vse v redu; i živina ima svojo flrirroo, in hlapca vozi-. ta gnoj na kup, ki je že zopet visoko ra raste l tam v z sinjem koncu dvori-[ šča, djisi «o ga prod nekoliko tedni po-. spravili docela na zelnik; Janezek po-i
pravlja grabljišče, (ki se je bilo strlo . projŠ njega dne.
i ''Tit,Uy zadnjo — tam v Špriklji ho-mo pokosili! Dvakrat t roba udariti!" : pravi Peter.
"Ali tolcojt" prašaprvi hlaipec. "Beži no! Po kosilu! Saj ni asa — , pol ure!"
V	resniei je bilo več sena tarakai nego ga je v treh urah moč pokositi delavskim močem, a ^terjani je raapo-lagal ta dan Peter Svetlin, j>a oai je rad tako cenil, češ, potem bodo pridno pritiskali koso k tlom.
V	tem trenutku se aačuje silen, — dvojen krik tam izza spodnjili vežnih vrat: eden je epriliajal, IkWkor so vsi s tin« 1„ lakoj spoznali, iz grla matere
o one, drugi pa je bil tenak in bodeč, kakor krik zajčev, kadar ga pm grabi.
Peter, Iwvpoa, in Janezek dero vsi proti hiši, in iz Ikkihinje priteko tudi d^li in domaČa bJčerika,
"Torej — U si dobil nocoj!" vpije Polona, in na licilli ji je rideti, da jo «-isto druga jeza grabi, nego edino ta ' da je tuj dojenčeflc pod njeno streho, : bo ž njim vedela sodaj ni katm ni :
r — k,,e je pa mati t" deje Peter ' ravnodušno.	r>
"NTo, ti Uož pač ve^lol — kje ie !"	, se zatoni Polona. IBapea se smeji ta
v ozadju, in to ženo še bolj raotfmri.—	'
'' Ali, tako t Menda ste vsi sporazum-	i
!jeni? Na-tu Ra knafi-jaz p«
grem f' *	1	1
Sedaj Peter ne ve. bi se H smejal	! aii jezil Pa priro-jena mu dobrota
zrnata t«k«d newoSjo, in lalleč se, vza-	J me kričeče d«t* v roke in ga da Jane«,
fcn, v?e*i "Drži; posedimo, mli roati	f
Še *pi — kalif"	t
"Kaj bo spalat" vpije Pdcaa, 4
i "vse je prazno. Ležala je pač tam v l, kamri, a sedaj je ni, in samo tade otrok
-	je vpil tam notri."
To je pa tudi Petru eagometika, da a strmeč pogleda ženo.
"Ali je mi tam?" a "Ni je, iai je mi! Kdo ve, kaj ste u-i ganjali po noči?"
"Ah — mati, prav nič," se oglasi i eden hlapcev, ter razlaga, kaj in kako je bilo, ko so tujko sprejeli v hišo. — i Medtem brska Peter po kamri, in Iko ( se vrne, se ozira j>o domačih, kakor bi _ hotel pri vsakem pomoči iskati. b "Ni je! — Kam je ušla baba?" reče skoro plaho, kakor bi se bal, da se , je zgodilo s tem begom nekaj usodnega r zanj iu za njegovo hišo. : | Polona je po tola! ena, a — otrok — i kam z otrokom ?
*• Iskali jo bomo! Ti Jurče, skoči, . slkoci gori proti Krašnji," -— deje go-. spodar prvemu 'lilaix'u, "morda jo uilo-, viš, in ]ki goai na Bi-du naznani gosini-ski — kaj in kako! Mi ne bomo redili j tujih otrok!"
i-j Hlapcu je izvršitev tega naloga e ljubša, neego košnja v Spriklji, in zato se takoj odpravi iia.pot. A tudi dru-' gi ne gredo Ikosit. Okolo dojenčka, ki _ jim je bil padel kar -tako na vrat na L iuis v hišo, se vrti vsa družba; mladim je takoj priljubjen, dekli in domova hči ga pestujejo in gugljcjo, Ja-L. nezku se smili, drugi hlapec pa je pr-y vi, ki izreče misel: "Obdržimo ga,
•	mleka imamo dosti pri liiši!"
% "Jaz ga ne maram!" reče Polona;
"še tega nam je treba v teh žalostnih e časih! Uosj>oska naj ga dene, ikamor hoče. — Saj še ne vemo, je li krščen f'' r To je bil razlog, ki je vse osupnil.
0	Samo Peter ostane miren in premišlja nekoliko časa; potem reče: "Potrpi, Polona, — Jurče bo babo našel,
j ako je le mogoče; — aiko je me ulovi, a jxit-em grem k žmpnilkiu, in ž njim se bova dogovorila. Soda j dajte fantičku tj mleka, da ne bo tako silno vpil." a "Pa ga uemu in ga nečem!" kriči a Sretlinika, "to je rokovnjaški otixik; r v/- tega ne bo nikdar nič prida, in nam . prinese nesrečo v hišo!''
"Oh, mati, obdi-žite ga! Glejte, se-^ daj jo že popolnoma miren!" se oglasi hčerka proseč, in tudi drugi pritrju-
-
;j (Sedaj nastopi še druga pomoč na . korist otroku v jxidobi staro Petrove tete, ki ima preužitek pri Svetlino-vili, in s ktero dobro ravnajo, ne le, r 'ker so v obče dobri ljudje, ampak tudi, ker vedo, da hrani uiui še vročico u starih tolaljev, in o kteri sodijo, da jo , dobi enkrat tisti, ki je najbolje ravnmi s staro ženico.
Ta teta Urša se oglasi na stopnicah in Iko ji dopavodo dogodek minole noči, pritrdi takoj Petrovemu predlogu; s tem je usoda mladega bitja za sedaj ! odločena. Tudi mati Polona nima ugo-^ vora več.
XXopoldne stopi Peter v župnišeo in
1	povpraša, 'bo li treba dobe, Iki je komaj t tudeui staro, in o kten-ean se me ve, je
•	li krščeno ali ne, krstiti, da bo imelo ( vaaj pravo liuAftamAn ime. Tam mu
ndoie, da m mu>tn to os vsak način
•	zgoditi, ako se ne doiene kmalu, da je otrok že krščen; če se dobi mati, — bo
" pač vedela kaj o torn; alko pa ostane otrok zapuščen in ga je smatrati pra-vim najdeneem, jiotem ga troba ikr-z, etit i — jKigojno, kakor veleva cerkev 1 Zvečer se vrne hlapec Jurče s poro-1 čilom, da "babe" niso videli nikjer; od francoske vlade odstavljeni župan na Brdu1 pa irni je rekel, da morajo o-' troka obdržati v oskrbi, dokler se ne L> dožene kaj voč o njem in njegovi mo-' teri.
1 "No, sedaj smo <pa dobri 1" se zasmeje Peter, "sedaj ostane pri mas!"
•	Svetlimovi so bili res dobri ljudje,
-	in ta novi priŠJec jim ui bil nikakor 1 '' nopridiiprav", aiego imeJi so ga toiluij ! kot svojega, kot domačina, da, skoro
-	kot sorodnika Ta morda nerazumljivi čut opaaujeino na Kranjskem Jelko še
>	dandanes, Iko vidimo, da starši, roditelji izročujejo rejoncem ali rejeukam
■	svoje domačije ter odpraviljajo lastne
■	otroke s primernimi dotami. Na videz
>	je ta čut ne umi j iv, a v resnici ni nič drugega, kot izraz zaupanja do onega,
; o k te mm se misli in so*fi, da bo bolje ravnal z izročevaloem, nego lastni sin idi priženjeni zet; žaliJbog, da so re-jenčki mnogokrat ibodjši od domačih
•	otrok.	,
£ez teden dni, Iko j© bilo vae povpra- -Sevanje in iskanje po u-begli mladi ženi breauspešmo, neso otroka, h krstu; Peter in teta Ui*a sta botra ia kratijo ga na ime »v. Andreja, — teta Urša je ta- t ko hoteli a, ker je bila omenja, da ga bo ta patron najbolje varovali v ne- , zgodi, l^er je bti sam "križem križan'' i
ŠroU^ ^ mU ^ ^ prikn<3k: 1
"Ako bo }X)šteQi in priden, — saj " mene ne bo sram, da nosi naše ime!" j
deje ponosno, kaikršen je naš aoraiiMci , kmet.	^
m.
Burni časi so bili tedaj na Kranj-	s
^tem in /Jasti, ko so se jela avstrij-	i
»ka <'Wastva umikati, te^laj je kar vre-	t
k> po cestni pnogi od LJubljane do U-	<
čaka. Naravno je, da so tudi franco-	f
ska gos|n>ska ni brigala za taka ma!a	f
vprašanja, ku&or je to, ^ia je tuja žena	« pustila malega dojenčka v tuiji hiši.
Vse preiskovanje zastane kmalu, in	S
nihče več ne povprašuje, odkod ne je	l
vt»1 mali AmdrojČek. In ko prid« vno-	1«
vič dežela -pod avstrijsko vlado, tedaj	o
tudi Svetiinovih nihče ne dxega in ne	s
povpraSuje, odfeod ja ta fanti«: on ra-	o
ste, se igra, potetn pase in naposeld je	j
ftvrat fant in valja, kakor hi bil poro-	s
jen na tem donru. v tej občini.	j
Petindvajset let mine sa onimi do-	-godlji, iu kakor povaodi, je poznati
tudi na Svet«imovem domu iapramem-	u
hobo> ki jo napravi teka doba.	u
■ i	,J »•'	-	.'.I'	S" - m	;.f -	'
' Oče Peter je preužitkar; izročil je
■	že pred mnogo <eti svoje imetje zetu, ki se je ponujal z lepo odpravščino po
t starših. Hčeri izgovori oče doto, sin Janez tik ae pa prav v istem času oženi gori v Vrbo ter tam kot zet prevzame
•	lepo 'posestvo, seveda z bremeni, običajnimi takrat, kakor dandanes, pa ni-
' kakor ne tako občutnimi, kot sedaj,
>	Iko dobodelk, ki ga nam daje zemlja, ne raste toko, kakor mašo potrebe. Mati
>	Polona pa počiva že davno doli na po-i kopališču ob cericvi sv. Martina; le
teta Urša noče umreti. Še vedmo tiči
■	skoro ves dam gori v sobici za hodrni-! kom bolehna, nad osemdeset let stara, t in sedanji gospodar, Petrov zet, je ne
gletla nič (kaj prijazno, Ikadar prileze
■	jx) stopnicah ma dvorišče.
A vse drugače je Andrej! Čut, da sta i oba, teta Urša in on, kar nekako pri-' slomjema ob to hišo, ju združuje v
■	medsebojni ljubezni; do drugih ju nu-' vdaja pa zavest, da ima teta tu neopo-
rekljivo pravico do kota iu živeža. Andrej pa darilo sto goldinarjev, ki 1 mu ga je izgovoril Peter, ko je izročal " zetu svoje posestvo, in Iki ga terja se-; daj lehko, kadar hoče, ko je že izpolnil ' svoja leta. Poleg tega pa domači še 1 vedno spoštujejo tisto vrečieo tolar-
■	jev, ki jih hrami lota Urša nekje v " svoji kamrici.
Po hiši teka in šviga sedaj, dela na " polju, grabi in razstija seno po trav-
>	mikih, pleve na vrtiču, ali pa lupi ikirompir v kuhinji za vsakdanje kosilo
>	— mlada domača 'hčerka. Tudi njo so 1 krstili Podonico iz hvaležnosti do stare r matere, ki ji je biia botra. Edini otrok
sedanjih gospodarjev je to, več jima
•	jih Bog ni dal. Tudi ta je izrastla teti Urši prav živo v srce.
Andrej je štel menda osem let, ko je
>	babica prinesla Polomico v hišo, in od-
>	kar jo začela ta tekati jx> cesti in trati, 3 od tedaj sta si prijatelja. Danes ima 1 on petindvajset itn na kolkih sedemnajst leit, pa dorasla je, močna in
1 kropka, kaJkor bi jih imela dvajset.
>	Knkrat, lco spravljata žito v spodnji 1 lcozelk, pojielm, Andrej, ki vMada snope, ter aede ma "hlai(>ca,"* visečega v
" "Polonica, — hi li mo hotela rada 1 imeti?" reče potihoma.
Ona zaixii iu \nrže pšeuučni snop ob tla.
1 "Beži, beži, prisinoda! Kaj bi tako govoril?" Obrne se v stran in pobere " počasi zopet snop.
>	"Jaz mislim, Poloni ca, ko bi se mi-" dva vzela? Saj oče mo bodo budi, kaj 1 misliš f" reče Audrey, še vedno ua
>	hlapcu sedeč.
"Pa povprašaj !" se zasmeje dekle, "Ali je tebi prav talko?" vaklikne ' on veselo.
"Pusti to!" .pravi ona, "tu imaš j snop in vloži ga 1" i ltekši mu 'pomoli snoip iti vsa rdeča " je v lic*.
Andrej se 'vzravna na hlapcu, in no-1 beden ne govori več, ompalk otba hitita i z delom, 'kakor bi s tem hotela zaikriti ! s\\>jo duševno raaburjonost, veselje in
•	srečo.
1 Nihče domačih, sanao teta Urša izve 1 o tem razgovoru, in ona je zadovoljna. ! Dejala je tudi, da bo govorila prvo be-' sodo s starši.
In govorila je res; (pa s — kakim " uspehom? Najprvo pri starem očetu —- Petru. Ta kima in Ikiima — vseeno mu, je ako ali tako, da ima le svoj živež in svoj tobak. Mlada dva, sedanji ! gosjKHlar, Tine mu je ime, in žena nje-1 gova, pa janieta kričati na ves glas:
"Kaj — ta pritepenec, ta rokov-' njač ? — V našo liišo dobimo lehko drugega zeta, s tisočakm v rdkiali,—me pa bi takega redili!" « ; Tetino ugovarjamje in prigovarjanje ne pomaga ničesar. — In kako bi » tudi?
. (lospoilarsbvo je šlo navzdol, in Tine že sedaj misli na bogatega zeta in na kot, ki bi v njem brezskrbno počival. Zato je vse pogajanje zastonj, tembolj, ko tudi nrati vsemu pritrjuje, Ikor govoriči mož. Par tedmov pozneje se lotita hčere, ko vidita, kako bleda in potrta hodi okolo in da svojega posla ne opravlja več tako veselo, koikor prej. Uspeh tega razgovora je tajna zarota iproti rejencu Andreju.
Služil jima je do sedaj pridno, brez ugovora; po denarju, Iki ga ima vknji-ženega na posestvu me vpraša nikdar, niti po obrestih, niti <po plačilu za svojo dluŽbo. — A sedaj .je v njiju očeh— pritepenec, rokovnjač, malopridnež! — Troba ga odpraviti!
Gospodar Tine si izmisli izvrstno sredstvo.
V nedeljo popoldne sodi v krčmi selškega župana — "rihtar" so mu tedaj rekli, — in ker veleva polič za poličem na mizo, ima kmallu lepo družbo domačih veljakov otorog sebe. Danes je poseben dam, "Rihtar" je do- 1 bil ukaz, da treba neflcaj vojakov, novincev postaviti k domačemu polk«; ta stvar pa se tedaj ni vrSila tako, ka-ikor dandanes. Sedaj detoi vsak, ki je dopolnil dvajseto Je to, I h tek v roke in <i s tirni gre na nabor; napije se malo, 'I nka iu kriči, in ako ga «p<.rtrde, potom i dosluži bore dve ileti a3i tri in se vrne ' domov, krepak in Čvrst, in ponosen, I" ako se je spravil taCao visoko, da so * mu prifiLU eno aJi eek> dve zreoodi na ovratnik. — Pa tedaj t	,
Takrat morale občine dati gotovo	> število svojih domačih fantov. Službena doba pa Je trajal!® štirinajst let;
kot imademiČ je oblekel vsak cesarsko	|
oibleko, kot doanrefl mv>Ž jo jo slokol in	<
se je Trnil, — ako se je pač vrnil. V	i
občimi pa ni veljalo, da mora vsak, ki	t je izpolnil dvajseto kito. ali ki je 8po- I
««*»en, — tja med vojake; ne, občina	„
je moraia dati svoje števiio, kakor je	J
"" t • Hlapec je etol, lri se obem med la- * to, da stopi oni nanj, ki vklada i*.to. «
i
■	Is . i!"' : i !>& S'... '.'..V. i.:::'." . .iv..'i " '-»i -
i bilo ulloazaiKS in ker druga ohlastva ! niso 'pomagala, so prisilili dbčinaki možje toliko fantom v vojake, kolikor i jim je bilo velevamo. To je bil pravi — krvavi davek! Pa kalko so to izvrševali t
Prav po domače! — "Rihtar" dobi ukaz, koliko novicev troba postaviti , do gotovega dne domačemu polku« v i Ljubljano; nato se posvetujejo ob-. č i tisk i očetje, Ikiteri izmed vaških fantov je dovolj "zrol", da ga je oddati
■	hroz škode izu. občiao in nxl'bino;
tern so prične — lov. In pravi, pravcati lov! Kmetje, gospodarji, so obo-, roženi s koli, motikiuni ali cepci, in naenkrat, ma večer ali po noči, obsto* pijo hišo, kozelc ali skedenj, ki v njem počiva fant, Iki se ga bole polastiti. Maloktori jim uide, kadar ga obkolijo tu v njegovem 'brlogu. Z vežejo ga iu hajdi ž njim v Ljubljano k jK>lku, od-kodor ga ni več nazaj — da je le čvrst in krepak, da more prenušati štirinajst let težJko, neusmiljeno službo.
Pa tudi fantje so o^>rozni. Marsi-kteri ima sa'bo vest, in ta jo o pravem času popiha tja med rokovnjače, ki se klatijo i>o širnih gozdih med Šmarno
■	goro in Kamniškimi planinami, ali pa
*	gre mtvl tihotapce iu pastirje, ki lazijo ' jjo gorah ob so verni proti Štajerskemu
ležeči meji
Tako priliUo je ujel Svetinov zet, in
■	sedaj razklada občinskim možem, ki so i prav danes v velikih skrbeh, kje in ka-i iko bi ulovili še enega novinca, ki ga je » treba dati cesarju.
"Našega Andreja vzemite! Meni ni ; žiil }>o njem, vam pa tudi ne!" roče in . ugovora mi od nobene strani, i "Pa kje grittovinto?" vpraša eden.
"Kadar ht»-.-ie. Najlo/e doma pri » menil Zvečer pridite, ko od molimo, da . ne bo preveč 'hruipai. Saj jHijde sami, , kakor oven, he, he!'' i Drugi ne no smejejo ž viijim; iKiheme-- mu niso prav po volji te besede, am-t jmk — skoro vsi imajo odrasle sinove
iu vsak se Isiji za svojega. 1 "Ta je pa rejenec, najdenec, — saj " ni naš!" tako si tolažii vaalk> sv4ijo nekoliko vznemirjeno vest, in nov bokal 1 vina, ki ga ukaže Svetlino v zet, odloči Aiulrejevo usodo, —----
*	Ko se vine Title domov, sode že •— oče Peter, gospodinja, Andrej in osta-tla družina v kotu soibe olkiog mize, ki je še vedno Ista, ob kteri je pogostil Peter pred (»etiindvajsetkui leti Andre-
*	jevo mater s kislini mlekom. PoKuiica 1 stre&e zgoraj v prvem nadstropju teti 1 Urši; zvečer starka ne pride več
stopnicah,
[ Večerja — krompir v oblicah iai mlečna kaša — t<»daj že, kalkor dan-. danes navadna pri boljših kmetih, — jo použlta, in Peter nudi naglo očeuuš, ^ ko ilok;la že jK>ben e lesene žlice tor vrže kroanpirjeve oblitje v praizno skledo.— Sedaj zonopočejio težki llcoaviki v veži, ^ in sobna vrata se odpro na stežaj. vV \ odprtini se pokaže osem do de^et mo-1 žakov, in vsi so oboroženi b cepci; dva 1 nosita okolu vratu dolge v kolobar zavite konopljene vrvice.
Vsi domači zatulijo ma glas; edini . gospodar Tine molči in sede na drugi konee sob« za t]>eč. Andrej in hlapec, t 'ki ga še premore sedanji gospodar, pa
»na ta 4 alko j, kaj to pomeni. ( Hlaj>ec, krepak fant, dvigne stol, ki . je hila ž njega odskočila dekla, Andrej i i>a seže pod klop po sekiro, nasajeno . na dolgo toporišče. Za trenutek je vse tiho.
Stari očo Peter jo prvi, ki se oglasi, i "Kaj hočete? Koga boste lovili?" > zavpije divjo in udari ob mizo.
"Rihtar" stopi malo bliže in reče
■	na And reja kažoč:' * Tega-le 1''
i Andrej dvigne sekiro in zukriči: "Prostora mi dajte!"
Možaki so umaknejo na desno in le-t vo in Andrej bi imel prosto pot vun v vežo in iz hiše; «. tu prid r vi Polonica i jx> stopnicah in zastavi izhod, strmo iu plaho gledajoč ta prizor:	j
"Kaj je?" vpije ua glas.
"Beži — v vojake mo love! Beži v stran!" kriči Andrej.
"IVbo? tebe?" vzkflilktne deklica in skoči k njemu; "očo, oče, pomagajte P kriči proti Petru, ki nem od groze stoji jsamiizo in Upira tresoče r\>ke otl njo.
Andrej so obrne proti očetu, za eno roko ga drži doki te, desnico, Iki jo ravnokar vihtela sekiro, pa nagne, kakor v mislih, da mu sedaj pomagata ta dva, stari oče in PoJonica. A v tem so naenkrat vsi na m jem. "Rihtar" in občinski možje ga vržejo ik tlom, z vežejo mu roke in noge, iai zunaj na cesti je že voz, ki ga odpelje v Ljubljano. |
"To ste možje; to ste pač občinski možje! Lopovi, zavrativi lopovi ste!" tuli Andrej in se zvija na senu, ki so ga vrgli na lest^onik, na kterom ga I jejo v itirinajstilotno sužnost.
Doma v Svetli novi hiši strme vsi in plaho gledajo drug drugega; Polonica leži na tleli in joče, da Begu u -mili, stari oče Peten- se trese za mizo, lila-<pec, ki je ušel nevarnosti, o Ikiteri je bil sodil, di; preti njemu, kodne na glas, tle-lde stočejo, — gospodar Tine |«t seili v kotu pri -peči, in ko vsemu viku Ln kriku le na Ikkiuea ui kraju, ik>-časi vstane ter deje:	|
"Nehajte, nehajte 1 Enega, aroo mo-' rati dati, tako stoji zapisano v cesarskih zakonih!"	<
Nato jim veli spat.
Vsi odidejo, a nocoj ni legel mir ua	1
to hišo; dobro uro pozneje pri tečeta	I
dekli iz gornje sobo in ki i čet a vso do-	t
mače ri'di^aj: "Teta, stara teta Urša	I umirat"
In tako je tudi bilo, Brvi strah o m-	i
•pobu v spodnjih prostorih in potem	f
gins, da so odpeljali Andreja, ohjoka-	i
na in obupana Foloniea —■ vae to je	j
bilo živcem stare ženice preveč. Oma-	1
gnil« je#in zaspala mimo tja v večno	<
qpanje.	}
IV.
Vse to zadnje so je godilo v tretjem desetletju tega stoletja.
Oas ima uren tek, in najurniši je kmutskemu gosjxxiarju, naj ga puč težijo skrbi aili ne; j>a od setve do žetve, od strni do strni teko ure talko, du ne vo zmtje, in ako ga vprašaš: * * Kdaj j« to bilo, ko si posekal ono drevo?" ali pa, "kterega leta je umri Jurče?" »o bo lehko zsnotil za celili de>el let.
Svetlinova Polonica je jio/ahila Andreja, o kterem ni bilo več čuti, o*ikar so ga šiloma vtcumili med \ vijake. O-možili so jo čez nekaj let, in vnovič jo tuj gosjKxlar na tem zemljišču. Očeta Petra, starega pietižilkarja tudi ni \eo nu^l živimi.
Svetliaov il< >m nima sreče; dolgovi rasto, in sosedje kupujejo njegova zemljišča kos za Ico-om, \< .^ajo ia širijo svoja posestva, Svetiinovo pu >o krči.
Okoli 1803. leta je bilo, ko se pripelje polet nega dne star	v Dob, ustavi vos \ kremi pri "Me-aiju" iti nastopi ,Kit. skozi vas, kakor hi hotel ntaio spreluKliti. iKi eetkve gro iu na p »kopališče, ] totem okolo proti .uul-ujim bajtam gori i»l» "Giabuici" ter Ikrene nazaj na veliko cesto in obstano ob nekdanji Svet lino v i hi^i, j»o vprašujoč: kdo je s»-dnj tu gospodari? Odgovor mu oeito ni ]hi volji. Po\tdo um ljudje, da se Petra Svetlina nihče wč u« sjkMiinija in prav tako ne stare Urše; vedo |>a soseilje, ilu je Polona, prejšnja stara go^todinja, umrla pred nekaj leti in kmalu za njo njena edina hči, in da se je iste mož vnovič — o-ženil, tako, da je sedaj vso v tujih rokah in od prvotne rodbine ni nikogar več na svetu.
Stari gonpod stopi v hišo,iki je skoro ' taka, kakršna je bila pred tridesetimi in šestdesetimi leti, si ogleda dvorišče, trhlo deske, ki okvlrajo hodnik, iu potem sobo in kamrico v približju; celit j tod zadnji ikozele gre, ki visi ves jto strani, in čigar streha kaže vsa rebre-l sa; v latiih visi ua |to! ^H»lomljen hla-jh»c, Gos|tod aie go\ori mno^o, iu seda-' Jiji gospotlar te donmeije, ki ga spremlja, se nudi ne drzne povprušcAuiti; samo to se mu čudno /di, ila tujec po-- tegtie večkrat robec iz žepa in briše i . njim preko lica, — ali jtot ali solze? i Tega gospodar ne ugane. 1 Ko se gospod posluvlju, stisne otro-
•	ikoni — sedaj jih je več pri hiši — vsa-t k emu par šestie v roke, gospodarju pu i cel d^-seti alk.
' "t'udeu gosjtod to!" A dober je — dober!" mrmra bajtar, ki pt*seda o-i stanke nekdiwije Svotlinove domačije,
■	in vsa vas se ha v i več tednov s tem po-
■	hodom in s tujim gosjtodtun: ]*> kiv-, mah ter zvečer za |>eejo in ob slamnati » kiti, ki jo plot o do jfcduoči, se govori
•	o njem. St< jk> zimi se čmge ugibanje iu , prerokovanje, da se vnovič vrne, — a
potetn ga Ikmolu i»ozubijo.
V.
Velikonočna nedelja 1S95! Kdo izmeti stvlaj živečih je ne lwt pomnil iu i živi tudi st*> let? To je — izmed prebi-l valcev ljubljaoiskega okrožja, in po » vasi v širni kotlini <id Kauuuiških pJa-. niti tja do Krima, kdo Imv pozabil to hmčaaije, gibanje, tj-esenje, ki je priha-i jalo od sjtodaj iz dna rodne,trdne zem-I lje in omajalo in ruš. lo vse, Iknr je člo-, vešlui roka zgradila na njej v trdnem j zaupanju do njene stalaiosti in trpez-mosti i
Okolo enajste ure ponoči ne dv ignejo , velike troj«« vran in ka vranov iz Gor-juških in Šumbreških gozdov, kjer imajo svoja apavališča, hi njihov plahi in zagrljoni Ikrik doni preko Dob>ko ravnino. Ptico čutijo, da prihaja nekaj nenavadnega. Ponočnjak, ki čujo, in pozni potnik, ki meri še urnih nog veliko cesto, — vsak se ustavi plah in nem: kaj je to? Kmalu potem se umirijo ptice, in Ikdor jih je čml, tudi ne misli več ma ta čudni pojav.
| Pa komaj je bil mali zvon v dob-skem ceikvenem stolpu udaril četrt nit polnoč, se strese svet. Podzemskemu bučnnju odgovarja škripanje lesenih poslopij. ro.!*»t raz streh padajočih dimnikov, rušenje sten in stropov in nato divji krik preplašenih, iz stano-virlišč bežečih ljudi, in m« <1 \>em tem tuljenje živine in lajanje psov.
Tm tnfkoj potem prihaja sunek z a suflikoni, s t«« za stresam, pri vsakem pa grmi, tuli in buči i»od zenuljo, kakor bi so vsak hij» morala pogrezniti p!o ščevin«, na kteri se je n»dii, na kteri *e trudi in muči, trpi in veseli, uči in joče ubogi zemljan.
t Vso noč se nihče ne vrne v --sojf stanoval išče; zunaj na prostem so in plahi čakajo, (kaj jim prine>.< jutro. Jutro pa kaže le razvaline!
Beda, ki je nastala v>led tega, je znana v par tetinih }*i vsem svetu, in kjer bivajo še ljudje, ki s,, dobrega siva, jm>vw«h1 hočejo ijtomatrati. Trditi se sme, da je še mnogo takih, in darovi, ki prihajajo, niso mali. Bogatin in revež, vsak, Iki ima kaj ljubezni do bližnjega, vsak jtomaga s svojim pri-sfto\kom, ki meri na to, da dobe prizadeti zopet svoje st rehe, }*M1 ktorim* jim je moč si odpočiti. Dobrotni daro-; vi iprihajajo oil vseh delov sveta, in poklicani uradi imajo dovolj posla da izkmŠajo pravično deliti denar i »oškodovancem.
Nekega diu- pft prejm« dobski župan pismo, ki mu jo priložena svota treh sto goldinarjev, Zavzet gleda pismo in denar ter kliče še svoja svetovalca, da mu pomagata iz zadrege.
"Slavno županstvo! Nesreča, ki je zadela po potresu važo občino, me je silno ganila, in to tembolj, ker me veže na vašo domačo zemljo ljubezen, ki j« gojil do nje moj rajni oče, in hvaležnost, ki sem jo njemu dol?;ui. On je bil rejenec dohske občine, oziroma Svetlinove hiše, kjer pa menda,
kakor ni je »um večkrat pravil, ui itikotfur izmed Morudnikov onih, ki ho ga vzredili. Dobitki me&čani ho ga hirer Miloma vtaknili med vojake; u ta pot jo bila njemu — pot k nreči. On je /.v cm to služil cesarju in potem dobil tukaj na Dunaju nkruuinp državno nlužbo, v ktfri ne je vendar tako odlikoval, da mu je rewar podelit zlat križer /a uslugo, Umri je (»red p«t-uajnlimi leti. Jaz »ern njegov edini »in; vzgojil me j«- tujko, da nikdar ne Vem in nt* /nam, Luko bi m« mti izkazal dovolj bvab /nt j/a; poleg vneli do-brib l&HfMiw»ti, ki jih je irnel, je bila pa ena na jniiajm-jiili: ljubezen do o-lava doma, ki mu je bil prvi, Kje se 1 je | k »rodil, to ne ni nikdar dognalo, a na Kranjskem, v va£t*m okraju goto-vo; — vedel je le, da l»i! pri va« v z reje n. in kadar je govoril o onih le- , tih, ki jih je pn bil pri vas, in »e ajm. minjcil bine, ki mu je bila prvi dom, ho mu milile solze v m'i. Kitkrat je p©- j tovftl \ I hib; a Mine I mkdanjo do-mtico bi'o \ tujih rokah in oil onih, ki ho tam bivali, ko jr bil Se on med njimi, nikomur ver pri življenja. Ljubezen do domu, l,i jo navdajala njega, nem jtodedoval jar, iu ono, kar je hudega u žil moj ore, je bilo njemu in meni le dober ka/ipot k »reri! V tem ču-tu in * bvitbviirm »]v>minu na rajnega oreta fHihilj.im njegovi domovinski oblini prilo/cno v*ot». Razdelite jo med (»brane, ki najbolj prizadeti jw> gm/ni m reri, po potreau, ki je prižel | v svidrm, miru posvečenem času tako i nenadoma nad van. Z odličnim spoštovanjem
Doktor Svetlin. Kil Dunaj«, ntcM-eu mal,travna 1H95,"
Otipali iu »vrtovalra — vsi vgibljejo vfvvo, kdo bi bi! ta mož, ki jim pošilja kar (ako na vrat na uoh tako vho-Pn vse j \(i-i zopet ^uvoriea o tem, I .Im bi bil vendar ta Svetlin, iu p«'»ebno, kdo je bil njegov oče T Ako *ehtde*et let mine za kom, po tern o-stane malo sledu. A eden »e vendar I I"""11' Andreja! Hlapec, ki je tedaj /aurabil za atol, da ubrani sebe obrin^kih lovcev, la životari sedaj kot nbčinaki ubožec in lazi od hiše do bila ko opomni pajdafia Andreja.
"Ki. " pravi, "dobro so mu sto-vili tedaj, ko no ga ulovili; zakaj niso menet"
Zupan mu da en goldinar poslane vote, drugo pji razdeli med domačine po potresu največ prizadete.
•	* H
Tal o sta se rejenec v svoji ljubezni do prve domovine, iu njegov sin v hvaležnosti do očeta maščevala nad po-tomci občanov, ki so prvemu storili krivico — tedaj v nabo vpijočo, ki mu je pa postala, ker je bil duševno krepak — pot do blagostanja.
S Med seboj.
Poljsko-ruska reminiscenca.
Tekom leta smo poročali v "Glasu "Naroda," da je v liigi umrl Alekgej Mihajlovič, v visokej starosti 04, let. On je junak naslednje j>ovesti, ktero smo nedavno čitnli v nekem iz Petro-
grada nam došlem listu.
*	* •
Koncem leta 1S40 d. bil je liuzarski stotnik g»*of Berg, rojen Finee, ki je bil takrat v pet rogradskej posadki, jiovelje, naj s svojim polkom odjezdi v fteki. južno gubernijo ravnokar pod-jarmljene kraljevine Poljske, da tamkaj vzdržuje političen red.
Za glavni stan njega ].olka je vojaška oblast odkaznla vas Bozileko, ktera je pol ure rJddaljena od gradu šlali-čira Cbrudimskega. Berg je dobil posebno naročilo, naj na Cbrudimskega so posebej pazi, v ostalem riaj se pa vzdrži izgredov in čuva disciplino vojakov.	4 j
Narodno sovraštvo med Rusi in Poljaki je bilo Bergu povsem neznano in tuje, dočitn je bil ]>o svojem tajnem pcflitifinem prepričanju pristaš neopo-rekljivih pravic Poljakov.
Derg je vestno vršil svojo službo, njegovi huzarji so bili poslušni ljudje in tako je upal, da bode kmalo dobil drugo posadko in prišel v prijetnejše razmere. Po preteku treh mesecev jo dobil Berg tudi jvwelje, naj odide s svojimi vojaki v neko drugo guber-nijo. Na dan pred odhodom ukazal j« svojemu pobočniku, baronu Butenje-vu, na j odide v grad Chrudimskega, da mu p* ki piše običajni revera.
K takimi reverr.i so ai morali dati poveljniki odhajajočih vojakov potrditi, "da se je moštvo dobro obnašalo" in da oni niso bili vzrok pritožbam Poljakov.
Chrudimski je jedva pričakoval tega treni'tka, da priredi svojim sovražnikom še jed no zapreko. V krasni uniformi in s {tonoano zavednostjo go-sf¥>darja, prišel je p< bočnik — potem ko ae je javil, v sobo.
Chrudimski je stal, obrnjen s hrbtom proti pobočniku, kraj okna, in pri tem žvižgal himno: "Jeszere Pol-ska nie zginela." Chrudimski je bil star kaeih petdeset let; njegovo lice je bilo strogo in v njegovih očeh je avilal nenavaden ogenj.
Pobočnik ddide v sredo salona in reče glasno: "Gospod!" — toda Chrudimski era prezira, kakor preje. Pobočnik postane jeze rudeč, vendar se pa premaga in zakriči poveljujočim glasom:
"Vi imate obisk, gospod!" Chrudimski se obrne, gleda mladega vojaka od nog do glave in reče:
"Tako slišim, dasiravno ne dobrodošlega. Cena želite t"
"Postavni reverz na povelje mojega šefa,"
"Na povelje t To je meni povsem nov jezik. Vojvodi Ksaveriju Chru-' dimskeinu ne še nihče na svetu ni u-|pal ukazi.vati na*ta način."
Pobctcnik stoji začuden, kajti Poljak je namenoma njegove besede napačno tolmačil.
"Ke bodete že še naučili, gospoda Ptujski," je končno odgovoril,'in sklonili vaše vratove našim poveljem!"
"Dečki, ki ho jedva prišli od dojilje," odvrne Chrudimuki zamišljenim I planom, "naj ho ne mešajo v zadeve nuž."
"Gospod!" vzklikne pobočnik. ) "Mir, mladenič! Vi ste v mojej hiši in jaz čuvam svoje pravo celo proti J ruskej diktaturi. Kar se tiče reverza,
'ga ne podpi&cm!" I "Mi Mih v to prisilimi.M"
"Monla celo \if" vpraša Cliru-dimski smeje.
"Ali dvomite?" zakriči poboSnik iu udari na svoj meč, "Gorje vam, ako ne /. nauii šalile in igrate!"
Vojvoda bti pi k obiskovalcu in mu reče:
"Poljaki in Rusi nikdar skupaj ne igrajo, zapomnite bi to J Da pa storim vaše j aroganci konec, pripomnim, da je eskadrona pri svojih vajah napravila na mojem ozemlju za liajmanj 1K0 I rubljov škode, in da jaz, dokler ne dobim te avote, ne morem potrditi, da ste so dobro obnašali. Povejte to vašemu stotniku!"
Pobornikovo začudenje piikipi do vrhunca.
"Vi sle navaden lažnjivec, na ka-valirsko besedo! Vsaki kmet na mojih p« sest vili je več vreden, nego poljski plemič vaše vrste!"
To je bilo ponosnemu vojvodi preveč in pri tej priči da pobočniku za-ušnico, da je skoraj padel. Potem pa i hitro prime roko mladega častnika, kteri je ravno hotel potegniti meč, in reče:
^Mir, pri vašej časti, hodite mirni! Vi ste v mojej hi:i. Raz/aljenje je bilo obojestransko. Pomislite, da, ako so i/.ve 11 tem, celo dvoboj vašej eust-,
•	uiškej časti ne pomaga in da je z vašo vojaško karijero za vedno pri kraju. Zadovoljite se toraj s tem podukom in naučite se v btVloče brzdati vaše besede proti vzrujnim narodnostim. Jaz vam dam častno besedo, da ostane stvar popolnoma med nami in da od moje strani nihče ne izve, kaj se je tu pripetih* "
S temi besedami je Chrudimski svojega obiskovalca potisnil iz sobe.
Pobočnik ostavi grad skoraj obupan — on ne ve, kak« so je vse to ta-ko hitro zgodilo in ne ve, kako naj poravna tako sramoto.
Končno sklene povedati vso stvar svojemu stotniku, kteri je bil trdnega in molčečega značaja.
Stotnik pride hitro do sklepa; hipoma ukaže oaedlati svojega konja in jv'1 ure nato odjezdi proti gradu.
Chrudimski še stoji pri oknu, ko mu javijo, da je huzarski stotnik prijezdil na dvorišče.
Chrudimski je pričakoval obiska, kajti škadrona ne sme odjezditi brez reverza.
"Cesa mi nalaga čast vašega obiska, gc«pod grof?" pozdravil je deš-leca z umetno uljudnostjo.
"Moj pobočnik mi je naznanil, da nečete podpisati reverza in da zahtevate odškodnino. Radi tega prihajam, da zadevo (sobno uredim."
"Dobro! In na kak način?"
"Vi trdite, da ste oškodovani in zahtevate 380 rubljev."
"Tako je. Svota je izredno mala."
"Povsem v redu. Prinesel sem vara denar. Pišite!"
"Evo reverza, gr«pod grof."
'' Še jedno besedo, gospod. Vi ste z mo jim pobočnikom postopali nečastno. V kako zadoščenje ste pripravljeni?" ;
"V nikako! Radi njegovega obna-šanja je to zaslužil. V ostalem je pa geslo poljskega plemstva, da se ne bojuje niti z dečki, niti z Rusi!"
"Oprostite, tega nisem vedel. Ker j se ne more nižesar ukreniti za rešitev časti mojega pobočnika, mi je naročil, • naj spravim zadevo saj v ravnotežje, j kar sedaj storim."
Pri teh besedah je dobil Chrudimski tako zaušnico, da je padel na stol. i
"Mirno, pri vašej časti, mirno!" < vzklikne Berg. "Žalitev je bila oboje- ■ stranska in sedaj je poravnana, V bo- , doče ne bidite tako hitri z dejanji, ktera so v protislovju z vojaško čast- i jo in zadovoljite se a tem podukpm. V ]
*	stalem vam pa dam častno besedo, da j ostane staar povsem med nami in da i od moje strani nihče ne izve, kaj se < je tu zgodilo."
S temi besedami je grof odžel.	i
• • •
I
Mi nolo je leto dni.	i
Digodek na gradu Chmdimskega je t ostal, kakor je bilo pod častno besedo i dogovorjeno, zamolčan.Necega dne je i pa di 'bil grof Berg, kteri je bil v ne- i kej posadki blizo Lublina, povabilo k 1 nekej slavnosti v bližnjem gradu "Chrudimski". Potom poizvedova- < nja je končno poizvedel, da je lastnik tega gradu brat onega vojvode, s kte-rim je prišel preje v tako neprijetno znanje. Raditega je sklenil, pripraviti se nn vsa eventualnosti, da ne pade v kako nastavljeno mu past, in tako se je napi til proti gmeku	1
' "Jaz ne vem, kake vrste bode napad, kterega namerava Chrudimski izvesti proti meni," je dejal Berg bvo-jemu pobočniku. "Kot svojega rešitelja je odbrai za najhujši slučaj svojim rešiteljem."
"Za vas moje življenje, grof. Vi zu]«vedate z menoj neomejeno,"
"Hvala vam. Jutri He oblečete v kmetsko obleko in greste za menoj do gradu. Kasneje pridete drzno na dvorišče gradu, kjer bode vsekako mnogi, ljudi, tako, da vašega prihoda ne bodo opazili. Tam pričakujte mojega pismenega migljaja, ali pa znamenja z belim robcem. Pred vsem, bodite js.-zorni, iii v slučaju potrebe rabite največjo hitrost."
Druzega dne oh določeni uri jezdil j« Berg v najlepšej uniformi proti gradu Chrudimski. Jedva, da je raz-jašil, že je prišel na vrata Stanislav Chrudimski, da ga jv zdravi.
' /nista, šele sedaj je naša zabava popolna," dejal je Poljak in podal grofu desnico.
"Kako vi menite to?" vprašal je Bel-g, kteri je vsled Stauislavovih besed pričel sumnjati.
"Ker mi šele dva dni vemo, da ^e K.irske gubernije in da niste Rus " ^lnfinenite,daje pri tem kaka raz-
" Vsekako. Med Rusi in P, Ijaki ie prijateljstvo „,mogoče, pač pa rni
žrtve!',	postale ruske
injemoU*
kjer so bil	ljem v dvorano,
šiahčiTi. Zb,'Um VSi ^Mi
JiVLni? ?tOPil' Vfii i"
ZZ	as,nu Zdravili. Nato so
/UVf 'h prostore in grof J dobR SVOJ prostor med Chrudimski^ in
S:1*	naj^Zi
Berg se je čudil in je bil vesel, kajti 20 dolgo ni imel takega užitka.
'I metnost in književnost—roko v "'k. z domoljubjem — zaista to ljudstvo je zaslužilo boljšo usodo in jaz obžalujem izgubljeno velikost in za vedno izgubljeno samostojnost."
"Za vedno, menite? Poljska ni bila podjarmljena, temveč prodana! Toda preidimo k drugemu. Z vašega govora o književnosti, sklepam, dfa ste velik oboževatelj književnosti."
"Naravno, in prosim vas, da me s temi zakladi seznanite."
"Z veseljem, Tn da vas seznanim s količino naše zbirke, prosim, da mi sledite."
Odšla sta skozi par sob do kabineta, v kterem ni bilo druzega pohištva, nego lesena klop. "Tukaj U morala prav za prav biti moja k^pniea," dejal je Chrudimski, "ker je pa ni tukaj, potem je pa vzrok našega prihoda povsem drugi. Moje ime je Chrudimski."
"Spominjam so imena." "Dobro, potem se spominjate tudi mojega starejšega brata, kteri —"
"— ima čast gospodu grofu v drugič se predstaviti," dejal je mož, kteri je stopil iz nekih vrat v steni. Bil je vojvoda Ksaver Chrudimski. "Vi ste me smrtno razžalili." "Jaz sem se le posluŽil pravice do osvete."
"Vi ste postali osvetnik neeega dečka, kteri je razžalil ves poljski narod; in ker je bil deček prestrahoptf-ten, da si sam dobavi zadoščenja, ste to storili vi na nečusteu način. Tako razžaljenje poljskega plemiča je pa mogoče le s krvjo oprati."
"Jaz sem zadovoljen. Prinesite mi moj meč."
"Ali mislite, da so bodemo z možem, ki tepta vse viteštvo dvoboje-vuli?"
"Vi torei rnmeravate izvršiti za-vraten uor?"
Poljak se ni še nikdar ponižal do morilca. Toda nečastno postopanje je treba kaznovati le na nečasten način, in radi tega se bodete podvrgli temu, kar se je za vas Bklenilo."
V tem trenotku vstopi šest z bi5i o-boroženih Blug. Na migljaj Chrudimskega so Berga napadli, ga zvezali na rokah in nogah, položili na klop in mu našteli dvajset krepkih udarcev.
"Tako, sedaj smo gotovi," dejal je Ksaver Chrudimski. "Kar ae je tu vršilo, se je moralo zgoditi v svrho rešitve časti poljskega plemBtva. Toda jaz vam dam mojo častno besedo, da ostane to med nami, in da živa duša ne bode izvedela, kaj se je tu zgradilo. Prosim vas, da osnatete tudi danes zvečer pri nas."
Ko ae je Berg z bratoma Chrudimski vrnil v družbo, je zaman premišljal, kako naj se obnaša. Ko je VBto-pil v dvorano, je vsa družba gledala nanj, tako, da je mislil, da sta Chru-dimska prelomila častno besedo.
Priče! se je ples in plesalci so se u-vrstili.
Berg odide k nekej dami — in ona ga je odslovila. Odide k trem, štirim, šestim — in vse ga odslove. Medtem se je tudi krog njega govtgilo o brez-častnem ravnanju, o bičanju in ruskej aroganci. Tako se je prepričal, da ae mu hočejo vsi izogniti, ker vsi vedo, kaj se mu je zgodilo.
Dasiravno so vsi nanj gledali, vendar le nihče ni opazil, da je naplaal istek sledeče vsebine:
"Vsa eskadrona naj zajaše in pri-ezdi pod vašim vodstvom v grad."
Zopet mine nekaj časa, potem odide Berg na verando, da ae ohladi.
Ko se prepriča, da je njegovo poročilo prišlo v prave roke, se je Trail na
— -----,----
svoje mesto. Poljaki so pa med tem sklenili nov napad na Berga, da ga še
bolj užalijo. J eden izmed najstarejših gostov je napil na pogubo Rusije in proti carju Nikolaju I. Napadi Poljakov so bili taki, da je moral Berg zbrati vso svojo eneržijo, da je zamo-gel še dalj časa ostati.
Končno —! Na dvorišču se začne ropot konjskih kopit. Poljaki so odšli k oknom, da vidijo, kaj je. Ti da v tem trenotku so se že odprla vrata in v dvorano je prišlo osemdeset bradatih huzarjev z meči v rokah. Huzarje je vodil pobočnik Butenjev, Vse se je prestrašilo in vsakdo je hotel bežati, »Nato je Berg zakričal:
"Stojte! Zastražite vrata! Kdor hoče uiti, ga posekajte!"
Godba je utihnila in v dvorani je nastala grobna tišina. Berg si je pri-pasal meč, dejal kapo na glavo in stopil na uiizi. Potem je svojim vojakom povedal ves dogodek in obdolžil vso družbo iut'amnega početja proti njemu, proti dom« vini iu proti carju. Kot častnik moram ta zločin v štiriindvajsetih urah kaznovati."
Nato je ukazal oba Chrudimska prijeti in dati vsakemu pn trideset udarcev z nagajkami. Potem je ukazal vsakemu Poljaku brez izjeme našteti po petnajst udarcev. Tudi to se je zgodilo ne oziraje se na kljubovanje.
"In ker so se dame vdeležile zarote," dejal je končno Berg, zaslužijo tudi ene nečastno kazen, Dajte vsakej po šest udarcev na meče!"
Tako, sedaj smo gotovi! Ako gospoda želi, da ostane stvar med nami, sem jaz osobm, tudi za to. Za danes se priporočam. Stopati — stopaj!" In na čelu svojih huzarjev je odšel iz dvorano.
* * •
Dogodek na gradu Chrudimski je vzbudil sph.šno senzacijo. Bičani poljski Šlahčiči so se pritožili pri guber-natorju in grof Berg se je moral javiti kot jetnik. Ta novica je prišla tudi v Petrograd vse do carja Nikolaja I. Car je pa smatral svojega sti.tnika nedolžnim in se je eelo izrazil, da hi v tem slučaju ravno tako počel!
Vsa Rusija — in tudi rusko časopisje je smatralo to afero za Salo.
Kdo ve, Kje se nahajata brata FRAN in ALOJZU BARAGA, po domače Žnidarjevi iz Hriba pri Loškem potoku na Kranjskem? Mlajši je pre-naredil svoj priimek v Alojzij Levstika pri družbi, kjer smo delali Nas je bilo 0 mož in še 2 druge o*o-be, ko smo prevzeli neko delo in delali trdo skozi 2 meseca. Ta dva aišvredneža a ta vzela od družbe $800.00 na naš račun ter neznano, kam pobegnila z denarjem. Mi smo toraj celo ogoljufani in prevarani ter bres denarja. Vse naše delo je bilo zastonj. Poleg tega mogli bomo še plačati okoli $70.00 boarda aa onima tatovoma. Skupaj imamo škode okoli $900.00, to je za nas ogromna svota. Tukaj podajemo e. I rojakom sliko od prvega ali starejšega Franka. V imenu človekoljubja prosimo toraj ^se rojake, da nam naznanijo brez odlašanja njih naslove, da jib izročimo v roke pravice. — Alojzij Bartol, P. O. Box 99, Leopold Knaus, Ivan Koemerl, Ivan Bartol, Fran Zbačnik, Josip MifeuliČ, Cross Foifc, Potter Co., Pa. (24-11—24-12 v d)
i 1	NABAVNA	'B
1 CALIFORNIJSKA VINA |
3 1	NA PRODAJ.	1 g
£ Dsbro teše Is bclevls* od 35-do ( » g 45 ceutov galona.	x
xj Stare bele ail trse vtss go centov v
| RsssHsg 55 ceatov galona.	S
| , Kdor kupi manj kakor s8	< B
i , galon vina, mora sam poso-	K
g do plakati.	S
M Drotnlk od $«.35 do	»
i 1 ?*.75 golona.	! g
j Allvovloapo I3 galon«	S
c 1 Pri večjem noročilu dam	j Ž
«	Spoštovanjem	|
6	8t«fan Jaki«,	S
;	P. O. Box 77,	g
gl	Crockett. Centra Cesta Cs.. Cat |
TA1VJTB šil
pa ne stori ne pri po!il)anju denarja v sta^o domovino, ne pri prodaji tiketov, F*, j Sakser, i09 Greenwich Str. t New Yorku, zato ac 1« vedno k njemu j
iiirfj	*	f
- ' '
VABILO.	,
Slov. podp. družtvo sv. Aiojzija št. 36 J. S. K. J. v Cunonangh, Pa,, pri-re<li	t
V K LIK O ZABAVNO BOŽIČNO VE- t SBUCO	,
dne 26. dseembra 1906	n
v svoji lastni dvorani v Conemangii. | Družtvo bode napravilo sredi dvo- 1 rane krasno božično drevesce razsve- I
tljeno z olektriiko in okrašeno % raznimi primernimi okraski.	1
T ml i slov. delavsko pevsko družtvo "Ble-d" nam jo obljubilo počastiti ! nas na imenovani večer ter bode zapelo pod božičnim drevescem več naših prelepih pesmi j.	\
Vabimo sdjiwino vse rojake in rojakinje na to domačo zabavo, da praznujemo skupno po starodavni šegi te lepe prazaiiike.
Začetek ob 7, uri zvečer. Vstopnina $1.00.
Pivo prosto. Dame proste. Za izvrstno godbo, dobe«r prigrizek iu solidno postrežbo (poskrbi odbor. Na avidanje toraj na naši veselici!
Odbor.
(20-22—12) _ #
Josip Tratnik
276 First Avenue, Milwaukee, Wis, ,
priporoča vsem cenjenim rojakom v Milwaukee in okoliei svoj lepo urejeni
SALOON.
PIJAČA IZB ORNA, POSTREŽBA TOON AI Svoji k svojimi Opomba. Pošilja tudi denarje v staro domovino ter je v kupčijak r vozi b bančnim uradom Fr. Sakset v New Torkn.	(v četr)
Pojdite k naj bližnjem agenta pe vožnje listke via
The GreatWabash
železnice.
Veaovi aa tuxisU ali ialetaiks vsak torek, letrtak ia soboto s iiboraiw vlaken
"OOMTXMBBTAL LOCXTBD". kteri estavi Boston, Mass., ob L an popoludns in js v zvezi istega dns popoludns v E,»tterdMS Junetioa • "Continental Limited" is New Ysr-ka.
Vozovi • kamatnlMl atvarjaMtou •e stoli proaM. VSTAVI U V M1AOABA FALLS
Krasni komfortni vlaki v Dstrsit Chicago, St. Louis, Ksnsss City k Omaha. Direktna zveza s Tezaaoss, Mežico, Colorado, Los Angeles, Ban Franeiaeo, Portland, Taeoma in vsemi točk svi onstran srslnjsgs psi«* dnevnika.
Informseijs glade voftajik ssn. eekrbljenja Pullmaaovik to turisti ških vagonov dobiti je pari
H. B. McOT.STJ.AW, S. B. A, 9S7 Broadway,	Hew Yerk
It. B. BABBY, agent aa tnrlsto, .7« Waskington St. Boston. Masa
Slovencem in Hrvatom pri* W poročam svoj	^
SALCX)N f
V obilen poaet. Točim vedno ^ sveže pivo 9 dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke.	#
Rojakom pošiljam denar- 2 je v ataro domovino v hitro in poceni; preskrbim pa* robrodne in železni- ^ Alee llatlce. V zvezi sem w ^ g.^ Frank Sakserjem v New
Z velespoStovanjem	2
I^an Govžc, ^
Bly* Mlnn. S
j .JOHN KRACKER.
I 1199 St. CUir St., ClevnUmd, 0»
1 kyMHHBnrap^
I if^B^™^
rnpetosa vejnaom svajn utihi* ¥OKA. ktera v kakovosti nadkriljn-jejo van druga iniriBi vina.
Bndeče vino (Concord), prodajan po Me galono; Me vine (Catawba), po 7ta galono.
BAJlTAffJgi VAXOQlU) 8A VIMO
BBINJBVBO, aa ktsrsga sam faa
portiral brinja is Kranjsk* velja lf stoUsoto^daj J^TBOPIHOVBC
loan. — lfajmanjs posods aa iganjt so 4H galona.
L Za obila aarsHla aa priporoio
^ JOHN jCRAKER ^
OPOMIN.
Vas ene, ki «ni 6e kaj dolgujejo, opominjam tem potom, da jih bode m čakal za plačilo le še dva meseea. Kdor pa med tem časom ne hode spohiil svoje dolžnosti, ga bode m priobčil po listih tudi v starem kraju s polnim imenom in sliko suhi v škodo, drugim pa v svarilo,
JOHN OKEKAR, P. O. Bo* 30,	So p ris, Oolo.
(11-23—12)
Edini šaljivi in satirični list v Ameriki
------o KOMAR o------
pika vsakih 14 dni j na osmih straneh in velja sa vse lete samo
------o $1.00 o----
Prinaša obilo krasnih slik la mnogovrstno Šaljivo čitivo.
Kdor se hoče razveseliti in od srca nasmejati, naj ne pocabi na
KOMARJA.
WK*!*?
r. ®-—f>
1(7 71 11A7I/7 in NOVO LETO 1
1 An III I i\ Iv S P°šiljaj° Slovenci I •	'	kaj radi darila V
I svojcem v staro domovino m w, Zjedinjenih držav I Jr zgolj gotovi denar; to pa n^ijbolje, nu]» W ceneje in neijhltreje preskrbi	p
t	FRANK SAKSERo,	J
f 109 GREENWICH ST.,	1752 ST. CLAIRjj ST., B
■ # NEW YORK, N, Y.	~	CLEVELAND, O,	W
Comoagnie Generate Transatlantic.
|Francoska parobrodna družba.| DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POS1NI PARNIK1 SO«
"La Lorraine" na dva vijaka...................1^,000 ton,	2".,inio konjskih moči.
"La Savoie" ,, ,, ,, ...................1J,ihm» „	jn,(HHi	,,	lt
♦'La Touraine" „ ,, „ ...................10,1X10 „	1J,0»KI	„	,,
"L'Aquitaine" ,, „ ,, ...................Io.ikhi |t	Hi.ooo	,,
"La liretagne".............,..,.,...........t«M» ,, y,m)0	,,	,,
"La Champagne" ..............................K.OOO ,, 0,(«I0	,,	,,
"La Gascogne"................................ h.ikhi ,, 11,000 ,,	M
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. .
Paruiki odplajojo od sedaj naprej fediio ob četrtkih ob 10. url dopoludna iz piiitauisča št. 42 Norih ltl?er, ob Morton St, N.
•LA LOBRAINB 28. deo. 1005. *LA TOUR AINU 1. febr. 1006. •LA TOURAINB	4. jan. 190fl,La Gaseogue	S. febr. 11)06.
La Gascogne	11. jan. 1009 *j.A HA VOLK	15. febr, 100d.
•LA SAVOIB	18, jan. 1901 La Bretagne	22. febr, 1906.
La Breta^na	25. jaa, 1908 *LA TOUKAINE 1. marca 1906.
Pamiki s zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
iVl*	Kozminskl, generalni agent za zapacl, _ Dearborn St., Chicago, III,
žZA*
> ^Lt-^x^i ZjoC: 1
^^aini^—_ . ,	— .........-—-—
ikdar več v vašem življenju,
se vam ne bode nudila tako ugodna prilika, da bi mogli kupiti za tako malo ceno :
1 krasno, dobro idočo uro 1 dvema pokrovima na 10 letno
1 lepo pozlaCeno verižico in
1 kraien prsten poljubne velikosti z lepim kamenom«
Vsi« to veljat samo 4 dolarje.
Kdor Icli, torej imeti lep spomin iz Amerike, mi priporu-lamo, naj ne zamudi te ugodne prilike in naj takoj noroCi krasno uro, verižico in prstan. Pri naročilu petlitc 1 tlolar, ostalo svoto pa pbčajte na Expresu,
Kdor^bl ne bil zadovoljen h poftiljatvIjo mu tr-
Pisma pilite v slovenskem jeziku iu jih poSlite na nalovi
;_ TEBALDl'S ;WATCH, CO.,
335~W,ai«t£*tr., j	NBW YORK.
'W iiwliWfv jB
^^^^MManiMiili^nim^MflriliTwnii niyrMiTir'nilTmiilTBI
In vendar!
Filip prijatelju 1 logo milu.
(Nadaljevanj«.*
"Hvala, gu^jKiiI profenor! Bodi miren, Amor!"
Te bt'MMie pa Mi nameiljflie malemu
l.^icku, ki vwelej aarenči nad mano, ko *loj'.itn v goHpoduuu« w>Ih», ln to vwl«*j utt'Ki'c /.a metM«eeiu.
Na drugi »trani pa utanuj«* neki duhovnik v (»okoju- ln ta me tudi ne nujti. Kdo pa biva spodaj v prvem nadstropju, lega ti v reanu-i ne mo-,-,.,„ ,, vedeti. Htatiovalci tam doli m hitro menjajo — ali kaj mi t»> marit Tako je moje življenje mi eno, ka-kot |N.ton ! *redi go/.da, hko/.i cvetje in viiwiko travo tiho hitt*«f\
Sedaj i»a i*>mi4i» ako Iu bil ožetijes Ti to ved o kb-peSan|f, besedovanje, jezikom mi je, kn«anj«' in jokanje! Iu otroi-i f! No. naj ni, da bi govorit!
I ,	, i .	In bil t-"raj
po/abil, <Vntu »i pi ' io to phono. t'u- '
.S . . i,, f . l..»l,o pi idf 11 \ to jav-	4
! uijc moje in i-rdi t o v pranji •» kaj to	1
t< b<- k rbi, ako mi ju z v predem v za-	'
koti-1.1 j m i rin, nil we, in prav JH'aviS!	'
<»dpo»ti ni! Ali li zakoniki viuopivei	1
hO me IV lil/ jalili! Oženil naj Iu »e,	1
in jaz!	i
Prijatelj, nekdaj -i željo izrt'kel,	1
dit bi rad enkrat t. uniiKi piv/,i vel lista	'* dva an -era, ko \;t prosta «v<»jega po-
I I Mil, / initio moj i ilorino i dolini	1
ln glej danes se spominjam dane mi	'
obljube, Oj ti a« ne j*>»ltltš te ktaKUO doline, »krite v uajkritej»em kotu slo- h \.|| ke domo\ine; ne pozmi^ njenih 1 go/.do v, njenih voda; <e pn li povem, ' kako prebivam v tej dolini, napolni se 1 ti hire H jHiželenjem III brepein l bodri 1 \ ta |M| in hitel bodri k IUI ii -lit/, pa (.- ^pi. |inem / tiepopi-.no radostjo, in
ivtfem bode-t sam videl, kako je in
la!	'
N«- menjal bi r. Kraljem kadar hitim
proti svojrnin domu!	mi je sieer	,
poturlo nt edini sem svoje rodovine fie	^ na »»vetu. Ali opomini na pokojne m« se pobtK >ina irtlkruAili, otemneli in nie ver mi srea ne tnipoliinje divja prva
bolewt, ako i r s|Kuuinjam onih, ki »po	(
po grobov ib,	j
Kam sem \ svoji rojstni hiši ali ven dar lie urM'ereu. In kaka liiAa j® loj	, Vrta r-lurodas na ; okrog nkeuj list« 1'dl'er | Hit r/r, slleba slainliallt, iu do	| vrže visoke nto|«iiee, |'o zidovih pa s« k a žejo oet»t|| -e vse tiste nepopisne	#| podobe ki smo jih otroei /. ilovico	. namazali (»o njih, ln v lii*i že lif»l«' o-z K e klopi m ob stenah se listi svetniki	(( I. i i Lor pred prlih rlinii leti. To je o-stalo; oni pa, s katerimi smo se k edit j	^ radi si ilt n teh prostorih, oni so pomrli	^ ja res pomrli!	H Okrog lu-o linam vrt jvdu starega	„ drevju, ker moje sire se ne moro pro-	v mngati, da bi dal |«>M'kiili te stare	„ zuaurr ottorjih svojih let iu otrorjih	, let svojih orrlov. Sedaj pa Žo skoraj	\ Vfti i<'/,nii dviga jo suhe vrhove proti ne	|| bti ter žalostno zrn na mladi nara-ruj	| itod saUi.A tega sem zasadil jaz sam /. hi nt no roko! Te repljotiee pa gojim	( ter jitn strežem nd jutra do veeera,	„ To (i je dela, da obt&eem vsaeega ter	z (»trebim VMieemu tfo^mie in druge nad	,, lege! <'e tli i je pa v tore leželn N hladno	( t in v 11 m zieiii pod m v d> I na travnike m jki| (e |>elavei )hi njivah mrgoirei	^ pii se ozirajo proti meni ler wi pripo« Vedtljejo: 1'oravi.v pmlVsor je Zopet	, tu, sedllj bo pa gotovo Jejsi vreme!	„ In tako ,j«', tudi nebo mi je milo!	t Kadar em jaz \ m\oji dotnartji, tedaj	» je dolina pri pre/ena skoraj vedno s	| tintim italjniiskim obnebjem, ki je fi-	> slo kakor ribje oko.	J Konrno pa nem ti prihranil Se naj-	| bolje, da \nlii, lutko sem mislil liti Io	„ in tvoje tlrago mi prijateljstvo, To	t pomlad <rin i nekoliko streljajev "d	N doinare iinr, na inan.n holmu, postavi! b »eno l.oriro, v tistem čarobnem	, in /rartirin prosloru, kakor se vidi po	j '•Svajeii visokih --forah." To ti je po-	| nbipje. Okrog in okrog ga sein ijo uta-	}
ia orehova iu n-Anjeva debla! Prijatelj j kadar ti la spomladi cveto I Samo prt ' ; razgledu v dolino n<nti jsmekal drevesa, j da prohiio vidi i/ okenj in malega , balkonska ki ^ tudi tli) v dolino, { ln ravno i/, okenj tvoje sobe! Prav res tvoje obe! Hi*ma ima namref dve , sobi in sredi med njima veŽieo —■ »e- | v rd a v ti« v minijuturi. Ali saj ni, da | In popisal! Pridi, da vidi* in uhčitdit* | jen sa«ti! To pa na j I i vendar Se po- j vim, .ia -ia 'tbn i opravljeni kuker , budoar dvorske grofiee. Pri oknih bele j preproge, mala mi/iea postelja in dru , ge take podrobnosti t
Poglej, prijatelj, tako bivuli»re icrn , pripravil nama, ker tudi moja gobies ima krasno opravo (veliko /reato in mehke fotelje}, Pridi torej gotovo ia , sam pojjleU Srde j, ko si iz.v»del kako pristanišče imam za se in za avoje iut-s!i, sedaj pa vpraiam lie kontno: femu naj bi we ženil t — Nikdar! — —
n.
PifieS rni da ne jvridefi, da ne moi»e3 priti — ker se mlslifl ženiti. Horribile auditu! Pričakujem te drugo leto, do tedaj »e morda že naveličal — svoje žen« vstij r-a nekaj dni. Ali čudno je pa vendar! Torej tudi ti hočeS med filistre, f »iti zvečer takisto kislo vino, h hut no in skrbno na čas pazeč. Fallen seh' ieh Zweig auf Zweig! Da, tako u£<>de vsaeega udaril Jas pa vendar osi anern sam, kakor Katon do za-dnjega trenutka sovražeč absolutistične, zaktjnske verige,-
Sicer pa ti moram povedati, da
sadu ravno sedaj sila slabe volje. Moral bi že doma biti, v svoji dolini, vsaj pet dni že. Ali človek obrača, gimnazijski nas ravnatelj pa obrne. Vse sem že imel pripravljeno in skoruj sein že hotel oditi. Kar se mi prikaže hudobni duh v podobi tega ravnatelja sla Iko proseč, da naj bi bil tako do-i her, ter naj bi v red dejal — gintna-i /.ijsko knjižilieo. In tako sem se (do-» bra in slabotna duša) vpregel ter u-redoval eelih jM-t dni ter metal skupaj
umazane knjige, du je bilo veselje, i Zunaj |»a je solnee sijalo, prijazno iu vabil no, da sem moral kleti iz dna svojega srea.
Kdo bi itef - Ali jutri gotovo odidem,
Konrno ti pa razodene/n občutke primernega usmiljenja, katerega sem |hi)u d« tebe, izgubljenega zakonskega I kandidata,
l) ri t go leto teda!--
lil.
v
Prijatelj zblaznil bi, po tleh ta* me-tal in rov al ni lase! Komur je erere j dar bila klofuta, saj ves kako jwije ( na Pn .rreu! Komur je toraj »reče ^ dar bil.t klofuta, ta ve, kako mi je. , Na jprej i v i. je pismo, »la ne prideš, po- | leni, da se ženi«; in tedaj pa e to, in t h. ji loijttl ra-iiie j -o J S llamletuni bi ,, jokal, boril se in postil, isamega s«'be |, rn/1i al! popil Nthrve večne vode ter v /rl krokodile!	t
Ali sedaj posluSaj žalostno mojo usodo; bolj z mirno krvjo ti jo naj tazložini,	g
Torej posluhu! Od železniške po- i staje do mojega doma sta pičli dve uri i in prav lehko si- pride. Moja navada | pa je od nekdaj, du pustim svoje reči « na žele/.niei (kjer jih drugi dan vzame najeti voznik), wain pa krenem pes po ■ dolini do očrlove hiše.
Tako srni sloril I udi vi-rVaj in v prijazne misli vtopljen koračil jio prašni j rr li. I/, srra pil stan jxi/.dravljal vi- ^ ■»oke hraste okrog sebe, znane mi od nekdaj. Mungoktero deblo sem pogre- | ii.i, Milo jr med tem časom palo netiš- 1 niiljeui sekiri! Ali v««s ras se mi tii ho- t irlo polastili pravo veselje srra in ka- I kor kamen mi je ležalo na duši, da *' sam nisem vedel kaj, Ali bila je slut- ^ tija, iu silno opravičena slutnja, kakor 1 takoj izveš.	a
Mrak je bil nastal, ko pri prvih bi- H šah domače vasi krenem m eeste po »tezi po bližuiri navpik. Malo korakov, iu prišel sem okrog holmu — iu rijstuo sel išče je ležalo pred mano. , Takoj obrnem pogini po svoji stvaritvi, tisti tebi že znam hiširi. Ali tedaj " pa mi pretrese vse kosti »Urah, srd, ali Bog ve kaj, ker okna mojega male- r ga posestva so bila — razsvetljena, prav »velk. razsvetljena. Hiiro in logično pa Ni'in sklepal, če je hišica razsvetljena, bode tudi kdo stanoval v nji, Pa k.lo r Moj Peter iu »tam Mota vendar ne! (To sta edina prohivalea na moji lastnini; prvi mi je hrutra-ner, druga pa je že od nekdaj gostovala v naši hiši.) Krnel se vendar ne In de valjal po gosposkih mojih posteljah, li hi iu meni namenjenih !
S srditim sivem sem hitel do stare bi še, v kteri je t udi luč gorela. Tu na oglu je slonel bratranec Peler in v zvezde je zrl /. gor jtl lisi; i m svojim obrazom. Kar prestrašil se je, opazi vsi mo j prihod.
"Ti sif" zajeelja, nuj Bog, kaj bo pa sedaj 1''
In poletu je nekaj mečkal iu pravil, da »o triu iz župnišča "gospodo" poslali. češ, da mene no bo, ker me toliko ča-a ui, in da jo brez, skrbi lahko p< .1 m streho vzame ln še sedaj je govoril o prijazni gospodi, o župniku, ki je sam ž njo prišel iu o takih neslan* stih. Nisem ga po-hiMil, ampak ga vlekel v Ilišo iu omli ta/.lil jezo nad njim: kako si upa tako jo^podariti iu da ga bo- | dem iz.pi kal iu grdo segnal. Kdo bi se 4 vraga ne srdil pri takih oknlnostih? J
Iu k je naj spim ? Na tleh pri miših, ali naj grem na mrvo? In ravno danes, ko »eni truden, da me vse kosi i bole! Koneuo pa sem se vendar |«di laži! iu zadovoljil s lent, da uii je Peter pre- ( pustil svojo posteljo v hiši, ktero je
, Mela lakoj nekoliko "popravila." I'i dem sem pa odgnal oba spal, ugas- f nil luč iu hodil »am pn sobi, v ktero je luna sijala. Nu|tohlcd pa sem zdibu-juč zlezel mi ležišče svojega htapea, in vse ki »ti in žile »o zaječale v meni,
ko srm se položil lin t fdo podlago,
Dolgo časa nisem mogel zaspati, Moji uefsivabljeiii gi slovi pa so bili prišli tudi noč gledat iti moral sem poslušati, kako so ne radostno pogovarjali iu veselo smejali. K<.nčno me od samega truda preobda Morfejeva moč, in drugo jutro se prebudim, ko je bilo solnee že visoko na nebu.
In to drugo jutro je današnje jutro. Tn sedaj sedim tu, potrt, žalosten in obupan, in tebi pi&em ter tožim hrid-k<> svojo usodo« Vso »e mi je izkazalo in počitek dveh meseeev je. izginil v pekel,-Naj vrag vse pokonča —- jaz takoj odrinem: ne trenutek časa no o-sfanem več tu!
Ravnokar sem pogledal »kozi okno. Krasen dan jo zunaj. Obrnem pogled proti bitliei. Pri veži na klopiei sedi priletel? moK in prav vidi se, kako mu dobro de jutranjo solnee, ki mu ogreva ude Kako so iztognje in s kako slastjo pu£i tobak iz dolge pipef Da bi vlekel strup iz nje! Tn seve, tudi časopis mora biti, da se bere takoj na , jutro f	«
Prav I ako bi sedel ja* tam na klo-. pl, grel bi se in iztezal na solneu ter milil tobak in bral, čeravno no novi n f t Of o! in sedaj moram tule sedeti I Ali
kAJP Nad^TT^^Ki (
se je obnašal	'
¥ Dr. rilCHTERJEV ▼
V eVE-rOVNI, PRENOVLJEN* ]
"S3DRO"
Pain Expelkr,
kot najboljši lek zop^r	|
P.EUMATIZEW, J POEOSTNICO, POjDASHO itd.
In razne renmatične neprilike.
, H'.nc I 2JcU ln soct. v v.—h Mwimu
|l P. Al- Richtar & Co. A i
Pearl Strtct^^J^
Se hujše! Meniš, da je tinti atari flo- ' vek sam t Bog varuj! Okrog njega se ' •:i»ni dvoje gi»si«)skih stvari s štr< kiuti ' in s črnimi trakovi preprežeuimi slamniki na glavi. Kito je videli odrartlo, drugo pa se otrok v kratkem < blačil-ril. To dvoje se torej brez vsake jmiz-Ijivosli piha in |»odi jio mojem vrtu okn g. In moja mlada drevesca, moje i mladike! To ju nepotrebnega smeha, kričanja, nagajanja in lakih sitnosti več! Vse, kar sem s trudom narepil, g mi polomijo! Kdo naj to prenaša, prenaša z. mirno vest j« f
Zatorej končam svoje pismo, ker tega luhkomiSljenega letanja ne bo konec! Oj, tu moram sam »topiti vmes, m ako d> him kaj jsdoml jeiiega, tedaj; prijatelj, poslanem sirov, prav gotovo turov t
(Dalje prihodnjič.) ~ NAZNANILO.	"
Družtvo sv. Petra in Pavla št. 35 J. S. K. J, v Lloydellu, Pa., ima na-s h* d nji odbor;
Predsedniilt Aritoji Poje, Box 105; podpredsednik Ivan Vidmar, IVux 21; I. tajnik Fran Arhar, I Vox 31; EL tajnik Iva« & v igel, Box 15; blagajnik Matija Hribar, Box 12; zastopnilk Iv. Jereb, lb»x 1(1; pregledovali ki*jig: Anton Boiubač in Josip Jakoj»in; bolniški nadzorniki: Fran Zavori in Josip Sernel; maršal Jakob Penko; za-»tavonofia Ivam Doles; drnžtveni redar Jakob Duhove; vratar Jurij Mlinar.
Anton Uombač, A nd rej St ra /išča r, Pavel Ošaben, (20-23—12)	odbor.
Rojaki naro£ajte se aa "Glaa Na roda", največji in naj cenej ii dnevnik
Math. A. Schauer,|!
W»«t Db>cton, Ala. m i
--i;
priporoča cen}, rojakom Slo-	)
vencem in bratom Hrvatom svojo staro in občeznano
trgovino |
za raznovrstno obleko In pe-	J
• riiom, čevlji, ipccerijo in vse-	fc,
mi potreoftčmami za mdarje.	i
Cene nizke Blago viatno.	(' Postrežba točna.
Svoji k svojim!
Op. PoBiljaiu tudi denarje v staro domovino, ter sem v zvezi t Mr,
•	Frank Siikserjem v Hew Vorku. % (
.................»n .............i li 111 ni i—i B Ml	f
- I
Čast ml je naznaniti slavnemu fl
r cbčtnaivu v Cliicagi, iu.. kako« Z	'
JI tudi rojakom po /-jed. drtavab, B	f
ii da sem otvoril novo urejeni 0 m	j
lli saloon pri "Triglavu", i
jj 617 S. Center Ave., Chicaio, III., m J
il	MUu I«, ulic«,	1	j
jr kjer točim pristno ulefar.o Atlas-	¥	5
0 pivo, izvrstni wbi.kty. :;ajo0«ia	J	i
vina in diSeče smodke so primeal	j	] na razpolago. Nadalje je vsakem«
[!Tj na razpolago dobro urejeno k«|>	(	[
j Hi ljiW5e in igrc.ln» mis* (pool table),	I	j
; f Potujoči Slovenci dobrodolli. Vse ] Itfi bodetn dol>ro postregel. Za obilea I I I
^ obisk 4e priporoča	| i J
lik * Mohor Mladldi * || ] W 617 So. Center A\-e., Chicago, III J I]
, ZASTONJ t
a
Da M nafti oMcnani
"jersey uiBKtncni pasorr*
tembolj udomačijo, osiroma uvedejo v ' one kraje in pri onih strankah, kjer so | bili dosedai te nepoznani, smo priprav- j Ijeni na teljo vsakomur jedr.cga »a- 1 aton) doposlati.
To ie pomenljiva ponuaba od nale re-elne tvrdke. Za pss na« «1 ireha eitesar pw ftlljaU, ker to Je 4sHle.
Kedar »gubijate vaio telesne moč, a»? •te utrujeni, obupUivi, s'abotni, nervosni, »ko se prenaglo starate, »ko '»pite vslsd otrpljcnja iiviiov, bolečin« n» hrbtu, če ne morete prebavati. im»te apriden ielodec, ter ste se še naveličali nositi denar adr»v-nikom, ne d« bi vam mogli lati pomagati, tedaj Ooat« po uporabi "Jersey" »laktrič-nejra pasa" osdravlleni.
•	Dobro vemo, da na* električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da sadobimo a tem te večje priznanje, ko vas bode osdravel.
ObOna prlanan|a>
Val •laUtfCiU pa«. |» toraj vw vllnlt, tor M
sdasBs&tt
T. atv.
Kar govorimo, tudi drftimol Isreftite to ter nam dopoftljile vale ime in naslov ter
Srldenite traven znamko sa odgovor — i pas vam bode doftel čisto sastonj. Pilite»	0
• Joraay SpneUdty Co^ US Cedar St.,	New Yotk,^
CUNARD LINE
PARN1KI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKOJNNEW YORKOM.
RIBNIKI IMAJO JAKO OBSKŽKff POKRIT PROSTOR Ai KKOTU ZA ŠETANJJC POTHIKOT TRETJEGA EAZBSD«
k PAlflii SS—
r 1'"	Ity±.	Hi TIH XII i odpluje iz Now
^tiUtMxs, UnllNIA safsw
•WW* CARPATBIAESF
CTLTONIA^ 8LAT0K1A m PAJfNONlA »o pornila na ava v taka Ti paraiici ao napravljeni po uajaovojšom kroju in zelo prtkladUr w trot j? razred JEDILA ca dobra in potnikom trUtrat na <laa p poatrežena
vofnje uatke prodajajo pocblaAčc.u afentji In
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
86 Broadway, Mew Jerk. 126 State St., Boston _67 Dearborn Gbicag^_
VAŽNO! 1
Za obilne naročbe se priporoča in belcii z vclespoStovanjem
Jacob Stonich*
73 B. Madlaon St.	Chicago, III.
^	--- o	-i)
) Največja krfitangka trrdka za Ixdelofanje druHveulli
| zastav, regalij, znakov, (epic in klobukov f
j	V AMBRIKI
I	E. BACHMAN,	I
\ Bwu ao« Centre Ave.,	Chicago, 111.
j Velika zaloga zlatih znakov (gumb in igeH za vsa slovanska «)ru5tva	«<
\	kakor: slovenska, CeSku, lirvaSka, srbska, alovažka in ruska. Postrežba	vi
^	točna in solidna.	A \ nr Pifiite v slovenskem ieziku po moj veliki ilustrovani katalog (ce-
J	nik) katerega poftljem hitro in brezplačno, -ivv
Na razpolago imam na stotine zahvalnih in priznalnih pisem od slo-	a!
J	vanakih drufitev iz Amerike.	Z odličnim spoštovanjem	rJ
}	O. BACHMAN.
AUSTRO-AMERICAN LISE f
Regularni potni parnllcl	|
j "FPANCESCA" odpluje ou. aetieuibra.	^
I "SOFIA HOHBNBERQ", odph\|e la.jun. j
j MQERTVM Odpluje ^7. Jan.	|
J "GEORGIA" Odpluje 3. feb.	J
I voaljo mM New Yorkom, Trstom In Reko. |
I	IS aj pri pravne j Aa in n*Jeenejfta paroorouna črta v	1
i	LJubljano m »ploh na Slovensko, Železnica velja do Ljub	I
i V)ane le »O centov. Potniki doapo lati dan na parnik,	ft
jk ko od doma gredo	I
^ ItlupUkt cent it Kfw Orlcantt to celo nizke n« vae ntrnni^j
1
Domače oodietie.
Vsak Slomeo aH Hrmt naj v koriat tvojega iditvjt "TrlfUT" zdravilno grenko vino in «B*n Jeln«l« gnn* tleo", ktero je ven narejeno ia
vinn. Dobite prit
"Triih! Cknricai Works".
sjiqpev wneenew ve win® y
0C8 W. IStH St.,
OHIGAOOt ILL««
j --BANČNA PODRUŽNICA--j
t GLBVBUAND, O. j j 175» St CUlr Street. I
| Lastnik f Frank lnkeer> J t m Greenwich St., New York. J f Vodja j Anton Bobnk. j prodaja. ...	■
■ pnrobrodne llntke j I ta rasne prekomortke Črte po Uvir- i I nik cenah.	j
n e	...
Pošilja. ••»	fl
DR. J. a THOMPSON.
33-4 W. 2Qth. St.	NEW YORK.
U slučaju vsuke bolezni in ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdi'Hvllfte in dobili bodete hitro in popolno pomočili najboljšo zdravila. Kdiuo u tem zdruvidču morete dobiti za malo denarju ]Kipolno poKtrežbo in zdravijo in samo tukaj govori se Slovensko. Mi tro&jmo denarje suino ru dobra zdravila.
RED STAR LINE
PrekoKiorska jiarobrodna družba ffRudeča zvezda"
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Atitwerpenoin + + + * ♦ ♦ * * Philadelphijo in Antwerpeaom
^	J " *
Frevala potaike • sledečimi nohtnimi paniikf \
VADERLANDd»a«IJak3120)7 len, KROONLAND............12760 ton,
ZEELAND ............»:305 ion, FINHLANC...............I27S0 ton
Pri cenah «a medkrovje so vpolttete ^ *e potr^bdčlne? dobru Hronu, na]bot}Aa poatreftba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših fan nalprijetnejSih za potnike Ik all V Avstrijo z na Kranjsko, Sujemko. koroško, t'riniorjc, llrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Is NEW YORK A odpliujejo parniki vsako soboto od 10:30 ur' dopo-ludne od pomola §tev. 14 ob vznofju Fulton Street. — Iz F*MII RMIJIZ vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Waahington Street* __ Glede vprašanj ali kupovanja votnjih listkov ae je obrniti na:
Kilje pooplarjaa pripono £ 3am potujočim Šlo v en com in Hrvutou svoj........
j. S A L 0 0 N —
i >a *
I.	io*»iuv urccuwica —, ^ i
^	. INIJW YORK . -	J ! f
fj katerem točim vedno j j y pivo, doma preSana in impcrMrana vina, fine li likerje ter prwlajato U- j ' j l ' i	vratne smodke_____ .	___. i_____
^ Inmin vedno pripravljen dober
^ŽA^jfž	»oti^ott Bloden« in lir
-- vntje doW. ............---—-
stanovanje in hrano j
i |j I	I	prori nUki oeni. l*osrre
-•♦•■-» aba aolidua....... ....	—-----	<
I	h I	t	3
J	Za obilen pnaot ho priporoča
- i FRIDA VON'KROQE j ^
] 107-104 Oreeawkb Street. New York. 1
| THE FOREST CITY BREWING CO. ^
■	- Jedina Češko«SIavjanska ——	m
I protitrustna pivovarna družba J
m .......v.'i., irxsr. v Cleveltinduf O.	m
M Yarl iz liajboljAo^a aincrikurisKo-a sladu in U I ni por ti* ( m	rnne^ii čoAkoga. limohi i/. '/nIm	g
I pravo plzensko pivo 'Prazdroj'. I
v	Kdor onkriit ttaAo pivo poftkuNi, no ho zahtevni dru«	m
■	z^gii. ltadi	rojaki, /.alitovujte od KostUitičarjev	■ K	edluole pUeunko pivo MPr«*uro)H. Podpinijto le one,	j f	ki y«s osvobojujejo od triiKtoTe^a jarma,	%
m NuAa pivovarna nabaja ho na Union St roc "t % g	nasproti Wheatland in Momewood St.	C
1	Matej BeCiko, ko lektor. =====	M
> ^t^k^jjujjp** _Cenjeni rojaki!
l	• Veselilo naju bodet ako se oglasite
!11 "Eagles Nest Saloon"
I v Bed Lodge Mont, kjer je postrežba takorekočo up to dete. i J I j i	Spoštovanjem
j	Nolaon A Yuvachf gostilničarja.
Box 313	Red Lodge, JVIont.1 '
I	»1 11	" M	w l/lr^^, „ „
! I # Cuy. Phone Cent. 1610	Bell Phone: South 143 •
! THE STANDARD.BREWING CO.
II	lutein Je najboljšo vrsto piv«.
P I *	awsaBBC-—rtu ni i trn ammamsssx t.tm r; -a
11 137 Train fit«	Cleveland, O*
[ I 1	11 ——........... ■■■ ■ -J
■	mmmrnM