Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi sc ae vračajo. Nefrankirana pisma »e me »prejemalo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljama VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dim. Malih oglasov, ki služijo v pas red o vanj e in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stanc vsaika beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1—. V oglasnem delu stane pe-titna eno stolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« s« ne frankirajo. Štev. 50. Sreda 18. junija 1930. Leto V. Narodno edinstvo. Pobožna legenda pripoveduje, da je sveti Avguštin na morskem produ stal in razmišljeval skrivnost svete Trojice. Razmišljeval je, kako je mogoče, da so tri osebe in en sam Bog. Zatopljen v svoje premišljevanje je zagledal majhnega dečka, ki je izkopal v pesek jamico in vanjo z orehovo lupino prenašal morsko vodo. Na Avguštinovo vprašanje, kaj dela, je dejal, da bo v jamico prenesel morje. Ko je Avguštin trdil, da je to nemogoče, je deček odvrnil, da bo sam prej prenesel celo morje v jamico, kakor pa bo Avguštin razvoz-ljal skrivnost svete Trojice. Na Avguština spominjajo vsi tisti z leve in desne strani, ki si že dvanajst let belijo glave in se pričkajo o »trojedinem« in »troimenskem« narodu in o tem, ali so Slovenci, Hrvatje in Srbi narodi, ali rodovi, ali plemena ali deli enega naroda, ali ene nacije. Vsi ti prepiri so neplodni. Zavedno delavstvo se je takim prepirom vedno izogibalo. Edinstvo Slovencev, Hrvatov in Srbov je realno dejstvo, ki ga ni mogoče tajiti in ga zaradi tega tudi ni treba šele dokazovati. Gospodarsko, socijalno in tudi kulturno življenje Srbov, Hrvatov in Slovencev je kljub vsem prepirom že toliko med seboj povezano, da se brez škode za vse dele ne da več deliti. Zaradi tega je že kar zoprno in dolgočasno, če vedno iznova in iz-nova dokazujejo, da obstoja narodno edinstvo. Zlasti po 6. januarju se je pojavilo vse polno listov, ki pravijo, da imajo namen, se »boriti« za narodno edinstvo. Uverjeni smo pa, da se ne motimo, če m#nimo, da se za vsakim takim listom skriva neka druga spekulacija. Sploh se z narodnim edinstvom uganja mnogo preveč krika. Če bi se narodno edinstvo moglo razbiti, bi ga največji kričači s svojim neiskrenim vpitjem gotovo že razbili. Kričanja o narodnem edinstvu je že več kot dovolj, besed je že preveč, ali — dela je premalo, namreč dela za kulturni napredek, za socijalno pravico, za svobodo delovnega naroda. Kitajski ,.diktator" Cankajšek odstopi. Strnjena fronta kitajskih generalov proti sovjetski nevarnosti. Proti nankinški vladi se pojavlja vedno večji odpor med — generali. Zaraditega namerava Cankajšek odstopiti, da omogoči nova pogajanja med raznimi vodji kitajske meščanske vojne. Vladne čete so bile na severu poražene. Vršila se je tudi v Nankingu velika mongolska konferenca, ki je sklenila edinstvo med Kitajsko in Mongolijo in najostrejšo borbo proti sovjetskemu imperializmu. Komunisti na Kitajskem imajo že svojo majhno vojsko, s katero so zasedli več krajev in severni del železnic. To dejstvo je povzročilo spravo med kitajskimi generali in nacionalista_____ Konferenca Hale antante. Mala antanta sklicuje konferen-co dne 25. t. m. Na konferenci bodo razpravljali o političnem položaju, o haaških in pariških dogovorih glede reparacij, dalje o Briandovem načrtu glede Panevrope, o gospodarskih vprašanjih Male antante in odnoša- s sosednjimi državami in z vprašanji, ki se bavi z njimi liga narodov (balkanska federacija?). Razsodba v hrvaškem procesu v Beogradu. 14 obtožencev obsojenih, 10 oproščenih. Obtoženci, ki jih je bilo 24, so bili v procesu hrvaških omladincev po 35 dnevni glavni razpravi deloma obsojeni, deloma oproščeni. Oproščen je bil tudi dr. VI. Maček. Proces je trajal od 24. aprila do 7. junija t. 1. Razsodba je bila razglašena šele v soboto, dne 14. t. m. Vsem obtožencem je obtožnica očitala, da so hoteli z raznimi terorističnimi dejanji rušiti javni red in mir v državi. Obsojeni so bili: Bernardič Ivan, na 15 let robije in trajno izgubo državljanskih pravic; Hadžija Cvetko, 5 let robije in izgubo državljanskih pravic za 5 let; Franekič Martin, 8 let robije in izgubo državljanskih pravic za 5 let; Kremzir Ljubomir, 6 mesecev zapora; Matekovič Štefan, 10 let robije in trajno izgubo državljanskih pravic; Paver Filip, 10 let robije in trajno izgubo državljanskih pravic; Ban Ivan, 1 leto robije in izgubo državljanskih pravic za 3 leta; Štrtak Ivan, 6 let robije in trajno iz- gubo državljanskih pravic; Mocnaj Velimir, 3 leta robije in izgubo državljanskih pravic za 3 leta; Veselič Jurij, 1 leto in 6 mesecev zapora; Prpič Ivan, 2 leti zapora; Štefanac Ante, 4 leta robije in izgubo državljanskih pravic za 4 leta; Margetič Pavle, 6 mesecev zapora in Jelašič Jakob, 3 leta robije in izgubo državljanskih pravic za 4 leta. Obsojenci Bernardič, Hadžija, Franekič, Matekovič, Paver Filip, Ban in Mocnaj so vrhutega izgnani iz Zagreba vsak za tri leta. Oproščeni so bili: dr. Maček, Ga-šparac, Arnšek, Glušac, Levnatič, Štefanič, Debanič, Kuntič, Begič in dr. Lebovič. Kremzir in Margetič sta kazen že prestala, ker se preiskovalni zapor od 14. decembra 1929 obsojencem všteje. Obtožence je zagovarjalo 30 odvetnikov, spisi obravnave tehtajo 100 kg; utemeljitev obsodbe obseza nad 100 strani, čitali so jo dve uri. 14. mednarodna konferenca dela. Priprave. — Posvetovanja delavskih delegacij. Ženeva, 9. jun. 1930. Jutri zjutraj začne 14. mednarodna konferenca dela. Na dnevnem redu so naslednji važni problemi: 1. Prisilno delo (v prvi vrsti v kolonijah); 2. delovni čas privatnih nameščencev ; 3. delovni čas rudarjev. Razen tejja je na dnevnem redu poročilo ravnatelja Mednarodnega urada dela, Alberta Thomasa, o izvajanju in ratifikaciji konvencij. Pod predsedstvom^ Mertensa je bila danes ob 9. uri obdržana pred-konferenca delegatov in strokovnjakov. kateri pripadajo organizacijam1, priključenim Mednarodni strokovni zvezi v Amsterdamu in onih, kateri z njo simpatizirajo. Ker so organizacije amsterdamske smeri v vseh državah gotovo najjačje, pripadajo delegati iz vseh držav organizacijam, ki so v sestavu Mednarodne strokovne zveže. Le nekaj strokovnjakov je, ki so pripadniki krščanskih socijalnih organizacij. Edine izjemo tvorijo italijanski delegati; kakor znano, so v Italiji svobodne strokovne organizacije začasno zatrte, namesto njih pa postoje prisilne fašistične »strokovne« organizacije. Tako so se na temi predposveto-vanju sešli delavski predstavniki iz celega sveta: Evrope. Azije, Avstralije, Amerike in Afrike. Izmed vseh delegatov najprej opaziš zastopnike Indije, Kitajske, Japonske in raznih avstralskih in drugih otokov. Kakor vsako leto, na žalost tudi letos niso navzoči delavski zastopniki iz Severne Amerike in Rusije. To sta pa tudi edini pomembni državi, ki ne pripadata Mednarodni organizaciji dela. Na predposvetovanju smo se ba-vili v prvi vrsti z vprašanjem konstituiranja konference in sodelovanja z organizacijami drugih smeri. Sklenilo se je nastopiti skupno s predstavniki krščanskih socijalnih organizacij v gotovih vprašanjih, dočim sodelovanje s fašističnimi predstavniki ne prihaja v poštev. Zato se je tudi skupno s pred- stavniki krščansko-socijalnih organizacij pretresal dnevni red in je bil z njimi v glavnih vprašanjih dosežen1 sporazum; Četudi je očividno, da je glavno vprašanje, s katerim se bo bavila konferenca, vprašanje delovnega časa rudarjev, razvijajo privatni natreščenci med vsemi delegati največjo aktivnost; danes popoldne ob 3. uri so že obdržali posebno konferenco, na kateri so sklepali o zadržanju v komisijah, ki bodo cbravnavale vprašanje delovnega časa privatnih nameščencev. Vzrok tej njihovi aktivnosti leži v tem. da baš v vprašanju delovnega časa privatnih nameščencev vlada v vseh deželah največjat zmešnjava in se vrše najgrše zlorabe. Nasproti temu pa kažejo zastopniki rudarjev, med1 katerimi se nahaja tudi znani radikalni agitator in vodja rudarskega štrajka, tajnik angleške rudarske zveze, največjo hladnokrvnost, kar povsem odgovarja zrelosti njihove organizacije, važnosti vprašanja, okoli katerega se bo vodila razprava in upravičenosti zahtev, katere bodo na konferenci zastopali. Rumunsko vlado je končno sestavil zopet Maniu. Maniu priznava sodelovanje pri povratku Karla. V soboto se je nova Maniujeva vlada predstavila zbornici. Maniu je izjavil, da je bila nenadna iz-prememba na romunskem prestolu v najvišjem interesu naroda in posledica monarhičnih čustev naroda. — Maniu je dalje povedal, da je, ko je vedel, da je Karl že na poti v domovino, predlagal regentskemu svetu, da Karlu dovoli naselitev v Romuniji. Regentski svet je predlog sprejel. Ko je bil Karl v Rumuniji, je šlo za to, ali naj stopi Karl v regentski svet ali pa naj postane kralj. Maniujeva in volja parlamenta je bila, da postane Karl kralj in zgodilo se je vse v dveh dnevih. Tudi novi vodja liberalcev Duca je izjavil, da liberalna stranka zaradi izpremembe ne bo delala težkoč. J. Arh: Vzroki naših premogovnih kriz S Potreba ustanovitve državnega premogovnega sveta. Skoro periodično ponavljanje krize v premogovni industriji naše države, nam narekuje dolžnost, da opozorimo naše merodajne kroge, da se bodo morali začeti po-, bliže zanimati za to vprašanje. Zakaj, ne gre tu samo za prehod teh kriz s tem, da se v časopisju piše in čita kot kakšna senzacija, kako stradajo rudarji, ali koliko morajo lastniki rudnikov popustiti na prodajnih cenah premoga in končno, kdo bo dobil več naročil od uprave državnih železnic, temveč gre predvsem za soeijalni gospodarski položaj nad 80 tisoč naših državljanov, ki so direktno prizadeti. Poleg teh pa še pride ostalo kmetijstvo, obrt in industrija v poštev, ki je zopet prizadeta, ako konzument delavec ne more kupovati in kor.zumirati, kar ti činitelji pošiljajo na trg. S tem v zvezi za slučaj takih kriz ne trpi zgolj prizadeto delavstvo, temveč naše celokupno gospodarstvo. Ko je nadalje ugotovljeno, da znaša vrednost naše premogovne produkcije v letu 1929 že nad 1 milijardo dinarjev, kar znači precejšen del našega narodnega gospodarstva, .potem se moramo nujno vprašati, da li bi se dale take krize sploh odjaviti ali pa vsaj omejiti? Prvo, kar moramo na tem mestu ugotoviti, je: 1, ali je v naši državi nadprodukcua premaga v primeri z clsaiačo potrebo ali ne? 2. Ali je naša država uvozna ali izvozna na premogovnem trgu? Predno pa preidem na suho številčno ugotovitev, moram povdariti, da je popolna preprečitev takih kriz nemogoča, dokler bo obstojal današnji način proizvodnje, ko se ne dela za trg zaradi potrebe, temveč samo zaradi dobička, neozirajoč se pri tem na kupno moč konzumentov najširših plasti naroda. Naša premogovna industrija v državi tvori 1.33% celokupne produkcije Evrope in je najvažnejša in najmočnejša na jugovzhodnem delu Evrope. Količina premoga se ceni na 4 milijarde ton, kar znači, da ima naša premogovna industrija še silno razvojno možnost. Leta 1919 je znašala celokupna produkcija premoga samo 2,239.511 ton, v vrednosti 68,993.167 dinarjev, a je koncem leta 1929 dosegla 5,912.000 ton, v vrednosti nad 1 milijardo dinarjev. To znači, da se je v razdobju zadnjih 10 let produkcija premoga 3 kratno, vrednost pa 15 kratno dvignila. S tem je dokazan jako lep napredek naše premogovne industrije, v kateri je bilo leta 1919 zaposlenih 22.089 delavcev, s povprečno storitvijo 100 ton na delavca, medtem ko je bilo zaposlenih v‘ letu 1929 že 33.000 s povprečno storitvijo 196 ton na delavca In leto. S tem smO' sedaj ugotovili razvoj naše premogovne industrije, a sedaj pa še ugotovimo uporabo te produkcije Po uradni statistiki (Rud. i top. \estnik), ki nam je na razpolago, ugotavljamo, da je bila produkcija in domača poraba premoga v zadnjih 2 letih sledeča; produkcija v letu 1928 5,151.000 in poraba pa 5,543.000 ton; v letu 1929 je znašala produkcija 5 milijonov 912.000 In poraba pa 6,442.000 ton. Iz tega je jasno razvidno, da naša produkcija še ne krije potreb domačega trga, in bi s tem strani krize v naši premogovni industriji docela lahko izostale, če bi bil naš notranji trg urejen. Ali žal, kakor marsikje drugod, tako se tudi tukaj vodi naša gospodarska politika baš v nasprotni smeri. Zgoraj smo videli v letu 1928 v produkciji nap ram porabi minus za 392.000 ton, a v letu 1929 pa je znašal ta minus že 530 tisoč ton. Ta manko pa je bil krit z uvozom inozemskega premoga, katerega se je uvozilo v letu 1928 531.000 in v letu 1929 pa 664.000 ton. Ti dve številki nam kažeta. da smo mi v zadnjih 2 letih uvozili 1.195.000 ton inozemskega premoga, to je za 273.000 ton več, kakor je bila dejanska uporaba. Pri tem pa še ni vpoštevan uvoz briket in ostalih goriv, katerili uvoz lansko leto se ceni na okrog Din 400 milijonov dinarjev. Tuj premog torej že v precejšnji meri Izpodriva našo domačo produkcijo na domačem trgu, naš premog pa moramo Izvažati, če je to sploh mogoče. Kako neenak je ta boj in kdo nosi posledice, naj bo v naslednjem povedano. Dolžnost mi nalaga, da v imenu predvsem prizadetega delavstva, povem, da je takšna gospodarska politika nezdrava, in da posledice nosi predvsem naš narod in naše narodno gospodarstvo. Kajti naši rudarski podjetniki, pa bodisi privatni ali država, pač skušajo vse breme prevaliti na najšibkejšega, na naše delavstvo m kon- zumenta. (Konec prihodnjič.) Praška zunanja politika. V berlinskem »Vorwartsu«, glasilu socialne demokracije, je objavil Rudolf Illovy članek, ki ga v naslednjem objavljamo v posnetku. Član-kar pravi: »Vznemirljive vesti prihajajo iz Budimpešte. Madžarski monarhisti hočejo nadvojvodo Otona, sina bivšega cesarja Karla, ob njegovi osemnajstletnici rojstva dne 22. novembra t. 1. izvoliti za ogrskega kralja. Predsednik vlade grof Bethlen je dobil tudi Mussolinijev pristanek. Tudi drugi kompetent na ogrski prestol, nadvojvoda Albrecht, znanega vojskovodje Friderika sin, je bil v Belgiji in obljubil zvestobo Otonu kot edino opravičenemu dediču ogrske krone. Sprava obeh kompetentov za prestol je olajšala obenem stališče obeh monarhističnih strank: legiti-mistične s kandidatom Otonom in pristašev svobodne volitve kralja s kandidatom Albrechtom. Albrecht se namerava poročiti z ženo ogrskega diplomata. Ta »stanovska neprimerna« ženitev pa povzroča tudi, da Albrecht izgubi večino svojih fi-dejkomisnih posestev, in da jih ne izgubi, si je moral pri Otonu, kot bodočemu šefu habsburške rodbine, izposlovati dovoljenje za ženitev. Pred obiskom Belgije se je mudil tudi v Ameriki, kamor ga je poslala njegova mati Izabela na »študijsko potovanje« v nadi, da pozabi ljubezen do lepe poslanikove žene. Pa tudi na Dunaju se obenem rahlo giblje razmeroma slabotna, politično neznatna »cesarju zvesta stranka«. Ta stranka ni zadovoljna s tem, da bi se to vprašanje rešilo enostransko, kakor hočejo madžarski legitimisti, ker morata biti avstrijska kraljeva krona in avstrijska cesarska krona brezpogojno združeni na eni glavi.« Isto velja tudi za »češko Vaclavovo krono in hrvaško.« Apetit visokega dunajskega plemstva in odstavljenih generalštabler-jev torej ni majhen. Nikakršnega dvoma pa ni, da obstoja med madžarskimi legitimisti in dunajskim vodstvom Heimwehra dogovor glede primernega trenutka, kdaj naj bi skupno nastopili. Tudi bivši avstrijski zvezni kancler Seipel se trudi, da ugladi Habsburžanom pot na Dunaj, in njegovi obiski pri Otonovi materi Citi, Mussoliniju, papežu, v Budimpešti in drugod, so v tem pogledu jako sumljivi. Oton naj poroči italijansko princezinjo. Prej pa mora še napraviti gimnazijski maturitetni izpit pred madžarsko komisijo, potem bo pa strogo tajno potoval po evropskih državah in si obenem smel ogledati tudi svoje bodoče avstrijsko-ogrske »dedne dežele« in pa svojo nevesto. K vsem tem vestem, ki se lahko pogosto pojavljajo, se zadrži oficiel-na Čehoslovaška mirno in čakajoč, zlasti, ker tudi oficielna Ogrska molči. Bethlen je na zahtevo opozicije podal samo previden preklic, da se je ognil zadrege. Češki listi, tako meščanski kakor socialistični, pa na-glašajo, da bi morala mala antanta nastopiti, če bi Madžarska hotela kljub določbam trianonske mirovne pogodbe spraviti Habsburžane na prestol. Po njih mnenju bi to ne bilo vmešavanje v notranje razmere Madžarske, nego le delo za ohranitev miru v Evropi. Ogrska gradi svoje načrte bodočnosti na spor med Italijo in Francijo. Madžarski narod se prav nič ne ogreva za monarhistične gonje in madžarska socialna demokracija je že v budimpeštanskem parlamentu energično protestirala proti name-jam magnatov. Dne 27. aprila t. 1. je bila v Parizu sklenjena pogodba z Ogrsko glede spornih zadev pri agrarni reformi in s tem takozvano vzhodno-reparacijsko vprašanje urejeno. Ob tej priliki se je poudarjalo s češke strani, da je pogodba v stanu, izboljšati medsebojno razmerje med Ogrsko in Čehoslovaško. Tudi Bethlen je priznal, da je odpravljenih mnogo Ogromne izgube rudarjev na zaslužku. Položaj v revirjih. Naša radarska industrija preživlja nenavadno ostro krizo. V mesecih februarju, miarou, aprillu to maiju letošnejga leta, so pnaznovali rudarji v rudnikih T. P. D. povprečno po 35 šihtov. Napravili ®o saimo 65 šihtov mesto 100. Če upoštevamo samo oba mesec-a najtežje krize, april in maj, so napravili le 25 šihtov mesto 50. Če računamo število v rudnikih T. P. D. zaposlenih delavcev s 7500 in povprečno zaslužek na šiht s 50 Din, so zaslužili rudarji v celem1 4 mesečnem razdobju za 13 milijonov Din manj, nego običajno, to je mesto 38 milijonov Din le 25 milijonov Din. V oibdoibju zadnjih dveh imeseceiv pa mesto običajnih 17 milijonov le 8.5 milijona Din. Po statistiki, sestavljeni od Delavske zbornice, je potrebnih samo za prehramo rudarjev T. P. D. mesečna vsota 5.5 milijona dinarjev. V zadnjih dveh mesecih pa 'bi torej že zmanjkalo za golo prebrano prebivalstva 2.2 milijona dinarjev. V resnici pa je zmanjkalo za faranio še več, ker so zaslužki tako neenakomerni. Predvsem je tu rudnik Hrastnik popolnoma stal. Pri .rudniku Kočevje povprečen zaslužek ne doseže niti 40 Din na šiht. Polovično praznovanje daje itu povprečen mesečni zaslužek 500 Din, kar očividno ne zadostuje za prehrano. Pred seboij imamo seznam za trgovine špecerije in moke (tu niso upoštevani mesarji, dobavitelji mlelka itd.), ki kaže, za kolilko ®o poskočili da je poloižaij v nekaterih drugih privatnih rudnikih radi krize manj težak. Posebej moramo tudi omeniti rudnika' Krmelj in Leše, Iz tieih podatkov moria vsak razvideti, kakšna sredstva bi ibila potrebna, da se rudarje zavaruje proti posledicam kriz, ki se v naših rudnikih is. tako matematično sigur-nositijo ponavljajo. Zato bi bilo treba zbrati nad 10 milijonov dinarjev letno. Tudi zato, da bi bila za-siguranal radarjem v takih krizah zadolževanja vsaj hrana, bi bilo potrebnih več mi-liijomov dinarjev. Osnuje naj se poseben akcijski odbor, ki naj poizkusi najti iz sredstev državnih in samoupravnih kreditov, pa tuidi iz siub-vencij zainteresiranih podjetij, sredstva za odpomoč. Preokret v Avstriji. Major Pabst aretiran in izgnan. — Krščanski socijalci odpovedujejo zvestobo Heimwehru. Z nekako bojaznijo smo opazova- li politično vrvenje v Avstriji. Zlasti nas je vznemirjalo fašistično gibanje, ki je znalo delati veliko reklamo zase. Avstrijski in nemški fašizem se naslanjata predvsem na velekapitaliste, zlasti železne branže. Ker pa je v obeh državah jako razvit čut demokracije, fašistično Ribanje ne uživa zaupanja. V slučaju njegovega nastopa bi nedvomno sledila meščanska vojna v interesu demokracije. Avstrijska policija je sedaj aretirala majerja Pabsta. Major Pabst je bil leta 1920 udeležen pri Kappo-vem ptiču! v Nemčiji in je po zlomu puča bežal v Avstrijo v Innsbruck, ne da bi si bil do danes pridobil avstrijsko državljanstvo. Policija je to okolnost izrabila in ga izgnala, češ, da se itiozemec ne more vmešavati v notranje politične razmere. Heimi-wehrovski voditelj dr. Steidle se sicer zavzema za Pabsta, ali verjetno je, da ne bo uspel. Pomebno za politični preokret v Avstriji je tudi zborovanje krščanskih socijalcev v Bregenzu. Tam je predarlski deželni glavar dr. Ender poudaril, da mu ni znano, kdo je prav za prav za Heirmvehrom. Dalje je omenjal, da Heirmvehrovci napadajo vse stranke, politike zmerjajo z lopovi in poklicnimi zapeljivci ljudstva, ne da bi navedli en sam: dokaz za take trditve. Krščanski socijalci ne bodo pustili heimwehrovskemu vodstvu razbijati svoje stranke. Če hoče biti Heimwehr bojna organizacija, mora prepustiti politiko popolnoma politikom, pomagati državi v potrebi, je prav, sicer pa nimamo ničesar skupnega. Heirmvehr je sedaj postavljen pred alternativo: ali pusti pclitiko, ali pa ostane sam in pojde v grob. Tega mnenja je dr. Ender. Ta razvoj v Avstriji nam priča samo eno: demokratična vzgoja avstrijskega naroda je danes notranja sila, ki odvrača meščansko vojno, onemogoča vsakršno nesrečno' diktaturo in avanture kapitalističnih špekulantov. Vodja Heimvvehra se je izseli! v Italijo. Dunajski župan Seitz, ki je obenem tudi deželni glavar, je v nedeljo, 15. t. m., zavrnil priziv majorja Pabsta, s katerim se je pritožil proti izgonu iz Avstrije. Že opoldne istega dne se je nato odpeljal Pabst v spremstvu svoje soproge, in dveh detektivov v Italijo, kjer ga je v Benetkah pričakovalo večje število voditeljev italijanskega fašizma. Italijani zopet sežigajo zastave. V Bariju so italijanski demonstranti napravili francosko in jugoslovansko zastavo ter ju zapalili. Diplomatska zastopnika obeh držav sta vložila v Rimu proteste. Itajija pa trdi, da je storila vse, da prepreči demonstracije. Pozdrav poljskih socialistov italijanskemu ministru Grandiju. Šopek rdečih rož za Matteottijev grob. Poljsko socialistično časopisje poroča: Italijanski zunanji minister Grandi je obiskal Poljsko, da izpopolni vezi s Poljsko, ki naj bi kolikortoliko ovirale konsolidacijo evropskih držav. Na poti v Varšavo je bival Grandi tudi nekoliko dni v Krakovu. Tamošnje socialnodemokratično delavstvo je ob tej priliki poslalo Grandiju jako lep šopek iz rdečih rož. Šopku je delavstvo priložilo pismo v italijanščini, s katerim prosi gospoda ministra, da položi rdeč šopek na — grob umorjenega poslanca, socialista Matteottija. Kakor znano, je fašizem organiziral umor Matteottija in očitalo se je celo Mussoliniju, da je za umor vedel. Grandi bi tedaj storil pametno, če bi sokrivce umora povabil, da skupno polože šopek na grob socialista-mučenika. Seveda bi se tudi s tem ne oprali zločinstva. „Nov tip gospodarske politike". Znižanje delavskih plač. Nemški minister dela Stegerwald, sicer konservativec, vendar ideolog krščanskega socializma, je bil razsodnik v sporu med kovinarji in podjetniki železne industrije. Razsodil je, da se morajo delavske plače znižati za 7^2 %, enako pa naj tudi podjetniki znižajo cene železnim izdelkom. Odstotka za podjetnike ni določil. Na to razsodbo je meščansko kapitalistično časopisje zapelo Steger-waldu velik slavospev zlasti zaradi-tega, ker je trdil, da je s tem napravil veliko socialno delo, ki bo koristilo gospodarstvu in socialnemu položaju. delavstva. Zmanjšala se bo zara-ditega tudi nezaposlenost. To je povsem nov nauk. Priznana veda uči, da je čimboljši položaj konzumentov Najboljša garancija za ugoden gospodarski razvoj. Ta nauk pa pravi: znižajte delavcem že sedaj mnogo prenizke mezde, da bodo še bolj od gladu umirali, fizično in duhovno pešali; dajte pa kapitalistom večje dobičke, da bodo lažje šarili še z večjimi dobički in kapitali. To sta dva nasprotna nazora. Pravo stališče je to, da mora biti splošni socialno-gospodarski položaj ugoden, nikakor pa ne stališče Ste-gerwalda, ki pravi, da bodo menda vendar delavci razumeli, da morajo nekaj žrtvovati v korist gospodarstva, to je kapitalizma. Na to stvar opozarjamo, ker hoče z njo meščansko-kapitalistična ideologija kovati svoj kapital in je že razvnela živahno debato v tej smeri. Ta propaganda bo zajela širše kramarske kroge evropskih držav in je prav pripravna, da podžge v povojih se nahajajoči — fašizem. vzrokov za dosedanje diference. Češki socialnodemokratični politiki menijo, da je zbližanje med Prago in Budimpešto ob sedanjem režimu nemogoče, bo pa prišlo k zbližanju gotovo, čim zameni sedanjo diktaturo Horthy-Bethlen demokratična vlada. Politična orientacija čehoslova-škega zunanjega ministra Beneša je panevropska. Malo antanto smatra za kristalizačno točko, okoli katere se bodo polagoma zbrale druge ev-roDske države. To jedro naj bi tvorilo temelj bodoči zvezi vseh evropskih držav. »Delati hočemo iskreno in sistematično za novo skupnost srednjeevropskih malih držav, ki naj ustvari le prvo stopnjo k dejanski vseevropski skupnosti«, je rekel Be-neš 7. februarja t. 1. v senatu. Dne 29. maia je pa izjavil v poslanski zbornici: »Naša zunanja politika je vedno podpirala s simpatijami panevropsko in mirovno idejo, ker to zahteva naš interes.« Beneš sprejema panevropski načrt Coudenhove-Calergijev, vendar ne brez pridržka za Čehoslovaško. Beneš smatra, da spadata Rusija in Anglija v evropsko zvezo, dočim hoče Calergi obe deželi izključiti. Beneš je mnenja, da se bo Rusija že v par letih morala nasloniti na Evropo. V Parizu je izjavil v imenu vlade čehoslovaški poslanik, da se Čehoslovaška Briando-vemu načrtu »slovesno in javno« priključuje. Čehoslovaški zunanji minister ima med šovinističnimi nacionalnimi demokrat' hude nasprotnike, ker je zunanja politika te stranke panslavistična. »Slovanska politika«, to je zahteva njih voditelja Kramafa, ki veruje, da zmaga v kratkem zopet carizem. Končno je pa tudi ta jel uvi-devati, kako pogrešna je njegova »slovanska politika«. Dne 30. maja je imel v Pragi govor glede rešitve gospodarske krize in rekel, da je bila cilj njegove politike slovanska konfederacija (zveza), od katere je pričakoval politično varnost in velik gospodarski delokrog za Čehoslovaško. Tej konfederaciji naj bi se bili priključili tudi Madžari in Romuni. »Žal, priznam, s to politiko sem za- igral.« S temi besedami je Krama? očito priznal svoj poraz. Poleg Kramareve nemogoče slovanske politike spada v pozablje-nost tudi prej pogosto propagiran® politika »podunavske federacije"; Nje pristaši so samo še konservativci narodni gospodarji, ki pričakujejo združitve podunavskih držav v carinsko enoto izboljšanje gospodarskih razmer v Srednji Evropi. Na” sprotno pa obstoja bojazen, da bi P°" dunavska federacija utegnila pospeševati ustanovitev nove avstro-ogr-ske monarhije ter odklanjajo ta načrt kot neizvedljiv in nepriporočljiv^ Češka socialna demokracija )c prepričana, da je politični in gospodarski razvoj Čehoslovaške v ozki zvezi z zmago socializma in demokracije v sosednjih državah in p° celi Evropi. Zato zahteva podporo vseh svobodoljubnih stremljenj v inozemstvu in zlasti prijateljsko sodelovanje z demokrati v sosednji*1 državah, da se prepreči reakcija, P°' hod monarhizma na Ogrskem »n v Avstriji ter fašizma v Evropi spl°“* ZVECEP ZENSKA HVALA ZJUTPAJ za izkuhavanje *Schichtovo TERPENTIN0V0 MILO pa je pranje Doma in po svetu. Dobra reklama. — Železničarske organizacije so poslale v Beograd deputacijo, kateri se Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev ni hotelo priključiti. Na intervencijo v Beogradu je bil službeni pravilnik za železničarje podpisan v soboto in je s tem vsaj znatno izboljšan položaj železniških nameščencev. V nedeljo pa objavlja v »Jutru« to pridobitev oblastni odbor Udruženja narodnih železničarjev, ki je sodelovanje za interese železniških nameščencev odklonil — pod svojim imenom. Kdor zna čitati, bo tudi to razumel. Smola. V Ljubljani obstoja delniška družba »Merkur«, ki ima tiskarno in je začela izdajati dnevnik »Jugoslovan«. V četrtek je imela ta družba občni zbor. V odbor je bil sprejet sedanji minister dr. Ivan Shvegel in v nadzorni odbor ravnatelj Zveze slovenskih zadrug Fr. Trček, ne da bi na izvolitev prej pristala. »Jugoslovan« hoče na zunaj kazati nekakšen službeni značaj, dasi je povsem privatno podjetje. Edino, kar utegne biti resnica, je morda, da je ta privatni list sklenil pogodbo z oblastmi, da proti plačilu objavlja službene oglase. A mi niti tega ne vemo, ker je odgovor, če ga imajo, tajen. Ni se dobro šopiriti s tujim perjem. Deveti kongres obrtniških zadrug se je vršil v Beogradu. Zastopane so bile obrtniške zadruge iz vse države. V zvezi je doslej 58.720 obrtnikov. Dotaknili so se tudi delavske socijalne zakonodaje, češ, da je revizija potrebna. Zagrebški delegat je zopet zagovarjal ločene obrtnike in industrijske zbornice. Najznačilneje pa je, da vidi kongres v industriji in pa v nepoklicnem izvrševanju raznih obrti svojega največjega sovražnika. Zopet tiskovna tožba. Radi Kreftovega romana, ki je nad 2 leti izhajal v obliki podlistka v »Delavski Politiki« in je bil nato ponatisnjen v knjigi, je mariborsko državno tožilstvo obtožilo Krefta, predstavnika Ljudske tiskarne Ošlaka in nepoznanega predstavnika proletarske knjižnice v Ljubljani po § 53 zakona o tisku. Kreftu se očita, da je žalil našega vladarja, Ošlaku in predstavniku knjižnice pa, da sta po zakonu soodgovorna. Prva letošnja nesreča v triglavskem pogorju. V triglavskem pogorju sta se ponesrečila minuli teden dva študenta. Miiller se je ponesrečil smrtno, Ludtke pa se je težko poškodoval in je bil prepeljan v ljubljansko bolnico. V triglavski okolici so divjale zadnje dni prejšnjega tedna hude nevihte, ki so povod nesreči lri tudi rešitev ponesrečencev hudo °virale. Za rektorja ljubljanske univerze leto 1930/31 je bil izvoljen dr. d°lf Šerko. i . *talija je pa res vsiljiva. Italijan- 1 zunanji minister Grandi je minuli teden obiskal Poljsko, potem se je oglasil v Budimpešti in še na Dunaju. Oficielni obisk pa napravi Avstriji šele jeseni. V nekaterih političnih krogih, ki pa seveda niso popolnoma zanesljivi, pravijo, da hoče Italija stvoriti zvezo med Poljsko, Madžarsko, Romunsko, Turčijo, Grčijo in Italijo. Avstrija bi ji bila tudi dolfra kot trabant. Taka politična zveza bi raztrgala malo antanto in bi tvorila močan protiutež proti francosko-ju-goslovanski zvezi. Mi dvomimo v resnost take zveze, ker zlasti Poljska in Romunija nimata prav nobenih interesov, politično sodelovati z Italijo. Če pa rabi Italija samo statiste, jih bo pa že dobila, če ne v Evropi pa kje v Srednji Afriki kakega zamorskega poglavarja. Jasno je tudi, da Italija nobenemu svojih »zaveznikov« ne more ničesar nuditi. Diference med Heimwehri. Dunajska »Reichspost« v posebnem članku roti voditelje Heimwehra in meščanskih strank, naj ne trošijo svojih sil v medsebojnih intrigah, ki koristijo samo austromarksistom, zlasti sedaj, ko so nove volitve na vidiku. Med Nemčijo in sovjetsko Rusijo se vrše te dni pogajanja za nadaljevanje prijateljskih odnošajev na podlagi Rappalske pogodbe in na podlagi medsebojnega nevmešavanja v notranjo politiko. Zveza židovskih delavcev na Poljskem in Litvanskem je priglasila svoj pristop v socijalistično delavsko internacijonalo. S tem se je njeno članstvo pomnožilo za 50.000. Zakon rumunskega kralja Karla II. in kraljice Helene je veljaven. V soboto je imel sveti sinod sejo ter izrekel, da Karlove razporoke cerkev ni nikdar priznala in je zaradi-tega zakon veljaven. »Daily Herald«, glasilo angleške delavske stranke, je po svoji reorganizaciji svojo naklado tako pomnožil, da stoji danes že na tretjem mestu v britskem imperiju. Točasno je v teku zopet velika propaganda, od katere pričakujejo pomnožitev naklade za nadaljnih pol milijona izvodov. Nemiri v Španiji. V Palonciji, v severni Španiji, so kmetje priredili velike demonstracije proti vladni agrarni politiki, ki jih je policija skušala preprečiti. Razburjeni kmetje so oa napadli policijo in med bojem je bilo večje število kmetov in policistov ranjenih. Likvidacija komunizma na Danskem. »Sozialdemokraten« je objavil izjavo, podpisano od 14 bivših komunističnih voditeljev, s katero izjavljajo, da ne smatrajo več za mogoče, da bi mogli v okviru komunistične stranke delovati v dobrobit danskega delavstva. Zato so sklenili, Ja prestopijo v socialnodemokratsko stranko. List pripominja k temu v svojem uvodniku: Mislimo, da brez pretiravanja lahko smatramo ta prestop za popolno likvidacijo komunizma na Danskem. Ljubljanski občinski svet in elektrifikacija Dravske banovine. Ljibljanski občinski svet le redko zbo-uije._ Zato je zadnja seja občinskega sveta ljubljanskega, ki se je vršila v petek, 13. junija '1930, značilna že zategadelj, ker se je vršila na petek, dočim so doslej sklicevali redne seje na prvi torek v mesecu. Oni, ki radi verjamemo vražam, bi pa zadnjo sejo ljubljanskega občinskega sveta ocenili tako-le: nevarna je številka trinajst in —- petek, slab začetek. — Pa mi ne verujemo v vraže in slaba znamenja. Na seji občinskega sveta so razpravljali o tekočih zadevah. — Najbolj značilna in zanimiva pa je bila razprava o pogajanjih, ki so se vršila med mestno občino ljubljansko in bansko upravo Dravske banovine. Gospod veliki župan dr. Miroslav Lukan je kot občinski svetnik interpeliral gospoda župana o tem. kako potekajo pogajanja z bansko upravo glede elektrifikacije Slovenije. Na to morda nenaročeno in le v ini-cijativi gospoda velikega župana porojeno interpelacijo je gospod župan pripravljeno odgovoril. Bistvo županovih izvajanj je: Zastopniki banske uprave so hoteli zadrgniti mestni občini ljubljanski dober in neusahljiv vir stalnih dohodkov. — Mestna občina ljubljanska je sicer vesela sprejela in osvojila načrt banske uprave, da se na široko izvede elektrifikacija Slovenije, toda banska uprava je zahtevala od mestne občine ljubljanske za elektrifikacijo Slovenije prevelik in pre-občuten prispevek. Z drugimi besedami: po banski upravi zasnovana elektrifikacija Slovenije bi težko oškodovala glavno mesto Slovenije. —- Pogajanja med mestno občino ljubljansko rn dravsko banovino so se tpreji razbila. Pa, da morda točnejše: obtičala, zastala so. Oni, ki so se pogajali, niso našli in izkristalizirali interesov, ki so jim skupni. Velika škoda je to. Že svoječasno smo povedali: elektrifikacija je nujna gospodarska in splošna zadeva. Mimogrede: v stari šari bo ostal, med obrabljeno železo bo prišel oni, ki bo zastavljal pot realizaciji elek-trifikacijskega načrta. Ravno tako pa je pogrešila misel, da mestna občina ne bo trpela škode, če se bo postavila s svojim ravnanjem in svojimi interesi v kot, pa hotela živeti ali životariti ob svojem lastnem lončku. Dolžni smo zato, da prav resno opozorimo javnost Via važne napake, ki so jih zastopniki mestne občine ljubljanske zagrešili tekom pogajanj. Prva napaka je bila: Zakaj je ostal občinski svet neinformiran dotlej, da so se pogajanja razbila? Kaj ni občinski svet dorasel, da bi proučil in oceni! važnost in bistvo banskih predlogov? Če bi občinski svet o tem razpravljal, je gotovo, da bi prišlo vsai enemu na misel: treba je, da mestna občina sama izdela načrt, v kakšni smeri in kakšnem obsegu naj sodeluje mestna občina ljubljanska pri izvedbi elektrifikacijskega načrta. Tako pa občinski svet še danes — ko so se pogajanja zanj že končala, še ni preciziral svojega stališča. Smrkavec, ki sredi dvorišča vpije: ata, pomagaj, sosedov Mihec me bo naklestil, je za vsakogar smešen! Res je. Občinski svet je iz svoje srede izvolil nekak specijalni odsek. Ta odsek pa je imel le omejeno |X>obla-stilo. Pooblastilo se je glasilo, da se pogaja. — Nikakor pa ne, da se pogajanja razbijejo. — Zakaj niso predložili občinskemu svetu predlogov banske uprave takrat, ko jih je banska uprava predložila? Zakaj niso vprašali občinskega sveta takrat, ko je nekdo formuliral posebne predloge za mestno občino. Še bolj zanimivo pa je, da so potem delegirani zastopniki mestne občine svoje pogoje enostavno preklicali. S takim ravnanjem si nasprotnik le brusi in jača svoje orožje. Banska uprava ni kolebala. Mestna občina ljubljanska pa se je vrtela in kobacala — oprostite primeri — kot ščurek v vre- li kaši. Kaj čuda, če je sedaj zadnja seja občinskega sveta naredila v javnosti le ta vtis, da se naj s ploho besedi zakrije neuspeh in poraz, ki so ga doživeli občinski zastopniki pri pogajanjih. Drugačen bi bil potek zadnje seje, če bi ljubljanski občinski svet povedal pogoje, pod katerimi naj tudi ljubljanska mestna občina prispeva del svojega premoženja k elektrifikaciji Slovenije. Vsaj to, da bi se na zadnji seji povedalo, kako zagovarjajo oni, ki forsirajo elektrifikacijo, županovo ugotovitev, da bo mestna občina ljubljanska utrpela pri elektrifikaciji stomilijonsko škodo. Brez javne diskusije so vodili pogajanja, zato je javnost tudi še danes prepričana, da mestna občina ljubljanska ne bi smela tako postopati. Indijski kmetje v provinci Lahore nočejo več plačevati zemljiškega davka. Oblasti so poslale nad nje vojake. Novi nemiri v Indiji, V Midnapur-skem okraju so izbruhnili novi nemiri. Policija je prisiljena uporabljati strelivo. Letalska ekspedicija proti vstaškemu glavarju Haji Tu-rangzai je ostala brez uspeha. Zato se je organizirala druga, močnejša ekspedicija, ki je njegove postojanke obmetavala z bombami. Vstaši imajo velike izgube. Kongres proti prohibiciji se vrši te dni v Budimpešti. Udeleženci so sami pivovarnarji, izdelovalci likerjev, vinski trgovci, hotelirji itd. Tudi interesna skupnost. Nedosegljiv Mount Ewerest. Neka nemška ekspedicija je hotela doseči najvišji vrh Himalaje, dosegla pa je vršeč Kanghinjunga v višini 8560 metrov. Dalje radi nepremagljivih iežkoč ni mogla. Čudna katastrofa. V bližini mesta Grenobla na Francoskem je strela udarila v neko skalo in povzročila, da se je velik kos skale odtrgal in zdrčal na cesto v trenutku, ko je Redni občni zbor Cankarjeve družbe se vrši dne 18. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v Ljubljani v prostorih Strokovne komisije. Dnevni red: 1. Poročilo odbora, 2. poročila nadzorstva, 3. sklepanje o računskem zaključku za 1. 1929, 4. sklepanje o proračunu za 1. 1930, 5. določitev članarine za 1. 1930, 6. sklepanje o knjižnem programu za 1. 1930, 7. razno. vozil mimo autobus, katerega zadnji del se je popolnoma razbil in sta bili dve osebi na mestu mrtvi. V okolici Ptuja so pretepi in poboji menda na dnevnem redu. V Mali Nedelji je neki Čuš svojega tovariša Majcena zaklal z nožem v vrat. Pri Svetem Urbanu je pa neki Pernek v prepiru ustrelil svojega tovariša s pištolo skozi okno ... Alkohol! Gozdni požari v Nemčiji, Radi dolgotrajne suše in velike vročine so se v Nemčiji na mnogih krajih vnele senožeti in gozdovi. Na več krajih je moralo pri gaševalnih delih pomagati tudi vojaštvo. ^♦rstn n Štev. 50. CITQJTE„D E LOVSKO POLITIKO sanut x,nflROCO SE Ljubljana. Na zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta se je razpravljalo tudi o koncentraciji elektrarn v banovini. Župan dr. Puc je dokazal, da bi združitev elektrarn pod pogoji, ki jih predlaga upravna oblast, bila v veliko škodo ljubljanskega mesta. V petnajstih letih bi ta izguba za mestno občina utegnila narasti na 100 milijonov dinarjev. Maribor. Članski sestanek. Savez železničarjev Jugoslavije, podružnica Maribor, sklicuje v sredo. dne 18. t. ir,., ob 17. (5.) uri v Ljudskem domu na Ruški cesti 7, širši članski sestanek vseh treh skupin. Ker je dnevni red važen, se pozivajo člani, da se sestanka sigurno udeležijo. Otvoritev javnega kopališča na Mariborskem otoku. Preteklo nedeljo je bilo otvorjeno novo mestno kopališče na Mariborskem otoku. Ob ogromni udeležbi občinstva je dopoldne mestni župan s kratkim nagovorom proglasil kopališče za otvorjeno, nakar so se pričele plavalne tekme itd. Popoldne pa se je vršila ljudska veselica, ki je trajala pozno v noč. K številni udeležbi jje mnogo pripomoglo tudi izredno lepo vreme ter dobro organiziran dovoz z mestnimi avtobusi, za kar gre posebno priznanje avtobusnemu osobju, ki je z izredno požrtvovalnostjo vršilo svojo službo. Počitniška kolonija. Komisija mestne občine mariborske za izbiro dece za počit- niške kolonije je na- svoji seji dne 12. t. m. izbrala na predlog mestnega socijalno-po-•litičnega urada 148 v Maribor pristojnih otrok, za katere bo mestna občina mariborska celotno ali delno krila vzdrževalne stroške pri počitniških kolonijah na Pohorju in na morju. V ta namen izda mestna občina mariborska Din 80.000.—, predvidenih v proračunu za leto 1933. Izbrani otroci oziroma njihovi starši ali redniki bodo o tem pismeno obveščeni Občni zbor »Zadružnega doma« reg. z. z e. z. v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 29. junija 1930, cb 10. uri dopoldne v hiši »Zadružnega doma« na Slomškovem trgu 6, 1. nadstr. Dnevni red: 1. Prečitanja zapisnika in revizijskega poročila zveze. 2. Perečih) funkcijonarjcv. 3. Bilanca. 4. Absolutorij. 5. Volitve. 6. Razno. — Načelstvo. Kulturni pregled. Umetniška Matica v Ljubljani bo izdala letos za svoje člane zo-pet bni umetniških edicije, in sicer dva originalna lesoreza slikarja Ivana Kosa »Vintgair« in »Gorenjsko p-okirajimo« ter monografijo obeh slika rje v Vidmarjev z barvnimi -posnetki njunih najboljših -d-e-l. Obe sliki bosta maijskrb-nejše izdelani, monografija pa -bo poleg teksta Obsegala približno 30 reprodukcij v baknoitisku na najfinejšem pa/pirju. Članarina -zia to leto ije zopet samo 24 Din, kar je v primeri z dragocenimi edicijami -taka malenkost, idta jo lahko vsakdo nt-rpi, kdorkoli sie le mialo zanima za likovno umetnost. Posebno opozarjamo lanske člane, da čimpreje poravnajo članarino, poverjenike pa prosimo, da pohite z nafosranjem članstva. Vse ljubitelje naše likovne umetnosti Knjigoveznico ljudske tlskorne v Mariboru toplo priporočamo vsakomur! Veže trgovski knjige, revije, knjige za zasebnike, knji.mce itd. po zmerni ceni in v l?pi ter so idni izpeljavit Maribor, Sodna ulica 20 MALA NAZNANILA. Elektrotehnična delavnica PRATTES & TRABI, Maribor, Vodnikov trg it. 3. Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev. Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri Albertu Eccarius urar, Maribor, SlomSkov trg 5 D. ROSINA Maribor, Vetrinjska ulica 26 nud najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobnine, vrvi, špago, papir, šolske potrebščine parfumerijo, košare, igrače i. t. d. LIPUS IGNAZ mehanična delavnica za šivalne stroje in kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah- MARIBOR, KOROŠKA CESTA 90. zastonj ClTAJTE! novo izišlo, socijaino dramo Rudolfa Golouha KRIZA. Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijaino dramo. Vsi letni naročniki dobe 14 karatno originalno amerikansko zlito nalivno pero Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ wel>“. Naroča se Administration der „Radio-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke. V tekstilnem bazarju Vetrinjska ulica St. 15 Maribor se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. -- Oglejte si izložbe. V ulkanf ziranj e Gumiji za avtomobile,kolesa,snež-ne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah. PETELIH, Horlbor, Glavni trs 4. poživljamo, da ise priglase ,za člam-e. Javite se po -dopisnici m naslov: Umetniška Matica v Ljubljani-, ali -pa pošljite' kiar članarino -po čekovni položnici, ki jo lahko kupite na -vsaki -po-ati-.. Številka našega- čekovnega -računa je 12.881. Umetniška Matica pripravlja -tudi knjigo o notranji -opremi našega stanovanja, ki bo bogato ilustrirana. Opozamjamo, -da -bomo nudili ito knjigo svojim članom po izredno nizki ceni. Priglasite se za poverjenike. Pov-erjendki imajo 10 o-dst. popusta. Letos bodo edici-je že pred Božičem v rokah članstva. Ali si že član »Cankarjeve družbe«? Poskrbi, da bodo tudi Tvoji prijatelji postali naročniki. Za 20 Din debite štiri lepe knjige. Lakota je bacil jetike! Apel protituberhulozne lige za pomoč gla-dujočim rudarjem. R.udarji so -brez dela, zato -brez kruha. Kriza premo-govn-e industrije je najtežje udarila pri-za-diet-e ru-darje, ker ona je njim vzela vse: -dlelovnso -priliko in s tem- vsakdanji -kr-uh. Ž-al-cii-gna v naših črnih -premogovnih dolinah in kotlinah imia svoij vrhunec v beda iin lakoti nežnih -otroških bitij. Mlada telesca, katera b.i potrebovala svežih sokov, da ihti se fcre-pkio -razvil njih -telesni -ustroj, -hirajo in ginievia-jo, -ble-de in propadajo-. Matere jim nia prošnjo ne mo-nejo več dati -kruha, saim-o s solzami v očeh in trpečim objemom jim m-o-rejo še izkazati svojo ma-t-e-ri-n-sk-o -ljubezen. Lesk v -očeh nežnih bitij, ki naj ibi bil za nas -odsev zarij bodočnosti, je z-asenč-en z -mrako-m žalosti in neme tuge. Kako -strašno je življenje, -preko kat-erega ,je -padla črna terna! Lakota je najstrašnejši ba-cil jetike. Mlaido telo že itak nima odpora, če ga pa razjeda še lakota, je zaznamovano za to strašno -bolezen in ji ne uide. Tako- je ustvarjeno sto in sto novih bacilonosc-ev, Naš novi podlistek V eni prihodnjih številk začnemo objavljati nov podlistek, izvirno povest iz slovensko-ameriškega delavskega življenja it Ženin iz Amerike" cd delavskega pisatelja Antona Mačka. Ne zamudite naročiti »Delavsko Politiko«! kateri ogrožajo človeško -družbo, bogatine in reveže v nj-e-j. Nevarnost jetičnih -obolenj je po lakoti v vrstah otrok nevarno stopnjevana. Os-rednja protituberkulozna liga se zaveda, da bi morala -bednim in lačnim otrokom -rudairjev priti z m.aterijelno -podporo na pomoč, da jim zagotovi v-s-aj najpotrebnejši do-evn-i kruh. T-o-da o-d u-sfanovitv-e lige je komaj - nekaj m-e-s-ecev in -ona še nim-a sredstev, da bi iz-ve-diSa uspešno po-m-oč v krizi, katera, je tako strašno obsežna, Liga mor,e zato le nepoisredta-o pomagati. Obrača se s. tem -nia- -našo socijaino čutečo .javnost, -na- vs-e one, kateri morejo v-edeti, -kaj je lakot-a nežnih etro-k -in kakšne s-o njene -posledice, d,a pris-kočij-o nia -pomoč z d-ena.nnimi sredstvi -ali s podporo v živilih. Podporo bodo rad-BV-oij-e -sprejemali občinski odbori prizadetih občin ali pa posebni pomožni odbori, kateri so -že a.!ii> še bodo ustanovljeni v po-m-oč -glaidujočiim otrokom brezposelnih rudarjev. Dobro -slovensko srce ne bo šlo slepo mimo nežn-ih otrok, kateri -prosijo kruha, da ostanejo zdravi in dobri sinovi naroda! Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani. Podružnica f,Svoboda“ v Bistrici priredi v četrtek, dne 19. junija, na vrtu g. Rottner-ja v Bistrici pri Limbuš-u veliko poletno veselico z obširnim sporedom: godba, ples, petje, šaljiva pošta itd, — V pričakovanju ua vsestranski odziv vabi k mnogoštevilni udeležbi Odbor. |j^ Pristopajte k Štajerski HRANILNICI IN POSOJILNICI A Delež po D. 100 -Člane sprejema začasno Ljudska tiskarna, Sodna ulica štev. 201 -: IT Nabirajte nove naročnike Razpis. Županstvo trga Trbovlje odda za zgradbo občinske klavnice sledeča dela: J. Težaška in zidarska dela. 2. Tesarska dela. 3. Krovska dela. 4. Kleparska dela. 5. Mizarska dela. 6. Ključavničarska dela. 7. Steklarska dela. 8. Pleskarska dela. 9. Oblogo sten s keramičnimi ploščami. 10 Električno inštalacijo- Ofertalne pripomočke in informacije dobe in-teresentje med uradnimi urami v gradbenem uradu. Oferte je vložiti do 21. junija 1930 do 12. ure. — Županstvo si pridrži pravico oddati dela posamič ali skupno brez ozira na višino ponudbe. Župan: Ig. Sltter, s. r. Pozor birmanci! li^inpLilll^illEirUi Konfekcijska trgovina Žiga Weiss Celje-Gaberje 3 (v hiši g. Pleviak) priporoča raznovrstne zgotovljene obleke v vsaki velikosti in po najnižji ceni že od 100 Din naprej. Lastno izdelovanje oblek po meri in najnovejšem kroju. — Oglejte si pred nakupom našo zalogo! H Tiska: Ljudska tiskarna d. d. t Mariboru« predstavi tel j Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.