Najveiji liorenaki dnemik ▼ Združenih državah
Velja za we leto • * .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozenutro celo leto	$7.00
n
5 S
J
GLAS NARODA * (
List slovenskih delavcev v Ameriki,
The largest Slovenian Daily in the United Stetea.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000
TELEFON: CHelsea 3-3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.( under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 40. — ŠTEV. 40.
NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 18, 1935. — PONE DELJE^, 18. FEBRUARJA
1935
VOLUME XLm. — LETNIK XI.ITL
mm GREEN NUJNO PRIPOROČA KRAJEVNE MEZDE
DANES BO POSLAL PREDSEDNIK KONGRESU POSLANICO GLEDE TRAJNEGA PODALJŠANJA NRA
William Green je pojasnil senatorjem stališče Ameriške Delavske Federacije. — Posebni senatni odbor je razpravljal o Townsendovem načrtu za starostne pokojnine. — Predsednik bo najbrž priporočil kongresu, naj zavedno odpravi zaposlen je mladoletnih.
Na Daljnem iztoku se snuje nova zveza
WASHINGTON, D. C., 16. februarja. — Vsak
senator je dobil od predsednika Ameriške Delavske Federacije pismo, v katerem je Green pojasnil stališče organiziranega delavstva napram vladni predlogi, ki določa, naj bi dobivali delavci, zaposlenih pri javnih gradnjah, samo po petdeset dolarjev na mesec,
Senatni finančni odsek se je bavil z načrtom dr. Townsenda, ki določa, naj bi znašala starostna pokojnina za vsakega, ki doseže 65. leto, po dvesto dolarjev na mesec. Pokojnino bi dobil le pod pogojem, da vsak mesec sproti zapravi dvesto dolarjev. Dr. Townsend je prepričan, da bi prišlo s tem dosti več denarja v cirkulacijo, starčkom bi pa ne bilo treba trpeti pomanjkanja. Načrt je vsekakor zanimiv, sprejet oziroma uveljavljen pa ne bo, ker bi morala vlada izdati v to svrho preveliko denarja.
Greenov predlog, naj dobivajo delavci, zaposleni pri javnih gradnjah, krajevne mezde, z vso vnemo podpira senator MacCarran.
Demokratski voditelji so danes priznali, da predstavlja zadeva glede plač največjo oviro, ki jo bo treba premagati, predno bo mogoče misliti na sprejem predloge.
Green pravi v svojem pismu, da petdeset dolarjev na mesec ni dovolj. To bi imelo zelo slab vpliv na delavske plače po industrijah.
Demokratski senator Adams iz Californije, ki je v svojih nazorih precej konservativen, pravi da je! 4880 milijonov dolarjev, ki jih zahteva vlada za nabavo dela nezaposlenim, dosti preveč. Po njegovem mnenju bi zadostovalo dvatisoč milijonov dolarjev, toda ne za dobavo dela, pač pa za direktno podporo nezaposlenim.
Nekateri republikanci predlagajo, naj bi bila vsa ta vsota potrošena do 30. junija 1 936, da bi ne mogla služiti, kot nekakšen "propagandni fond** za zopet no izvolitev predsednika Roosevelta.
WASHINGTON, D. C., 16. februarja. — Pred-sednik Roosevelt bo v ponedeljek naslovil na kongres novo poslanico, v kateri bo priporočil, naj se NRA za nedoločen čas podaljša.
Senator Borah iz Idaho zahteva, naj pododsek senatnega justičnega odbora preišče NRA in naj do-žene, v koliki meri ustvarja monopole.
Veljavnost NRA poteče dne 30. junija letošnjega leta. Predsednik bo priporočil, naj se obstoj te ve-levažne vladne agent ure najmanj za dve leti podaljša.
Nadalje bo priporočil v poslanici, naj kongres u-veljavi potrebne postave, po katerih bo prepovedano zaposliti v industrijah in pri drugih delih otroke, ki še niso dosegli seštnajstega leta. Postavno naj se določijo tudi minimalne plače in drugi delavski pogoji.	, i :
Zaenkrat se še ne ve, Če namerava predsednik predlagati spremembo člena 7A NRA postave, ki je povrJročil že toliko kritike. Tisiti demokratski senatorji, ki se strinjajo s stališčem Ameriške Delavske Federacije, bodo delali na to, da zadobi ta člen postave dosti jasnejšo obliko.
S programom za socijalno zavarovanje ima vlada velike težave. Senatni finančni odsek jo je natančno preštudiral, zaslišanj o nji pa doslej še ni od redil.
VOLITVE V JUGOSLAVIJI
Narod ne bo mogel izraziti svojega mnenja. Vlada ne bo dovolila kandidatov opozicije.
Beograd, Jugoslavija, 17. februarja. — Vsako upanje, <la bo ministrski predsednik Bogoljub J eft i o dovolil, da bo ljudstvo pri novih volitvah moglo pokazati svoje politično mišljenje, je izginilo.
Jeftič je prepovedal objavo volit vene resolucije, katero je sprejela prejšnja Vzunovičeva vladna jugoslovanska narodna stranka in je s tem še poostril cenzuro. V soglasju s tem je tudi policija zvezo dr. Vladka Marka z njegovimi srbskimi tovari š i prepreč i 1 a.
Jeftič je tudi oznanil, da jugoslovanska narodna stranka ne bo postavila svojih kandidatov ter dovoljuje vsem čla-nam, da nastopijo kot kandidati vsake stranke, ki jamči za narodno edinost. To kaže moč vladne stranke, katero je ustanovil kralj Aleksander kot edino stranko, ki je bila dovoljena v Jugoslaviji.
Na drugi strani pa črnogorskemu federalistu dr. Sekuli D. Ljeviču, ki je prijatelj dr. Mačka, ni dovoljeno zapustiti hiše. l)r. Maček je tudi dr. Lje-viča kot svojega zastopnika poslal v Beograd, da se v njegovem imem^ pogaja s srbskimi voditelji. Vlada bo najbr-že prepovedala dr. Mačku, da predloži imenik kandidatov o-pozicije in bo to preprečila, če treba, tudi s silo.
PRETEČA STAVKA V AVTO INDUSTRIJI
Vsi delavci, zaposleni v avtomobilski industriji, morajo biti organizirani, pravi Green.
NISO HOTELI IZ JEČE
Beograd, Jugoslavija, 17. februarja. — Trije kaznenei, ki so bili pomiloščeni po splošni amnestiji, niso hoteli zapusti-titi kaznilnice v Slovenski Po-žegi. Vsi trije so se z vso silo branili, da bi bili vrženi na mraz. Kaznilniški ravnatelj jih je moral s silo pognati iz kaznilnice.
FIERMONTEBOOSTALV ITALUI
Rim, Italija, 15. februarja. Mož Astorjevc vdove Madelai-ne JCstor, boksar Enzo Fier-monte bo moral ostati v Italiji, ker mu je italijanska vlada odvzela potni list. Italijanska vlada je mnenja, da je Fier-monte videl dovolj Združenih držav. In F.iermonte in Made-laine Astor se ne bosta videla več, ako se žena ne odloči, da se za stalno naseli v Italiji.
Fiermonte ima sicer dobrega odvetnika, toda vladna, odločitev bo obstala. Ako hoče imeti svoj "dolce far niente", ga mora imeti v Italiji.
Vlada je odločila, da Fier-monte ni tako 11 imeniten' mož, da bi mogel zastopati Italijo izven dežele, zato mora o-stati v Italiji.
Cleveland, Ohio, 17. febr. — William Green, predsednik American Federation of Labor, je danes objavil, da je začel boj za popolno organiziranje delavcev v avtomobilski industriji. Rekel je, da Federacija ne bo prej odnehala, dokler ne bodo vsi delavci, zaposleni v avtomobilskih tovarnah, člani unije.
—	Napram kompanijskim u-nijam bomo neizprosni. Te linije niso nič drugega kot igrača v rokah kapitalistov, ('e ne bo drugače, se bomo poslužili skrajnega sredstva — štrajka. Navsezadnje ni pravično od strani te industrije niti od strani vlade, da se moramo s pomočjo štrajka iznebiti kom-panijskili unij. Toda iznebili se jih bomo.
Green je govoril v "Metal Trades Temple" pred 4000 poslušalci, večjidel člani strokovnih organizacij, ki so v zvezi z avtno industrijo.
Francis J. Dillon, ki spremlja Greena na njegovem agita-cijskem potovanju, je rekel navzočim:
—	Mi smo tukaj, tla se prepričamo, če hočete zapustiti delavnice, ako dobite tozadevno povelje. Že pred oživotvor-jenjem NRA so bile ustanovljene neštete kompanijske unije iz razloga, da se prepreči delavcem pristop k neodvisnim strokovnim organ izaci j am.
STAR ZAKONSKI PAR
Sofija Bolgarska, 17. februarja. — Stojan Krastanov in njegova žena Pena, ki sta oba bila rojena v letu, ko je bil Napoleon premagan in ujet v bitki pri Waterloo, srečno živita v vasi Ogradiš te blizu Sofije.
Imata še tri hčere- in enega sina in 100 vnukov in pravnu-kov. Stojan pravi, da ni posebno skrbel za svoje zdravje; jedel, pil in kadil je kot vsakdo drugi, in v svoji mladosti je trdo delal.
VOJAKI ZAPUŠČAJO SAAR
Saarbruecken, Nemčija, 17.
februarja. — Holandski vojaki so kot prva skupina mednarodnega vojaštva, ki je bilo poslano v Posaarje, da vzdržuje red med plebiscitom, zapustili Posaarje.
17 OTROK V 25 LETIH
Milan, Italija, 17. februarja. — Roca Gilola Germani, ki je stara 44 let in poročena 25 let, je dala življenje svojemu sedemnajstemu otroku. V priznanje 4' odličnega materinstva '' ji je fašistična vlada podarila novo zibelko in $50.
HAUPTM ANN V SMRTNI CELICI
Pod močno stražo je bil prepeljan v Trenton. Dobil je številko 17,400.
Trenton, N. J., 17. febr. — Bruno Richard Hauptmann je bil ob 10.31 pripeljan v državno kaznilnico, kjer mu je bila odkazana celica, ki se nahaja poleg sobe z električnim stolom. Dobil je kazensko številko 17,400.
Ob Hauptmannovem prihodu v Trenton pa so tudi prišla pretilna pisma na governerja Harolda G. Hoffmana, sodnika W. Treneliarda in na porotnike. Pismo, ki je bilo poslano iz Washing!ona, grozi s smrtjo vsem, ki so v kaki zvezi s Haupmannovo smrtno obsodbo, ako Hauptmannova kazen ne ho i spremenjena.
Governer Hoffman je izročil pismo justičnemu departmen-tu in je mnenja, da je pismo pisala duševno bolna oseba.
Hauptmanna je pripeljalo v kaznilnico 14 traperjev v treh avtomobilih, katerim je sledila cela vrsta avtomobilov s časnikarskimi poročevalci in fotografi.
Pred vratmi kaznilnice se je zbralo okoli 500 radovednežev, toda prrticija jih je držala v zadostni oddaljnosti od Hauptmanna. Vendar pa je v množici nekdo zaklical: *'Nedolžen si in vsi vemo, da si nedolžen. Imej pogum!"
Hauptmann se za te besede ni zmenil tec-je gledal naravnost proti vratom. Ustnice je imel stisnjene in bil je bled. Ko pa so se zaprla za njim vrata, se je še enkrat ozrl ter rekel: '4Nedolžen sem!"
Šerif Curtis, ki je pripeljal Hauptmanna, je od kaznilni-škega avardena sprejel za izročitev jetnika ček za $6.44, kar je v soglasju s staro postavo.
Po vknjižbi je bila Haupt-mannu odvzeta civilna obleka, mesto katere je dobil kaznilni-ško obleko. Nato ga je zdravnik preiskal in je izjavil, da je popolnoma zdrav. Zatem je bil prepljan v celico št. 9, od koder je le nekaj korakov do električnega stola.
POJEDEL 36 JAJC
Butled, Mo. 17. februarja. — Frank E. Mize zasluži prvo nagrado kot jedec, ker je v nekem restavrantu pojedel v pol ure 36 jajc.
FRANCIJA ARETIRALA PRINCA.
Niča, 'Francija, 17. februarja. — Bratranec bivšega španskega kralja Alfonza, princ Louis Ferdinand d'Orleans je bil aretiran. Bilo mu je naznanjeno, da mora v treh dneh zapustiti Francijo. Princ je bil že leta 1924" izgnan iz Francije.
Princ Louis je bil aretiran v majhnem hotelu pod ob dol ž-bo nemoralnosti.
JAPONSKA VLADA JE PONUDILA KITAJSKI VELIKO POSOJILO
HONGKONG, Kitajska, 17. februarja. — Vsa znamenja kažejo, da se Japonska pripravlja na bodoče mednarodne razvoje in bo zahtevala od Kitajske, da se ji pridruži v zvezi proti Rusiji ali kaki drugi državi.
Po mnenju najbolj poučenih krogov v Hongkongu in Nan-kingu je dovolj jasnih dokazov, da se hoče Japonska po-služiti kitajskega skrajno slabega gospodarskega položaja ter hoče Kitajski vsiliti svoje posojilo. Tako posojilo bi bilo političnega in gospodarskega pomena in bi seglo globoko v tuje interese na Kitajskem ter bi Japonska dobila dostop do neizmernih bogastev Kitajske za slučaj, da bi se Japonska v boju za trgovino zapletla v vojno s kako večjo silo.
Sedaj ima Japonska najlepšo priložnost* da ne spi. Ako se prosperiteta vrne v ostali del sveta, bo Japonska imela mnogo večje težkoče, zato je za Japonsko potrebno, da se sedaj poslu ž i slabih gospodarskih razmer na Kitajskem. S tem bi Japonska dobila veliko prednost nad ameriško trgovino, ki je bila dosedaj večja kot pa japonska.
Značilno je, da japonsko časopisje in japonska vlada napoveduje finančno in gospodarsko krizo na Kitajskem, pri tem pa obljublja, da more Kitajska imeti od Japonske vso pomoč, ako se hoče pridružiti Japonski. Japonska je pripravljena dati Kitajski posojilo v znesku 300,000,000 jenov ali $85,300,000.
Japonski poslan i šk i svetovalec na Kitajskem, Heitaro Jokotake pravi, da je zaradi nepovoljne mednarodne trgovine Kitajska v krajno slabem položaju in da je za njo edina pomoč, ako si najame posojilo n«i Japonskem. Ivot pravi Jokotake, se je Kitajska že obrnila za posojilo na Združene države in Anglijo, da pa ji posojilo ni bilo dovoljeno.
Japonska je pripravljena dvigniti kitajsko trgovino ter hoče v ta namen poslati na Kitajsko finančne in gospodarske izvedence.
Ako Kitajska noče sprejeti japonskega posojila, bo slednjič k temu prisiljena.
Med inozemskimi svetovalci kitajske vlade se že sedaj kaže bojazen, da bo njihova mesta prevzela Japonska. Njihove dosedanje pogodbe niso bile obnovljene. Celo nemški vojaški svetovalci so vznemirjeni. Japonska vlada tudi zahteva, da mora biti glavni tajnik carinskega urada v bodočnosti vedno Japonec.
Ravno tako so zelo vznemirjeni tuji trgovci, kajti prepričani so, da bo njihova trgovina izgubljena, kakorhitro prevzamejo trgovino Japonci, kakor so jo tudi izgubili v Man-cukuo.
Japonska se bo poslužila
vsakega najmanjšega političnega dogodljaja, da pokaže svojo moč nad Kitajsko.
Japonska dosledno zasleduje svojo Monroe doktrino v Aziji in da doseže svoj cilj, mora skleniti zvezo s Kitajsko.
ITALIJA JE ODPOSLALA VOJAŠTVO
Prve italijanske čete so bile poslane v Afriko. "Kri bo na glavi Italije."
Rim, Italija, 17. februarja. V soboto so bile poslane prve italijanske čete v italijansko kolonijo v Afriki. Medtem pa Mussolini molči o tem, kaj namerava glede spora z Abesi-nijo.
Uradno je bilo naznanjeno, da so bili iz Napolja poslani trije bataljoni črnosrajčnikov. Pred odhodom sta imela na vojake nagovor prestolonaslednik princ Umberto in Mussolini.
Pred odhodom italijanskih čet pa je abesinski poslanik Xegradas Jezus, po katerem je cesar Haile Selassier zanikal vsako odgovornost za spojjade na meji, izjavil:
"Svoje domove bomo branili s svojim življenjem. Ako pride Italija proti nam, bo kri na njeni glavi".
Iz severne Italije prihaja vojaštvo v novih uniformah in s čeladami, ki jih branijo pred pekočim solncem v tropičnili krajih iz Rima odhaja vojaštvo v Sicilijo, od koder bo poslano v Eritrejo in Somalijo.
Rezervisti prejemajo pozive, da so vsak čas pripravljeni, kdaj bodo poklicani pod zastave.
Pri vsem tem pa se nadaljujejo pogajanja za poravnavo spora. Cesar Selassie še ni odgovoril na zahteve italijanske vlade.	/
GRKI UTRJUJEJO MEJO
Atene, Grška, 17. febr. — Grška vlada dolži Bolgarsko, da krši neuillsko pogodbo, vsled česar bo Grška utrdila svoje meje proti Bolgarski, za kar.bo izdala $15,000,000.
( Grška zatrjuje, da ima Bolgarska mnogo več vojaštva, kot pa ji je dovoljeiio po mirovni pogodbi in 4a gradi ce~ ste v smeri proti grški meji.
"G LA8 NARODA*
NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 18, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
\
C
t*
Glas Naroda"
Fraak Sak.*r, President
OMHd MM PabUatMA fey
8LOVRNH' PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
L. Bouwlik. Treas.
31« W^lWfc StreH,
mt the corporation and ack^iWM of a bore oOleen:
Barnab af Maahattan.	New York City. N. I.
QL48 NiSODA" (Yokeef the rwpif)_
Irery Pay Except SoLdtjn and Holidays
leto velja ea I—rtlro la
mm • t^« •••••eeeMtee ^C.QO
tit poLjkta	$3iM
9M	IfUi • a•• $1JR)
Za New York aa celo leto......97-00
■i tet® • • • • •	$3.80
Za liibaemetvo «a eelo leta......«7.00
Za pol tet® ••••••••••••eweaaeaa	S8*60
SoUacriptieD Yearly $6.iK)
Advertisement on Agreement
MGlaa Naroda" labaja vsaki dan lzraemil nedelj lu praznikov.
Dopisi brei podpisa ln osebnosti se ne priobčil je jo. Denar naj K blagovoli poAUjatl po Money OrOer. Ari spremembi kraja naročnikoT, prosimo, da se n«m todl prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"6IA8 NARODA", 21« W. 18th Street, New Veri. N. Telephone: CHeieoa S—I9M
DELAVSTVO IN PREDSEDNIK
V ameriškem senatu ima predsednik par precej ostrih hi <* l ločnih nasprotnikov. Ne sairio v republikanskih vrstah, pač pa tudi v svojih lastnih.
Ni dolgo tega, ko je bil poražen predsednikov predlog glede priključitve Združenih »držav svetovnemu razsodišču, zdaj pa hočejo njegovo predlogo glede dobave tlela nezaposlenim tako zmrcvariti, da bo 'komaj podobna prvmrnenm osnutku.
Proti predlogi je tudi organizirano delavstvo, ki vidi v nji veliko nevarnost za sedanje delavske meade, ki so že itak tako pičle, rh* se ž njimi s k or o ni mogoče polteno preživeti.
Predloga namreč določa, naj dobivajo delavci, zaposlenih pri javnih gradnjah, ki bodo financirane s štirimi milijardami dolarjev, le po petdeset dolarjev na mesec, ne oziraje se. kje so zaposleni; i>o severnih državah, kjer je žvljenski standard razmeroma visok, in na Jugu, kjer je dosti nižji.
Organizirano delavstvo zahteva, naj plače odgovarjajo življenjskim razmeram -dotičilega kraja, kjer je delavec zaposlen, vlada pa noče v tem pogleUn niti za las po-piwtiti.»
(Telo najbolj konservativni delavski voditelji so začeli uvidevati, da postajajo industrijalni pravilniki in NRA od dne do »dne bolj orodje kapitalistov, iki z vladno pomočjo kontrolirajo industrijo in pritiskajo delavstvo k tlom.
Z vladno pomočjo se tudi oživljajo kompanijsike unije, ki so po svojem ustroju popolnoma sličue Hitlerjev: 4'delavski fronti" m fašističnim strokovnim organizacijam v Italiji
Podrobna preskava prikazuje bolj in ibolj kompromisni značaj vladnega programa za soeijalno zaščito.
Z starostno zavarovalnino je precej simpatij, ni jih pa za zavarovanje proti nezaposlenosti. S tem, da je zvezn.« vlada ]K>verila to zadevo oseminštiridesetim državam, je zavrgla odgovornost, ki si jo je dosedaj prilaščala, namreč, da ne bo treba nobenemu nezaposlenemu stradati. Za nezaposlene bodo morale vbod oče skrbeti posamezne države-
Z/di se da zavarovalnina proti nezaposlenosti ne bo znašala več kot pet ali šest dolarjev na teden.
Greenov boj proti Kooseveltovim nači-tom bo najbrž brezuspešen, ker Delavska federacija nima dovolj politične moči, »da bi dala svojim zahtevam potrebnega poudarka.
Vino, ženske, karte, nož.
V gostilni na Podrtini pri Kranju se je zbrala gruča fan-,tov. Vinjeni so se sprli zaradi deklet in se stepli. Čevljarski pomočnik Raje iz Nakla je z nožem oklal v stegno Franca Pajerja iz Šenčurja. Ko ga je obvezal zdravnik, je Pajer odšel na dvorišče, da bi poiskal kakega znanca z vozom, ki bi ga popeljal domov. Tu pa ga je napadel peča rs k i pomočnik Dolhar in mu zadal številne rane z nožem v hrbet. Zdaj je Pajerja. obvezal drugi zdravnik, nakar so ga odpravili domov. Prvega naspadalca so pričeli loviti stražniki, ki so bili opozorjeni na divjaški hrup v gostilni na Podrtini. Pa se mu je. posrečilo zbežati na podstrešje. Šele ko so prišli orož-
niki, so lahko aretirali napadalca in njegovega brata. Pretep je bil senzacija za Podrti-no, vse je hrumelo vkup
— V Podborštvu pri Komendi so fantje v gostilni vrgli "ajnc'\ Igra se je vlekla vso noč in drugi dan so še vedno ajneali do opoldne, seveda pe brez pijače. Ob 14. so se sprli zaradi "banke". Z 38-letnim Jožetom Peterlinom se je spopadel 25-jLetni Anton Ocepek, ki je bil sicer šibkejši, a je odprl nožič in je štirikrat sunil Peterima v hrbet. Peterlin je obležal v krvi, vendar mu je zdravnik rešil življenje. Pred letom je podoben kvartopirski prepir v Mlaki pri Komendi zahteval smrtno žrtev.
GLASUJTE V "GLAS NARODA"
NOV ŠKANDAL V FRANCUl
Te dni je stopila preti sodišča v Parizu tolpa ponarejevalcev francoskih klasičnih mojstrov, med katerimi so bili veliki realist Jean Francois Millet, dalje Manet, Corot in Sisley glavne žrtve ponarejanja. Kot glavni krivci so obtoženi vnuk slavnega Milleta Jean Charles Millet, slikar Ca-zot in njegova žena. Obtožnica jim očita, da so skupaj ponarejali osnutke in slike omenjenih mojstrov ter jih prodajali v inozemstvo, zlasti v Ameriko. Inspirator ponarejalske delavnice Millet jc sodišču že znan, saj je bil obsojen zaradi nekritih čekov, ki je z njimi o-sleparl več naivnežev. Po u-spešnih transakcijah so ustanovili obtoženci stalno delavnico v Barbizonu, kjer je slavni Millet črpal grtylivo za svoje slike.
Obtoženci so ustanovili v Barbizonu tudi Milletov muzej, zanimiv zlasti po tem, da nobeno delo z Milletovim podpisom ni originalno delo pokojnega mojstra. Muzej je postal zbirališče odličnih tujcev, ki so prihajali v Barbizon iz vseh krajev sveta. Ponarejal-ci so poslovali celih dvanajst let. Ravnatelj podjetja Millet je potrjeval in podpisoval sliko ter izdajal tudi kolkovana potrdila, da so prodane slike res orginalna dela njegovega slavnega deda. Barbizonska tovariša je tudi drago prodala škice in fragmente k dvem slavnim Milletovim slikam, shanjenim v pariškem Louvru. Cazot pa ni bil dolgo zadovoljen s ponarejanjem Milletovili slik, temveč je začel ponarejati še druge slavne mojstre. Kupoval je stare slike, jih podpisoval z imeni slavnih mojstrov ter prodajal z Milletovim jamstvom v London. Bna ponarejena Milletova slika je bila prodana v Anglijo za 90,000 frankov, pozneje pa nazaj v Francijo za milijon frankov.
Pred štirimi leti je bila vložena proti Milletu prva ovadba. Neki ljubitelj umetnosti je dokazal, da je takozvani Milletov 4'Vozač žita'* z rdečo čepico, kupljen v Barbizonu, po-tvorba Pozneje so se ovadbe proti Milletovemu vnuku množile in končno je nastopila policija ter zaplenila mnogo ponarejenih slik in risb. Milleta in Cazota zagovarjata znana pariška zagovornika Campin-chi in Valensi, Cazodovo ženo pa odvetnik Frevssange. Francoski tisk posveča procesu veliko pozornost, ker je to že ponovni primer, da so šla v inozemstvo ponarejana dela francoskih mojstrov. Nekateri strokovnjaki na polju upodabljajoče umetnosti celo trdijo, da izvira do 30% vseh francoskih umetnin, prodanih zlasti v Ameriko, iz raznih pri-narejalskih delavnic. Milletov primer je tudi klasičen s tem, da vidimo v njem oster kontrast med mastnim dobičkom ponarejevalcev in siromaštvom pokojnega mojstra Milleta.
Po cenitvi preiskovalnega sodnika je ponaredila Milletova delavnica za blizu 2 milijona slik. Glavni obtoženec Millet je sprejel pred obravnavo novinarje, da bi jim dokazal, da je enako talentiran, kakor njegov deti. In zanimivo je, da so se poznavalci slik sami često motili. Ponarejene sil-ke so večkrat priznali za originalna Milletova dela. Tako se glavni obtoženec brani, da ni ničesar ponaredil, niti kopiral. temveč je delal samo v slogu "a la Millet", kar je bila njegova dedna pravica. Y promet je spravil 14 ponarejenih Milletovili slik in 12 risb ter zaslužil blizu dva milijona.
Zadnjo sliko "Vezač žita" z rdečo čepico je prodal nekemu francoskemu zbiralcu za 1."»0 tisoč frankov. V tem primeru se pa brani obtoženi Millet s tem, da je bil sam njegov pokojni oče (sin slikarja Milleta) za sliko navdušen in jo je proglasil za avtentično. Žal je obtožencev oče in sin slavnega
"GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane |7. V Italijo Ksta ne pošiljamo.
mojstra že mrtev. Xe more torej nastopati kot priča v kazenski zadevi svojega sina. Obtoženec živi naravnost razkošno. Svoje sleparije motivira z narodnogospodarskimi pobudami. češ, kaj zato, če bogati Američani in Angleži kupujejo pot voljene slike, glavno je, da pride v Francijo čim več denarja. Seveda mu pa to ne bo nič pomagalo, sodišče bo moralo hočeš nočeš postopati po zakonu.
Iz Slovenije.
Strašna smrt rSveh otročičev.
V vasi Planini nad Jesenicam, katero poznajo vsi izletniki, se je pripetila tragedija, kakršna je v slovenskih krajih bila doslej neznana. Služkinja, oziroma priložnostna delavka M. Kovče, doma iz sorskih hribov, je imela svoje borno stanovanje pri posestniku Pucu, sama pa je hodila po zaslužku na Jesenice ali na bližnjo žago. Prav na tej žagi pa se je seznanila z nekim tam zaposlenim Rusom, s katerim je imela dva nezakonska otroka, od katerih je bil eden štiri, drugi pa nekaj nad eno leto star. Kakor že večkrat, je tudi pretekle dni pustila oba otroka doma, v peči zakurila ter odšla na Jesenice. Med tem pa je štiriletno dekletce vstalo iz posteljice ter najbrž hotelo kaj preurediti pri peči, pri tem pa so ji neke cunje padle na pač ter pričele tleti. Kaj se ji' potem doganjalo, to bo ostalo za vedno uganka, kajti ko je Kovčetova prišla ob enajstih domov, je našla sobo polno dima in plina, oba otroka pa mrtva. Komisija, je ugotovila zastrli plen je z ogljikom.
Kaznovani, ker so pekli krofe.
Znana so nesporazumljenja med mariborskimi peki in slaščičarji. iSporni predmet so krofi, o katerih se je govorilo tudi na zadnjem občnem zboru mariborske pekovske zadruge. Mariborski peki stojijo na stališču, da spada peka krofov v njihovo koncesijo, dočim spodbijajo mariborski slaščičarji to stališče, zlasti ker nekateri peki navzlic opozorilom ocl strani oblasti niso preneha-
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v tiari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naše dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanja udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na mat ta via pojasnilu.
Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje »» sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejfcm času, in kar je glavno, ea najmanjše stroške.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi it Waghingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMITt trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ea breeplačna navodila m obotavljamo Vamf da boste pocent tu udobno potovali.
SLOVENK
PUBLISHING TRAVEL BUREAU
216 West 16th Street New York. N. Y.
CO.
li s peko krofov. Pristojna o-blast je odločila v prilog stališču slaščičarjev in v smislu zadevnih predpisov kaznovala tri mariborske peke, ker so pekli in prodajali krofe, z globo po 500, 400 in 300 IVm.
Dvakratni kih — vzrok umora
b. februarja se je preti velikim kazenskim senatom obravnaval zanimiv promer, ki se je pripetil 24. decembra na Velki, o čemer je naš list že poročal. Dve družbi sta se srečali, pri tem je viničar Ivan Horvat iz ene družbe dvakrat kilinil. Dvakratni kili se je na na-sportni strani smatral kot izzivanje. V pijanosti je 32-Iet-ni pristavili k Anton Grajfo-ner iz Selnice segel po nožu in pre rezal Horvatu na vratu žilo odvdnico. Horvat je bil pri priči mrtev.
Šušterič v verigah.
5. februarja zjutraj ob osmih so na policijo v Mariboru prepeljali krojaškega mojstra Iv. Sušteriča, ki ga je šef kriminalnega oddelka in višji nadzornik Franc Cajnko začel zasliševati. Slejkoprej je tajil vsako krivdo, četudi ga je
Cajnko opozarjal na nesmiselnost nadaljnega tajenja. Tudi potem, ko mu je Cajnko pre-dočil vsebino izpove«Ib različnih prič, je Šušterič vztrajal na zanikanju vsakršne krivde. Na vprašanje Oajnka. kaj pravi k vsem obtežilnim okoliščinam, je Šušterič vznemirjen vzkliknil: "Kaj mene to brigal saj vsi I a že j jo".
Nato je sledila konfrontacija Sušteriča s sosedo Viranto-vo, očetom pokojne Ivanke Šu-šteričeve, Ivanom Milavcem ter prijateljico pokojne Šušte-r i če ve, ki ne želi biti imenovana in ki je izpovedala, da se je Sušteričevi zelo slabo godilo in da se ji je večkrat pritoževala, da uhaja plin in da čuti glavobol. Pri konfrontaciji so imenovane priče vztrajale na dosedanjih izpoved halt do zadnje črke, dočim je Šušterič razburjeno sproti odvračal: "Saj ni res!"
Po izvršeni konfrontaciji se je pojavil nenadno iz lastnega nagiba pri višjem nadzorniku Cnjnku železniški uslužbenec Virant, mož sosede Rozalije Virantove. Izpovedal je, da se je Šušterič pri njem konec januarja informiral, ali se je res Virantova odpeljala v Ljubljano in ali je res do 1. febr. ne bo v Maribor nazaj. Virantova izpovedim je le novo potrdilo k zadevni izjavi brivskega pomočnika Dušana Novakovima.
Ves materija! "je zelo obsežen in izčrpno izbran. Vsebuje pa toliko obtežilnih okoliščin za Sušteriča, da ga je policija izročila sedaj sodišču. Ker je Šušterič skušal pobegniti že v splošni bolnišnici, so ga u-klenili v težke verige in ga pod močno eskorto prepeljali skozi mesto v jetniške zapore o-krožnega stališča. Po mestu so se zbirali ljudje, ki so kmalu spoznali, da je ukovanec Šušterič, ter so vsak po svoje komentirali pretresljivo žaloigro v Gregorčičevi ulici 7. ki je razburila ves Maribor.
PAIN-EXPELLER
Zoper vse bolečine mišic
zahtevajte svetovnoslavni ANCHOR PAIN -EXPELLER
Pain-Expeller vedno prežene bolečine
KILLS PAIN
ffaročite se na *' GLAS NARODA " največji slovenski dnevnik e Združenih državah.
381!
:»,.,..,„	uni.i!!!!;®;!::;^!!snirH:;1 T!!"!!?"!"!!!!!!'''!!:"".n:"r~.......i":"'H':j'"'"
z* Velilconoc
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.75 .......... Din.	100
$ 5.35 .......... Din.	200
f 7.50 .......... Din.	300
$12,— ............... Din	500
$23.85 .................. Din. 1000
$47.50 ......... Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 9.35 ....................Lir 100
$18.25 ........................................Lir 200
$44.80 ....................Lir 500
$88.20 ....................Lir 1000
$176.— ....................Ur 2000
$263.— ............................Lir 3000
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI U0R1 ALI DOLI
Zm izplačilo rečJUi zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dlnarJUi ali Urah dovoljujemo Je bolje; pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za liplaillo $ 5,— morate podati..........$ 5.78
$1«.— " "...........$10.85
$15—	" .i.......$16—
$20— " M ..........$21—
$40— - »» ..........$41.25
$56— " " ..........$51.50
Prejemnik dobi ▼ starem krajn izplačilo t dolarjih. Nujna nakaiila izvrinjeme pa Gable Letter za pristojbine $1—.
SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY
es
GUi Naroda"
si«
18th
NEW YORK, N. f.
MIIWMIffliHilliiHKM-iii-
KONJSKA OPREMA.
Precej lel je že te>ra, ko je pisal neki rojak iz. «lržuve Utah uredništvu pretresljivo pismo.
A' jami ga je pobilo in mu zlomilo hrbtenico.
—	Xekaj odškodnine sem dobil, — je pi>al — pa je šlo vse za dolitarje in špitale. — V rokah imam moč, no#e mi ]>a ne služijo več. Hodim ob berglah, toda kot veste, se z berglami ne pride daleč. Tak voziček bi rad kupil na tri kolesa. da bi sedel v n jem in ga z rokama poganjal. Pa menda stane petinsedemdeset dolarjev ali še več. Od kraja do kraja bi se vozaril in prodajal trakove. svinčnike in drugo tako reč, tla bi morda zaslužil z;t življenje. V starem kraju sem bil vrvar, tukaj v tej deželi pa za tak<* rokodelce .ni kruha. Meni je pa vseeno prišlo prav moje znanje, in sem začel pred štirimi leti plesti iz žime konjsko premo. Dosti dela mi je dala, pa se mi zdi, da je precej lepa. Prosim vas, če bi mi tam doli v Xe\v Vorku našli kupca zanjo in jo prodali že vsaj za sedemdeset dolarjev, da bi si kupil voziček.
Par dni nato dobimo po eks-presu zaboj, in ko ga odpremo, se nismo mogli načuditi popolni konjski opremi, spleteni iz črne. bele in rdeče žime.
Vse mojstersko in natančno izdelano: kitica pri kitici, vse tako tanke, da si jih komaj razločil z očmi — spletene v močnejše kite in čudovite o-kraske. Mojstrovina je razodevala silen trud in natančnost.
—	Za nič na svetu bi se ne lotil takega natančnega in zamudnega dela, tudi če bi ga znal — smo zatrjevali drug drugemu ter sklenili spraviti opremo v denar in pomagati nesrečniku.
Gotovo >e bo dobil kakšen milijonar, ljubitelj konj lepe opreme.
Taki ljudje imajo zveze s trgovinami športnih potrebščin, ki jih je dosti v bogatili delih mesta.
Kaj pa je milijonarju odriniti par sto dolarjev za stvar, s katero se bo postavil.
Določili smo najbolj zgovornega, ki je odnesel mojstrovino v veliko trgovino športnih potrebščin na peto Avenue.
Jaz sem ga spremil in zunaj počakal. Dolgo je bilo treba čakati« skoro celo uro.
Slednjič pa plane prijatelj lia cesto. Rdeč ko kuhan rak. Opremo je imel le površno zavito v papir, tako tla so se stremena vlekla za njim.
—	Torej nisi spečal ? — ga vprašam začudeno. — Kaj so reklij__
Šele v poulični železnici je prišel k sapi in mi začel pripovedovati:
—	Ves štor je drl skupaj in se niso mogli načuditi. Tudi ravnatelj je prišel iz pisarne in motril delo s strokovnjaškim pogledom. Naposled me je povabil s seboj. — Bo — sem si mislil. — Par sto dolarjev mu bom zašaril.
Vrata je zaprl za seboj, mi položil roko na ramo in me o-stro pogledal. Dolgo, dolgo mi je zrl v oči, potem pa rekel s šepetajočim glasom:
—	Ne zameri, če te nekaj vprašam.
—	Kar vprašaj, — sem rekel smelo.
Nato mi je pa zastavil uso-depolno vprašanje:
—	Koliko časa si bil zaprt v Atlantif
V- A
• C
GLAS NARODA'
NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 18, 1935
m*-.
THE LARGEST SLOVENE DAILY in XT. S. A.
KRATKA DNEVNA ZGODBA

V ORLOVEM GNEZDU
(,/: />'. liertftH'r kiijiffc; "Zadnji orli ".)
Samci ptic roparic so dosti krat spretnejši v skrbi za prehrano družim', kakor samic«', dasi so manjši. Pri velikih u liaricah, ki so mimo kragulja golobičarja najhujši med o-perjenimi roparji, prinaša mali samec samici skoraj vso hrano, dokler sc nc izvali* mladici, in potem preživlja sam tako mladiče kakor samico; to pa L' tako dolgo, iloklcr mladiči niso napol godni, nakar krmi samec, kolikor sem jaz opazoval, samo mladiče. Plen pa raztrga na majhne kose, primerne za mladiče, vedno le samica. Pri orlih ni-em mogel točno dognati, kako jc s to stvarjo, vendar sem videl samca pogosto priti /. najboljšim plenom. Okrehiejši in gihkejši je. Dostikrat je sedel nekoliko dalj«' ob >traui, ves raz m razen in moker od lova v morju, in gle-<lal, kako so drugi v gnezdu žrli. Nikoli nisem opazil, da bi bil sam dobil kak grizlja,.
Sicer si i pa živelo v orl jeni gnezdu, ki -cm ga opazoval, mimo morskih orlov še drug-' ptic«-. Sprva sc mi je zdela vsa stvar čudno zagonetna. Že takoj prvi dan sem bil videl smukniti v gnezdo majhno pasta reieo, ki je tekala nato med < rljimi mladiči, kakor da bi bila to na jnaravnejša reč na svetu. Nekoliko prestrašen sem najprej domneval, da je prišla ptičica slučajno jnimo in iz nedolžne radoveilnosti smuknila \ gnezdo. Prešli so dnevi. Pa-starčica j«* bila zopet tu. Neprestano je bila oiidi. Potem sta bili nekega dno dve. Previdno sem segel po daljnogledu. Ali bi človek verjel! Mala škrateljčka sta lovila muhe, ki so se zbirale na ostankih orlj" večerje, t ganke pa vendar nisem prav odgonetil, dokler nisem svojega inaskiranega opa-zovaliča premestil na drugo drevo, ki je bil od orljega trn«' zda oddaljeno samo šest me-t rov.
Naporno, z največjo previdnostjo smo delali noč za nočjo par tednov, p redno je bilo novo opazoval išče urejeno. Kakšna skrb, da ne bi orli opazili kake izprcinembe v neposredni okolici!
Zopet se je budilo jutro. V gnezdu sta spala orlja mladiča tesno drug ob drugem. V nočnem somračju nista bih^ ničesar videla in jasno je bilo, da nista slutila, kaj se krog liju dogaja. Stegovala sta v spanju peroti kakor otroci roke. Zdajci se je eden po| Klinoma prebudil Ln s poševno na-nagnjeno glavo opazoval maj hnega škrateljčka, ki je komaj '/.: i pero t razdalje sedel na gne-zdnem robu. Bila je pastariči-i*a. Zadovoljno je potresala z z dolgim repkom in tudi sama gledala mladega orla. O kakem strahu ni bilo videti nobene sledi. In potem je oddrobi-b iz gnezda in iztikala po vejah okrog orličev za mrčesom. Mladiča sta bila zdaj oba budna in se radovedno ozirala za malim gostom. Odkod je prišla Iresoropka? Nisem je bil vide del prileteti in vzdihnil sem kratko molitvico, da bi ostala tako dolgo in da bi orlovskega očeta in matere ne bilo dotlej, dokler se ije bi za moj foto-i-rafični aparat dovolj zdanilo. Tresorepka je ostala. Bila je zdaj tu zdaj tam, ko seui gledal ^kozi špranje gostih vej.
Trajalo je dokaj časa, medtem sem dojel, da sta dve. Tedaj sem videl, kako je ena izginila za gnezdnim robom. — Vzletela je, a ne odletela. Zda.j sem zaslišal tenko čvikanje. Odkod* Prihajalo je izza roba orljega gnezda, kamor je bilj izginila tresorepka. O ti orlo-glavi egiptovski bog! Mlade -ta imela tam! V tem, ko je samica morskega orla v gnezdu negovala svoja pravkar izzva-ijena mladiča, je prišel pasta-ričji parček in si brez nadaljnjega spletcl svoje malo gnezdeče pod robom orljega gic-zda. Bilo je komaj za čevelj oddaljeno od mesta, kamor sta cesto privršala stara orla in zasajala svoje kremplje, 1«» st;< priletala v gnezdo in zopet o l-letala. ln tam je parček živel v najlepši slogi s svojimi hišnimi gospodarji.
Orlom ni prihajalo na misel da bi obema malima škratelj-čkoma storili kaj zalega. Sicer tudi iii verjetno, da bi mogla stara dva mali ptičiei uje-
ti; pač pa bi blia mogla orlica, ki sta ves dan videla v gnezdili steni čivkajoče pastaričje mladiče, seči s kljunom v gnezdeče in drugega za drugim požre, ti. Pa to jima ni prihajalo na misel. In pastaričice, ki sicer vsako ptico roparioo, ki jim pride v bližino, preganjajo s svojim svarilnim krikom nu pomagaje, so gledale na te velike orle očividno kot na neko vrsto velikih, nenevarnih do-mačih živali.
In bil je izvrsten prostor, ki so si ga izbrale. Ivajti nobenemu skobcu, nobeni veverici in nobeni vrani ne bi bilo prišlo na um, da bi se upali v bližino pastaričjega gnezda, kjer sta velika orlovska mladiča ves dan zamahovala s krili.
Vse dui si skoraj nisem upal odvrniti oči od mladičev. Vselej sta že od daleč opazila stara dva, kadar sta prihajala in škripa je sta stegovala proti njima vratove. Samica je bila zapustila vrh razglednega drevesa in se je mogla vsak hip \ miti.
< )b sončnem vzhodu se je ve_ ter prebudil. Bila je blagoslovljena, vedno jasna pomlad. Orlica sta vežbala svoja krila in delala sijajne skoke v zrak. Pastiričici sta švigali s pičo z:«, mlade v kljunu čez gnezdili rob kakor čolniček na statvah sem in tja. Nisem se pa upal posneti še ene njune slike — stara orla sta se morala vsak lup vrniti.
Zdaj je bilo sonce že visoko in žarki so padali skozi vejevje v gnezdo. Potegnila s<* senca, kakor da bi oblak plul mimo sonca. Mladiča sta sc škripaje vzravnala in v tistem trenutku se je spustil v gnezdo, s pridržanimi perotmi, samec. V kremplji h je držal plen. Kaj je bilo, nisem videl — pa mi je bilo tudi vseeno. Nekaj drugega, edinstvenega je priklepalo moj pogled — blesteče, jasno o rije oko, ki je zrlo naravnost v moj objektiv.
Kakor bi mi šlo za življenje, sem nepopisno previdno pripravil aparat in ujel sliko, po kateri sem tako hrepenel. Ko sem hotel napraviti še en posnetek, sem zaslišal šum kril.
trJrsp^jz z: HMML JE skušnjavi
je orlja mati, katere krila sem ;	_
slišal šumeti; prišla je, kakor- 21 letni Franz .lakeseli i/, navadno, da bi mladičem raz ! Gradca je imel že ponovno o-| kosala plen. Bila mi je bliže ko pravka z mladinskim sodi-' samec. Kakšne zamudne pri j ščem, čeprav so ga starši sku-| prave so vendar fotografski a-: Šali vzgojiti za poštenjaka. » parati! Predli o ->em vse uredil,; pn.d kratkim je dobil priliko, j je samec odletel, .samica pa mi i da začne drugačno življenje, j je obračala hrbet in pitala 1 Dobil je službo kotboy v med -mladiče. Torej ni ničesar sum- narodnem spalnem vagonu. Ijivega opazila. A iznenada sej Na "prvem potovanju kot jo ozrla in bilo je, kakor da ji boy bi si ogledal Jugoslavijo j prodira pogled skozi vse gosto j in Italijo. Jake seli je videti j vejevje. V trenutku pa razpr j simpatičen fant in je imel do-I la krila in odletela.	j |,ro priporočilo, zato so mu za-
Od tega dne dalje je bilo, ka_ j upali. V Brucku ob Muri so mu kor da -bi stara dva vedela za ; poverili celo nalogo, naj med-niojo navzočnost. Z neskončno j narodni spalni voz, ki je pono-pot rpež I j i vost j o sem prihajal j čj ostal tam, straži. Ni trajalo še pred zoro na opazovališče j dolgo, ko je zapadel starim in odhajal kasno zvečer; čez j skušnjavam. Splazil se je v dau pa se nisem genil, tako da ! prostor, kjer je imelo osobje ln se morala pomiriti najbolj | spalnega vagona shranje u < plaha ptica. Stara dva, slej ko j svoje stvari in je odnesel dve prej zvesta varuha, sta presc aktovki. V prvi so bili osebni
VOJAK BREZ SPOMINA
SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI
ZA LETO 1935
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
50 CENTOV •
Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York, N. Y.
dela po cele ure na svojem raz •lednem drevesu v gorski re-
dokumenti višjega natakarja, I v drugi pa je našel 20(H) Din,
bri nad svojim skrivališčem, 14(K) šilingov in 350 lir. Še isto a v gnezdu ni ostajal nobeden uro je pobegnil z brzovlakom več dlje, kakor da sta mu mla-Jna Dunaj. Tez dan si je kupil niča iztrgala plen. Tedaj mi je . novo obleko in se potepal, polios tajalo vedno bolj ja<no, da j noči je zapravil ves ostanek u-nista ničesar opazila, marveč j kradenega denarja v družbi da je imelo njuno ravnanje povsem drug, naraven vzrok. Mladi so se ifrorali v kratkem speljati. Izgubljala sta zadnji j mah v zatilku in kres je minul. | Soditi po širini in moči njunih \ kril, bi bila mogla že davno le-1 teti. To sta stara dva vedela, j (as je prišel. Dosti velikih'
lahkoživk. Zjutraj so ga areti-i ali.
OTOK. KI SE GA DRŽI PROKLETSTVO
dolženi do ušes. Vsi lastniki so vtaknili v otoček velikanske
j Dvajset družin se tepe za
Angleški listi pišejo, da j«*. moža, ki je izgubil spomin. Ga.
po starem ustnem izročilu Ufazatova pravi, da je to njen
pred dobrim. 100 let. proklela sin> ^ ]i0maVeva je v njem
otoček ciganka, ker so pregna- spozuala mojega moža, a dru-
li z njega njen rod, ki je dolgo žma Manjoinova tr(li (ja je 1(>
prebival na njem. Ljudje ve- «j5hov |)rat lznlfl(, vsoh ;lvaj.
J'11 jejo, da prinaša otoček vsa- setih dnižill S() su(lll}ki te tri
kemu nesrečo. ln človek bi res	,- , , , , - •
. . , spoznali kot tiste, ki imajo naj-verjel, da je tako, saj se ni sel ... . ,	...
J	-	vec izgledov, da se ne motijo.
nikomur posrečilo kovati iz o-točka kapitala, čeprav ima vse pogoje za uspešen razvoj leto-vičarstva.
NEVAREN TRGOVEC S STRUPI
Pariška policija je oni teden v imenitnem hotelu na Elizej-skih poljih "Champs Klyseeo"' prijela elegantnega gospo<la, ki so pri njem našli mnogo kokaina, morfija in drugih mamljivih strupov. Gospod je imel pohotni list na ime "Otona Sc roederja, rojenega leta 1881) v Karlsruhe na Nemškem".
Policija je preiskovala, kdo bi bil ta Oton Schroeder, in dognala, da se ta mož v resnici piše (>ton Kaufmann iz Wein-gartena na Badenskem. Tega Kaufmanna pa iščejo vse policije sveta, ker je eden izmed najbolj nevarnih tihotapcev in trgovcev s strupenimi mamili.
Odvetniki so predlagali, da bi nesrečnik po o mesece bival izmenoma pri teh družinah, izvedenci pa naj bi ga pri vsaki družini opazovali, da bi morda na podlagi njegovega vedenja ugotovili, kateri družini prav za prav pripada.
Stvar je pa v resnici težko dognati, kajti sodnikom so bile na razpolago samo trditve po-edinih družin, ki pa imajo morda več zanimanja za 300 tisoč frankov pokojnike, ki jih mora mož prejeti, nego za moža samega. Nadalje sta tu še dve uradni izjavi, ki se pa mogoče niti ne nanašata o be na tega moža. Prva izjava pravi, da so 1. februarja 1918. prijeli na postaji v Lvonu moža v raztrganem vojaškem oblačilu, ki ni imel nobenih papirjev pri sebi in je na vsa vprašanja odgovarjal stereotipne) z isto besedo: 4'Maligni, Mangin..." Vse drugo je bil pozabil. Druga izjava pa pravi, da je :>0. januarja izginil iz nekega -Transporta vojnih ujetnikov, ki so se vračali iz Xeineije, pri
___; j »osebno z opi jem.
,	reki Temzi pri Londonu'	(*t'l«> »blasti Zdru- parjzll lleki slaboumni vojak,
ptic ravna tak«). In zdaj sta za- j otok Tagg, ki je bil pred le- i žtMl51' 'Iržav, kjer je Kaui-
cela mladim vedno manj pri-iti ^»remenjen v ' ljudski park j nuinn leta UKH prebival v nasati. Telo je moralo postati j hi «>d takrat je šef iz rok v ro- j rhicagi ])0<| imenom Bender lažje in lakota naj bi bi ju iz j ke. Vsi podjetniki, ki so ku- i prodajal opij. Takrat so ga gnezda s silo nagnala. Vedno j pili otoček in prišli nanj z naj- j Američani prijeli in obsodili dlje sta morala čakati na svoj i boljšimi nadami, so pa'kmalu ! na 5 let ječe. Ker pa je založil zajtrk in zvečer sta vedno ke-11 doživeli polom in bili so srečni,! L'^OOO dolarjev kavcije, ira m-sneje dobila še kak grižljaj — ki jim je plačal vsaj toliko, j m. takoj vtaknili v ječo. Mož pa če sta sploh kaj dobila. Če staj kolikor so plačali sami. Zadnji! je pnstil 25.000 dolarjev, da so x gnezdu lačna škripala, jeije doživel j)olom te dni in nje- j šli rakom žvižgat, in je pobeg-seilela orlovska mati v vrhu hil gova pasiva znašajo nad (i mi-i nil. Leta l!):Jo so ga prijeli v t-i mirno snažila p<'i je. Včasih j lijonov. Pred zadnjo žrtvijo je j Hamburgu, a je zopet ušel. Poje prekinila svoj opravek in so: poskusilo več zmožnih in bo- >h-i se je Kaufmani]
ravnodušno ozrla v gnezdo, kaj počneta mladiča. Oh. bila sta tako lačna!
Tedaj se je zgodilo, da je
gatih strokovnjakov trgovsko izkoriščati otoček, ki je dobival po vrsti zveneča, pri vlačila imena, kakor Palm Beach, slednjič odletela — po krmoj Temska rivijera, Londonski Boš dolgo čakal! Vrne se ko-lLido itd. Toda vse je bilo za-maj v dobri uri. Mladiča škri-' man, vsi so odhajali z otočka pljeta v nestrpnem pričako- k«t gospodarski invalidi, za-vanj i, ko za^ume njena krila ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ nad gozdom. Toda niti ne zme-j	'	'
ni se zanju in leti naravnost! za to, da sta mladiča od lako-proti razglednemu drevesu, te kričala. Mladi orel je z ra.i-Kakšna brezčutnost! Zdi se, prostrtimi krili skakal po gne-da je bila v vodi. A nobene ri-1 zdu sem* ter tja. Tisto izne-be, nobenega ptiča nima s se-, nada pa se je pognal ven in boj. Ali ji lov ni uspelf O ne! zletel — spočetka sicer še o-V časi h je prišel z njo tudi sa- _ mahova je, pa vendarle zletel, mec, ki je bil tudi moker. Go-! se nesel i>o ozračju in mi izgi-tovo je svoj plen požrla in naj.' nil izpred oči. raje še samčevega povrhu. j Hitro sem ,se ozrl po starih.
Nekega dne je enemu izmed Sedela sta vzravnana ko sveči mladičev pošla potrpežljivost. J s stegnjenima vratovoma. Po-Svoja krila je bil že par tednov j tem sta se sklonila naprej pro-vežbal na robu gnezda. Oba ti vetru, velika krila so se dvi-
■j sc je Kaufinann klatil i»o
i
v-ej Hvroj»i in prodajal stri!-i pc. dokler ga niso v Parizu J>rijeli. Da jim le ne bi zopet ušel!
ki je morda istoveten z vojakom, ki so ga prijeli v Lvonu. Moža iz Lyona so spravili v vas družine Manjoinov in je l»lo videti, kakor da sc je spominja, toda v družini Manjoinov ga ni hotel takrat nihče spoznati. Spravili -o ga v u-mobolnico Rozi's, a šele sedaj je videti, da bodo vprašanje njegove identičnosti spravili niorda z mrtve točke.
300 LET FRANCOSKE AKADEMIJE
stara dva sta sedela v opoldanskem soncu na vrhu razgledne ga drevesa in se nista zmenila
gnila in, skupaj sta odletela, kakor da bi hotela videti, kako je njun otrok letel v svet.
Francoska akademija, ki jo je 21). januarja 1635. ustanovil odlok kralja Ludvika XIIL, je tfr dni slavila svojo 300 letnico, a prava proslava se bo vršila v juniju, ko izide osma izdaja znamenitega slovarja, ki je med glavnimi deli akademijo. V Parizu se bodo ob tej priliki zbrali zastopniki akademij in znanstvenih družb iz v sega sveta, posebna razstava bo prikazala razvoj in 300 letno zgodovino slavne ustanove ter njena dela. Izide tudi poseben slavnostni spis.
MENIŠKA REPUBLIKA
Grški listi poročajo, da namerava grška vlada zapreti vse samostane na sveti gori Atosu.
Pred vojno je živelo tu o-krog 15,000 menihov in uešte-v i ln i romarji ter podpore iz K u sije so skrbele za to, da se jim ni bilo bati za življenje. Po vojni pa se je to predruga-čilo. Komarjev ni več dosti, podpore so usahnile. Značilno je, da je bilo že pred petimi leti komaj še 2500 menihov na sveti gori. V prazne samostane so spravili begunce iz Male Azije. Sedaj bodo zaprli še zadrnje samostane, kajti grška država težko pogreša visoke vsote, ki jih mora vsako leto izdati za njih vzdrževanje. Me. nili -so sicer, da bo ta namera naletela na najhujši odpor-javnosti, toda ta odpor je izostal
KAZNILNICA, V KATERI JE ZAPRT TOM MOONEY
Tom Mooney živi že osemnajst let v St. Quentin kaznilnici, ki jo vidite na sliki Obsojen je bil pod obdolžbo, da je vrgel leta 1916 bombo med udeležence Preparedness parade v San Franciscu. Navzlic dokazom, da so priče proti njemu krivo pričale, mu ne do vole novega procesa, oziroma ga nočejo oprostiti.
"GLAS NAHODA'
NEW YORK, MONDAY, FK BRUAKY 18, 1935

THjS LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
SAMOSTANSKI f OVFP
O (ROMAN IZ 14. STOLETJA). JLiVf f -Li\j
MED SAMOJEDI, OSTJAKI IN DOLGANI
.veilovul lu<li, «la jo pred kratkim utonil tisti trgovec, kateremu so ti trije bili dolžni. Ker
ZA 4* GLAS NARODA" PRIREDIL I. H.
29
"5" *
Evropski potovalee C.ampen- ro]xgci jim jo prineslo alkohol,
hausen popisuje svoje potov«-	kateri jih u ni en je. < >st jaki so j nje po neraziskanih krajih se- uhožen narod, ki zelo siromaš-' verne Sibirije ter ugotavlja, no živi. Zato se vsak Evrope-da bi ondolni nekultumi in ne- jee začudi, ko vidi, da v njiho-
eivilizirani prebivalci mogli	i vili šotorih ni žalost i, ampak
biti sedanjim Evropejcem za	mirna zadovoljnost. Nekega
rava punca, ta Cene«! Besede postavi- zgled. Temeljna poteza nji ho- dne so bili zbrani na obrežju ^jiT" druga. Sedaj pa mora povedati pravo Ve#il značaja je poštenost, res- reke trije Ost jaki. k"» so skupaj ( °
j nicoljubnost. To vse jim je ta- ribarili. Prvi je bil dolžan tr- J\a|.,
Fant se zasmeje. Boga, ki je visel na križu v "Rdečini", je sam izreza 1. To je prav ti je znala kot nobena d
ime, in ravno sedaj!	| nicoljubnost
—	Kdo sem!	j ko rekoč prirojeno. Za to na- govcu 250 zlatih rabljev, dni
—	Nekdo, ki se sinoči ni upal potrkati na moje okno, ko (nekaj zgledov.	(„ j ;{S(), tretji 420. Ob praško je prinesel šopek, ki ga nosim v nedrih.
Z naglim sunkom potegne Cenca fantove roke, jih iesno ovije okoli svojega vratu ter ga smeje gleda čez ramo. Ko za-
šal: "Koliko ste dolžni mojemu očetu, ki je umrl?" In že čez nekaj minut je lahko v no-
je trgovec, bil na kupčijskem, vo knjigo dolžnikov napisal potovanju, je imel s seboj knji- J1050 rabljev. Kako lahko bi go dolžnikov, katera je tudi iz- vedali manj, ali pa sploh vse ginila v valovih. "Da", je re- [zatjili, toda laž ni prišla iz nji-kel Šaman, "bila je knjiga dolžnikov in sibirski naseljenci so mi pripovedovali, da nje-
sin ne bo mogel ugotoviti, mu je kdo dolžan". Xe-1 nov kasneje so ti trije Ost jaki imeli dober ribji lov ter so v svojem čolnu pripeljali najboljše ribe ter jih ponu
: be alkohol in da se enkrat do
gleda njegov obraz, ji smeh prestane.
—	Urh! Ti?	.	, ------------ ------ ------ -
In ko jo hoče šiloma pridržati, ga jezno palme nod sebe. j nezavest1i napi jo, radi žrtvuje
—	Toda Cenca! Saj sem vendar —. Pokaže na vijolice na i zaslužek celega leta. To njenih prsih.	(njihovo strast na žgano pija-
Z žarečimi očmi se postavi pred njega.	, čo zlorabljajo brezvestni tr-
—	Ti? Ti si mi prinesel šopek ? — Z grdim krohotom str- i	Nekega dne je ob ustju ga šopek s svojih nedri ter ga vrže fantu na glavo. — Tu- Jonise-ia ekspedicija evropskih kaj imaš mojo zahvalo! raziskovalcev postavila skladi-
TTrh stoji s prebledelim obrazom, Cenca pa izgine med ^ z živili, obleko, sankami, gostilniškimi vratmi. Morala je iti skozi hišo in čez dvorišče,'suežninli <;<*vlji, Sotorovino itd. da je prišla do skednja, kjer je bil ples. Glasno in veselo je I «1™«»» pa je bil v skladi-bilo na plesišču; na kupu sena sedita dva goslača in godec s i ž<"?u tl,<li	žganja, ki ni
piščalko na Posamezni pari vriskajo in ropotajo
Na vratih skednja obstoji Cenca ter gla-sno zakliče v divji šum:
—	Fantje! Kdo izmed vas je najrevnejši in najslabši?
Vse potihne, vsi obrazi se obrnejo proti njej; nikdo ni hotel biti najrevnejši in nikdo najslabši. Cenca stopi sredi sk<Ml-nja.
—	Ali je k<lo tukaj, katerega nobena ne mara ?
Cenca gleda okoli sebe in vidi v kotu skednja čepeti fanta s kozavim ozrazom in bedastimi očmi; kdor ga je videl, mu ni bilo treba vprašati, zakaj so ga imenovali "krofastega" Jurija. Cenca stopi k njemu in ga prime za roko.
—	Pojdi, Jurij! Danes plešem samo še en ples. In tega plešem s teboj. Hej, godci! Zaigrajte!
Jurij za rti i in prebledi; ko vidi. da misli Cenca resno, glasno za vriska, se ponosno zravna iu prime dekleta okoli
Vsi mongolski prebivalci se- -L^	-	' . J1 "ajnoyse rii.e ter .pii ponu-
•i • i t ,.	• tajoeem ognju so poslušali sa-!«i;i; f,„ftV<lll «tnnili i.r»d
vemo-sjbirske obab, posebno' , v	. ,<nn ii^o\tu. otopiii so ])ieo si-
pa jenisejski Samojedi strast-1	<aroviuka, k. je za- na tistega trgovca, kateremu
no hrepene po alkoholu. Da do-1 ^ v U' kn, i°- Ta Jim .i«' pri po- j so bili dolžni. Ta jih je vpra-
1. ..	- . /I	1	j T <	1
SENATOR LONG IZ LOUISIANE
»isču; na kupu sena sedita dva goslača in godec s j ^ tll<.11	žffanja, ki ni
meh. Ravno so se pripravljali, da prično plesati. 11,11 skr,t Tam "kroS so S(' 1H>-pari že stopijo v vrsto, ženske se smejejo, fantje iQPah llrtI,,a<lskl Samopedi, ki ropotajo z nogami.	' '	>so v "tundri" (sibirska moč-
virna ste]ki) pasli svoje divje jelene ter pri tem tudi mimogrede lovili in ribarili. Ko so se člani ekspedicije čez tri mesece vrnili, so našli vse svoje stvari, nedotaknjene in tudi sodček z žganjem je bil tam, kakor so ga pustili. Ne mislite, da so Samojedi iz strahu pred kaznijo pustili žganje pri miru; saj roka postavo ne seže v te kraje. Samojedi se niso dotaknili tuje lastnine, ker j pač ni bila njihova.
■ Trije veliki veletoki
1 »asu.
teko
J skozi Sibirijo proti severu: Gosli zvene, piščalka doni, toda noben drug par ne pie- j Jenisej in Lena. Skozi tun-še; fantje in dekleta stoje v krogu ter spremljajo Ccncin	»n tajge (sibirski pragoz-
Jurjev ples z glasnim krohotom.	jdovi) se vije njihova pot. Si-
! bi rs k i ]»ragozd pokriva velike U	| dele Sibirije. V njem rasto jel-j
Ko opoldne iz samostanskega zvonika zadoni glas zvo- ke' 1,rezr* in razno 'lrun° <llpv- j nov čez hribe in dolino, je Gitli že prišla na planino. Njene 1T" ob -bniiseju žive jeni-' moči so skoro izčrpane, pa vendar je bila pred njo še dolga,	<>stjaki. To ljudstvo iz-
dolga pot. V polnem diru hiti čez planot*), od koder je že mo-	kakor izumirajo Iiuli
urla videti križev .^oz<l. Ko pa pride do strme, krhke rebri, na	v Ameriki, katere izpod-
kateri so pomladanski nalivi izbrisali vsako sled steze, ji po- J''va-in Evropejci. Znanje z Ev i (le sapja in udje ji odpovedo. Izmučena do smrti se zavali na trato. Jokati ne more, somo še vzdihuje. S prsmi ležeč na tleh. Iztiska razbeljeni obraz v hladno travo ter grabi z rokami zemljo. Mislila je, da bo umrla, da se bo zadušila. Pa vendar ne Čuti lastnih bolečin, ne misli sama na sebe, vedno samo | na njega! Sedaj leži tukaj, kup bede in slabosti, — on pa leži \ tam gori brez pomoči, krvaveč in umirajoč. Napol se dvigne in zakriči v globoko tišino gore:	j
—	Ho-ho! Ljudje! Ljudje!	4
Nikdo ji ne odgovori; samo odmev njenega glasu votlo!
prihaja nazaj iz #ozda in pečin.
Zakaj pa ni za njegovo pomoč klicala ljudi, kjer so bili ljudje? Tam doli v dolini, v vasi? Ali je mislila na prisego, pri kateri je položila roko na mrzlo otrokovo srce?
—	O, Bog! Otročiček, ot noči ček!
—	Sedaj more zopet jokati. Ali pa je mogoče mislila, da mu bo mogla sama pomagati, ga saam rešiti in ga ozdraviti kot po čudežu? Ne, ne! Na prav nič ni mislila, niti na eno, niti na drago. Letela je in letela, slepa in gluha, daleč od ljudi v vasi. In ko bi moral izkrvaveti, skorpneti v bolečini in stiski, tedaj je bila njena krivda, in samo njena krivda!
Morala je k njeinu, morala, in če se ji zlomijo noge in odpadejo od telesa vsi. udje.
—	Hajmo! Hajmo, poglej, že prihajam!
Z velikim trudom se dvigne in med sopihanjem premaga
strmo reber. Gori v temnem gozdu, ki jo je objel, se za malo časa nasloni na drevo, nato pa se zopet opoteka dalje. Položen gozd in pohojena steza ji lajšata hojo.	/
Naenkrat pa postane in prisluškuje; za ovinkom steze sliši ropot kamenja, sliši korake, kakor bi kdo trdo stopal in prihajal bos. Vroče šine veselje v njeno srce. To je bila pomoč, katero ji je poslal ljubi Bog! Hoče zaklicati, toda glas ji zamre v grlu.
Za ovinkom po stezi prikoraka medved, glavo ima sklonjeno nizko dio tal kot bi sledil. Ne da bi vedela, kaj dela, pograbi Gitli kamen in zavihti roko, da bi ga vrgla. Toda ko medved dvigne glavo, postane Gitli vsa trda od strahu. Sicer premika ustnice, toda ne z besedamo, temveč samo a* mislih moli.
Nepremično si stojita medved in dekle nasproti; Gitli z dvignjeno roko, vsled strahu skoro okamenela, medved začuden in sam tudi skoro preplašen vsled nenadne prikazni. Nekaj časa postrani gleda dekleta, nato pa strese kožuh, se obrne vstran v gozd in koraka dalje med drevjem. Kamen pade iz Gitline roke, udje ji zopet ožive in gnana od mučnega straha zbeži dalje. Toda ni se bala za svoje življenje. Vse je bilo srečno prestano. Toda medved je prišel iz onega kraja, kamor'pel je njena pot. Strah ji privabi podobo pred dušo, da se strese do mozga. Teče in teče; vsa utrujenost je izginila ie nje. Strah, groza in skrb so oživile njene zamrle moči.
(Dalje prihodnjič.)
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA
Angleško-slovenskc Berilo
hovih ust.
Na koncu gostoljubnost! Najbolj mrzli del Sibirije je ob j ENGLISH SLOVENE READER reki Anabri, ki se na vzhodni I	STANE SAMO
strani Lene zliva v morje. Ob j AnaUari med Samopedi in .Ta- j kuti prebivajo Dolgani, majli-ni»ostanki izumirajočega tun-	Saročite ga prt —
guškesra rodu. Popotniku se I^NJIGARNPGLAS NARODA'
216 WEST 18th STREET
'A /VE 8A $2
je v mrzli noči nekoč zgodilo, da je ves izčrpan prišel do šotorov zelo siromašnih Dolganov. Tujec se je približal šotora. Kosmati polarni psi so zalajali. Tukaj ob Anabori je mrzli pol zemeljske oble. Na vsej zemlji ni kraja, kjer je bila zima bolj mrzla, kakor jo tukaj. Na to je moral misliti tujec, ko so ga domačini tako toplo pozdravili in sprejeli v svoj šotor. Sesti je moral na najbolj mehok kožuh in použiti najboljše njihove slaščice. Na

STROGI ČUVARJI MORALE
V krepostnem mehiškem mestu Chihuahua so vzeli na piko mladino. Prepovedali so fantom in dekletom uživati ob luninih nočeh sladkosti ljubezni. <'im zasačijo parček 'po 10. uri zvečer v parku ali kjerkoli. ira policija takoj aretira.
zadnje je moral sprejeti še naj-	Zaljubljencev pa ne kaznujejo
dragocenejši zaklad, ki ga lira-	z denarno globo ali zaporom,
a i jo ti ubožci, stekleničko žga-	temveč z zakonsko zvezo. — V
nja. In pri vsem tem ga ti do-	imenu zakona, — zarohni ko-
I mačini niso niti poznali, ]kič pa	inisar. — sta mož in žena! —
! so vedeli, da ga tudi poslej ne	Nobeni protesti ne pomagajo,
bodo nikdar več videli. Zato	„*„-. ležejo solze, tarnanje,
I tudi niso mogli pričakovati	omledlovanje ali ogorčenj«?. —
j kake koristi od svojega gosto-	IVej bi omedlevala, gospodič-
I ljubja. Misel, da bi jim tujec	na. — pravi komisar mladi že-
I izkazano dobroto kakorkoli	— v zakonu se boste lahko
hotel povrniti, j»* za te ljudi sramota. Zato zaničujejo špe-kulazacijo z izkazu i m gostoljubjem. Oni pač izkazujejo gostoljubje vsakomur, ne da bi
jezili, — potolaži mladega moža. — Saj zato je na svetu zakonska zveza da se lahko človek pošteno prepirn in jezi. Nič ne ]»omaga skrivati se v
vidi vsepovsod strahove. Pri.-d par tedni je raztrobil v svet, da je bila v mestu Baton Rou ^e skovana proti njemu zarota. Takoj je pozval generala L. A. Guerre (levi na sliki) naj ga z državno milico zaščiti.
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne Kotel biti z Mayem v "P&dišahovi senci" pri ' Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihiu in njegovi poslednji poti "? -
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! !
KRIŽEM PO JUTROVFM	Ž U T I
4 knjige, 598 Strani, s Bilkami	. . ..	... . ... .
Vsebina:	* knjige, s s.ikanu, ;>9< strani
Jezero smrti: Moj rniu.ip ob Nilu: Kako som	Vsebina:
v Mekko roinsO: Pri Š-amarlli; Mi-tl Je?J<]i Boj z me<lv<HH>ni: Jama draguljev: Kon-(Vna ........................1.50	£110 —: Hib, in njegova postmluja pot
PO DIVJEM X17RDIST.1*U	Cenm ........................,'*i3
4 knjige, 594 struni, s slikami
Vsebina:	WINKTOV
Amailija: Beg iz ivT-e: Krona sveta; Meil	... , .. ... . .„-„ *
dvema ognjema	Cena ........................1" knJ,K' S s|,ka,n,' 17a3 slnuu
IZ BAGDADA V STAMBI L	^ sel.Ii.a .
. , ..	... ,	,	Prvikrat na divjem zapadli: /a življenje;
&	'	^Hi lepa Indija nka: Proklestvo zlata:
..*-«,	Zi detektiva: Med Konuinei in Apai-i: Na
Smrt Moluimed Emma: Karavana smrti:	nevarnih potih; Winuetovov roman: Sans
Na begu v tniropa; Družba En Nasr	_	Kar: Pri Komančik; Winnetova smrt; Win-
........................I-'®	netova oporoka
V GORAH BALKANA	Cena .......................3.50
4 knjige, s slikami. 576 strani Vsebina:	.
Kovač Si men ; Zaroka z zaprekami: V golob-	SATAN IN ISKARIOT
njaku: Moiiamedanski svetnik	12 knjig, s slikami, 1<04 strani
Cena ----------------------1.50 Vsebina:
PO DEŽELI SKIPETARJEV	Izseljenci: Yuma šetar: Na sleilu: Nevar-
4 knjige, s slikami. 577 strani	"osli nasproti: Almaden; V treh delih sveta: <
Vsebina:	Izdajalec: Na lovu: S|**t i»a divjem za|iadu;
Brala Alailžija; Koča v soteski: Mfridit:	Itešeni milijoni; lKnliei
Ob Vardarju	Cena ------------;_______1.50	Cena ........................3.50
Naročite jih lahko pri:	"
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West 18th Street	New York, N. Y.
,ira vprašali. k<l>> ji*, iz notra- j grmovju ali temnih ulicah, po-njo srčno potivlhi licija ima močno oloktrično Da, ti oil vso.ira sveta pozab- j svotilke. ki lui.hlojo vsak šo ta-Jjoiii izumirajoči narodi šp ^o- j ko dobro skrit parček. Zato je poštenost, rosniooljubnost = »ibi.li zaljubljenci nikoli no ter jih varujejo kakor dra-o-. hodijo po 10. uri zvečer z do-
oone zaklade.
j ma.
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TMVEL BUREAU S10 WEST IStb STREET NEW YORK. N. T
FI&ITS NAM ZA *3ENE VOZNIH LISTOV. Rezervacijo kabin, in poja»ntla ZA po-tcvanje
SHIPPING NEWS
21.	februarja:
Saturn ia. v Trst
22.	februarja:
Euro]>a v Bremen Olympic v Cherbourg
23.	februarja:
Champlain v Havre
27. februarja;
Manhattan v Havre Rex v Genoa
1 marca:
Majestic v Cthbourg 2. marca:
lie de France v Havre 6. marca: Albert 1'nJIin v Hamburp President Harding
Havre
I 8. marca:
I-terenRaria v Cherbourg Hrenif-n v l!rt-ni«-n WesterlanU v Havre
9.	marca: Paris v Havre Rrma v Genua
13. marca:
I><rUt.«»-lilaiid v I l.inilturgg-
WusitiiiKtun v Havre
15. marca:
Olympic v Cherbourg
10.	marca:
Champlain v Havre Conte ili Savoia v Genua 20. marca:
Hamburg v Hamburg Veednam v Konlogne Pres. Uix-isevt-lt v Havre 22. marca:
Pennland v lla\re Majestic v chc-rbotirg 23- marca:
lie de France v Havre 37. marca:
' Wiv York v Hamburg :1aturnia v Trst .Manhattan v Havre C9. marca:
Fb»rengaria v Cherbourg r.remcn v Bremen 30. marca:
Paris v Havre Stuttgart v Hamburg Hex v Ot>noa

JUGOSLAVIJE
NA GORNJIH BRZO PARMKIH Ekspresni vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamri udobno potovanje do LJL*BLJANE Ali potujte s priljubljeni- ^ A. a ■ ■ ki B I ■ C mi ekspresnimi parnikl:	L V IV1 D V d
DEUTSCHLAND - HAMBURG NEW YORK - ALBERT BALLIN
Tudi redna odplutja z do-	Izborne železniške zveze
bro znanimi kabinsUimi £ od Cherbourg*. Bremena parniki	ali Hamburga
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HJRG-AMERICAN LINE • NORTH GERMAN LL0Y1
57 BROADWAY, NEW YORK
ALI STE ŽE NAROČILI SL0VENSK0-AM ERIKANSKI KOLEDAR ZA 1935? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES
■ - .• . ■ -.._
_