Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`. Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., mag. Franc Vovk.,. Franc Zupanc, univ. dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`.., prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., dr. Nike Krajnc, Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko , prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Letna naro~nina Dijaki, {tudenti Posamezniki Podjetja, ustanove Obrtniki, {ole Tuji naro~niki 4.000 SIT/16,70 EUR 8.000 SIT/33,38 EUR 38.000 SIT/158,57 EUR 19.000 SIT/79,29 EUR 150 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno g Revija za lesno gospodarstvo Letnik 58, {t. 9 UDK 630 / ISSN 0024-1067 september 2006 uvodnik Nas bo grela ljubezen? Pogled skozi okno moje pisarne, ki le`i v samem srcu glavnega mesta, potrdi, da smo gozdnata de`ela in zato bi pri~akovali, da smo dru`ba, ki razume in spo{tuje vse prednosti rabe lesa. Na{ ideal bi moral biti - `iveti v leseni hi{i, ogrevani z lesom in opremljeni z masivnim pohi{t-vom, v kateri se zrcali dodana vrednost doma~ih proizvodov. Je kje napaka v moji filozofiji? Mislim, da se napake skrivajo predvsem v nerazumevanju in nepoznavanja dveh razli~nih rab lesa v gospodinjstvih in v industriji. Statistike o rabi lesa v Sloveniji so slabe. Analiza bilance rabe okroglega lesa v Sloveniji, ki jo pripravljamo na Gozdarskem in{titutu Slovenije, ka`e, da je raba okroglega lesa v gospodinjstvih in v industriji (brez uvoza) koli~insko skoraj enaka. Dejstvo je, da moramo pri rabi lesa lo~evati med rabo lesa kot energenta in rabo lesa kot surovine za nadaljnjo predelavo. Razmerje med eno in drugo rabo je dinami~no in je v veliki meri odvisno od razmer na trgu, ki ga oblikujeta tudi stanje na{e lesnopredelovalne industrije in cene energentov. Po na{ih izra~unih porabijo gospodinjstva letno okrog 1.300.000 m3 okroglega lesa iz gozdov, ve~ino za ogrevanje. Po podatkih Statisti~nega urada RS uporablja les za ogrevanje ve~ kot 40 % gospodinjstev. To dokazuje, da je tretjina prebivalstva v Sloveniji odvisna od lesa kot energetskega vira. Tega dejstva ne moremo in ne smemo spregledati. `al pa je ve~ina kurilnih naprav za ogrevanje v gospodinjstvih, starej{ih od 10 let, njihovi izkoristki so nizki, emisije pa visoke. To ni sprejemljivo! Treba je narediti korak naprej in spodbuditi tehnolo{ki razvoj tudi na podro~ju priprave in rabe lesa v na{ih domovih. Za izbolj{anje razmer potrebujemo oza-ve{~eno in izobra`eno javnost ter na za~etku tudi sistem dr`avnih vzpodbud. Sistem finan~nih vzpodbud za kotle `e imamo (Ministrstvo za okolje in prostor RS). Razstava o sodobni rabi lesa za ogrevanje, ki je na ogled v Tehni{kem muzeju v Bistri, predstavlja le kamen~ek na poti k izobra`enem uporabniku, in to nikakor ne na {kodo predelave lesa. Na~rtovanje razvoja predelovalne industrije v ~asu popolne konkurence, globa-lizacije in odprtih meja je izjemno zahtevna in strate{ko pomembna naloga. Povezati bi morala vse stroke, ki vstopajo v `ivljenjski cikel lesa od vznika v gozdu, naj-razli~nej{ih rab, do njegovega konca v toplini plamenov. Izobra`evanje in oza-ve{~anje javnosti o pomenu rabe masivnega lesa in lesa za ogrevanje je nekaj kar znamo in zmoremo s podporo stroke `e danes in skupaj, brez fige v `epu in nesporazumov. Naj nas poleg ljubljene osebe greje {e les, zato predlagam {e en moto za promocijo rabe lesa: “V toplem objemu lesa”! dr. Nike KRAJNC kratke novice kazalo stran stran 272 279 Metode za raziskave sezonske dinamike kambijeve aktivnosti Methods for research of seasonal dynamics of cambial activity Informacijska in komunikacijska tehnologija (IkT) v lesnem podjetju Information and communication technologies (IcT) in woodindustry company avtorji Jožica GPJČAR, Primož OVEN, Katarina ČUFAR avtorja Jo`e KROPIV[EK, Stanislav RAM[AK stran stran 286 Gozd je tudi les Vpliv hrupa na ~loveka Prispevek k Programu razvoja gozdov Noise impact on human being avtor Niko TORELLI avtorja Ga{per KOZJAN, Vesna TI[LER Nas bo grela ljubezen? Nike Krajnc 269 Izobra`evanje - II. del 295 Vojko Kalu`a Hi{ni sejem HOLZMA T reff 2006 300 Alojz Kobe GATE - Sre~anje partne Evropo - z lesom rjev - gradimo novo 301 Les - najbolj inovativen in prihodnosti Zdenka Steblovnik material na{ega ~asa 302 iz vsebine Jo`ica Gri~ar, nova doktorica znanosti 304 Merila za podelitev nagrade revije Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu LES srednji lesarski {oli na 305 Novogori{ki dijaki tudi letos v Sutr iu 306 Pravilnik o podeljevanju naziva ~astni ~lan in naziva zaslu`ni ~lan Zveze lesarjev Slovenije 307 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstv a Podro~je: su{enje lesa - 6. del 308 kratke vesti Trg za pelete v razcvetu Zaradi vse ve~je ekolo{ke osve{~enosti prebivalstva je povpra{evanje po pele-tih v nekaterih evropskih dr`avah skokovito naraslo. V Nem~iji je trenutno 70.000 pe~i na pelete. V letu 2005 jih je bilo na novo zgrajenih 17.000, v tem letu pa `e 26.000. V Avstriji je bilo konec leta 2005 prvi~ v zgodovini zgrajenih ve~ pe~i na pelete kot na olje. Vsega skupaj je bilo konec leta 41.000 pe~i na pelete. Letna poraba peletov v l. 2004 je zna{ala okoli 220.000 ton, leta 2005 pa 280.000 ton. Na [vedskem, kjer je proizvodnja in poraba peletov relativno velika, jih uporabljajo prete`no za biomaso v elektrarnah. Majhnih pe~i na pelete je na {vedskem trenutno `e 67.000. O pove~ani proizvodnji in porabi peletov poro~ajo tudi iz Italije, Francije, Velike Britanije. Tudi v Sloveniji proizvodnja in poraba nara{~ata. Proizvajalci in konstruktorji opreme za peletno proizvodnjo in porabo so v Stuttgartu od 11. do 13. okt. 2006 organizirali strokovni sejem »Pellets 2006«, na katerem so med drugim predstavili zadnje dose`ke tehnike, porabniki pa so dobili potrebne informacije na enem mestu. Hkrati je potekal tudi strokovni kongres: »6. industrijska platforma –peleti« od 10.-11. okt. v Stuttgartu, na katerem je razpravljalo okoli 320 ekspertov. Razstavljal-cev je bilo 110, obiskovalcev pa pri-bli`no 5.000 iz vseh evropskih dr`av. Vir: www.infoholz.de ijaLes 58(2006) 9 kratke vesti Cross-Innovation (Preplet inovacij) Podjetja, ki ne sledijo napredkom in ne skrbijo za razvoj, nimajo dolge prihodnosti. V iskanju novih idej in re{itev so vir informacij tudi specializirani sejmi, kjer je na enem mestu predstavljena dejavnost in ponudba neke panoge ali o`je specializirane dejavnosti. A nekateri gredo dalje od tega. Pri iskanju novih idej, sodobnej{ih izdelkov in na~inov dela, se zgledujejo zunaj svojega specializiranega podro~ja, povsem po drugih panogah in od tam ~r-pajo ideje za prihodnost. Helmut Holl, direktor nem{kega podjetja za lesene gotove hi{e Baufritz pravi: »Ideje za inovativne izdelke nastajajo redko, ~e se ukvarjamo samo s svojo panogo. Kajti znotraj nje govorijo vsi o istem in prihajajo do istih rezultatov. Inovacije je treba iskati zunaj meja panoge.« Zato Helmut Holl ne obiskuje gradbenih, ampak modne in avtomobilske sejme. Tako se je razvila ideja hi{e s pomi~no streho, ki kot v avtu z odprto streho pri~ara ob~utek svobode. To je primer tako imenovanega »prepleta inovacij« (cross-innovation). Podobnih primerov bi {e lahko na{teli. O prepletu inovacij lahko govorimo tudi v primeru, ko vam v pekarni izro-~ijo kruh v vre~ki, potiskani z reklamnimi sporo~ili. K `ivilskemu izdelku se je priklju~ila {e ogla{evalska panoga (Breadvertising – ogla{evanje kruha). Dober primer so tudi hladilniki Gorenja, okra{eni z dragimi kamni Swarov-ski. Prakti~no uporabnost izdelka so nadgradili z vrednoto presti`a. Tudi v lesni in pohi{tveni industriji se pojavljajo novi izdelki in novi trendi. A spremljanje razvoja lastne panoge ni dovolj, treba je opazovati »~e{nje na sosedovem vrtu«. S prihodnjim razvojem dru`be in gospodarstva z vidika novih trendov, usmeritev in pri~akovanj, se ukvarja Zukunftsinstitut GmbH, Kelkheim v Nem~iji (www.zukunftsinstitut.de) . Njihovi seminarji in {tudije so v veliko pomo~ vsem, ki razvijajo in planirajo izdelke ali storitve za prihodnost. »Manj je ve~« Dana{nja doba visoko razvitih tehno-lo{kih in informativnih dose`kov ter neomejene ponudbe dobrin je sicer marskikateremu zelo olaj{ala `ivljenje, a na drugi strani tudi »zakomplicirala«. Ljudje se mno`ici novih znanj in dobrin, ki jih nudita trg in agresivno ogla{e-vanje, te`ko znajdejo. Ponudba postaja obse`nje{a, ob `e vpeljanih izdelkih na trgu se pojavljajo naprednej{i, sodob-nej{i, tehnolo{ko izpopolnjeni. Kako se torej znajti, kaj zares potrebujemo in ~esa ne? V obdobju industrijskega razvoja dru`be, se je merilo bogastvo posameznika s koli~ino in vrednostjo materialnih dobrin. Naenkrat pa je postalo vsega preve~. Prenatrpani so predali, prenatrpani so stanovanjski prostori, prenatrpani so dnevni programi, obveznosti ... Iz hotenja do: {e ve~, je nastal stres: vsega preve~. Zato se je pojavil nov trend: minima-lizem, katerega prvi za~etki so opazni tudi v novem oblikovanju pohi{tva. Ni~ ve~ natrpanosti prostora s pohi{tvom, ampak so to luksuzne enote pohi{tva, postavljene v puritansko opremljen prostor. V prostor so postavljeni dragoceni posamezni kosi pohi{tva, ki imajo visoko vrednost. V prostornih dnevnih sobah se na primer ne bohotijo ve~ regalne omare, vitrine itd., ampak le {e nizek regal s »plazmo« na zidu in udobna sede`na garnitura. »Manj je ve~« se ka`e v tem, da je luksuzno pohi{tvo enostavnih linij, pa kljub temu zaradi izvirnega dizajna, materialov, konstrukcijskih re{itev in izdelave, dragoceno. To sodobno po-hi{tvo, kreacija uveljavljenih dizajner-jev, bo poleg uporabne vrednosti s ~a-som samo {e pridobivalo vrednost in bo za poznavalce pomenilo tudi nalo`-beno vrednost. Sodobno-luksuzno pohi{tvo so najprej predstavile specializirane revije za pohi{tvo ter mednarodni sejmi pohi{t-va. Po njem je v za~etku povpra{eval le bogatej{i sloj . Sedaj pa je tako pohi{tvo mogo~e kupiti tudi v velikih trgovskih centrih in je dostopno tudi drugim po-tro{nikom. Vir: www.wohninformation.de Proizvodnja in potro{nja ivernih plo{~ nara{~ata, cene se dvigujejo Po podatkih Nem{kega zveznega sta-tisti~nega urada je proizvodnja ivernih plo{~ v Nem~iji v lanskem letu dosegla vrh. Zna{ala je 10,93 mio m3, kar je 6 % ve~ kot leto prej. V istem obdobju se je pove~al tudi izvoz za 6 % (3,41 mio m3), uvoz pa je upadel za 8 % in je zna{al 1,50 mio m3. Iz tega sledi, da se je doma~a potro{nja pove~ala za 3 %, oziroma je zna{ala 9,02 mio m3. Po podatkih istega urada so porasle tudi cene ivernih plo{~. Z leto{njimi podra`itvami v juliju so cene za 8 % nad lanskoletnim povpre~jem. Vir: www.infoholz.de kratke novice pripravila Fani Poto~nik ijaLeS 58(2006) 9 raziskave in razvoj UDK: 630*811 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Metode za raziskave sezonske dinamike kambijeve aktivnosti Methods for research of seasonal dynamics of cambial activity avtorji Jožica GRIČAR, Primož OVEN, Katarina ČUFAR, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34, SI-1000 Ljubljana, SLO izvleček/Abstract V ~lanku so na kratko povzete raziskave o sezonski dinamiki ksilogeneze. Predstavljene so metode za prou~evanje sezonske dinamike kambijeve aktivnosti in nastanka ksilemske branike. Za odvzem majhnih vzorcev kambija in ksilem-skega tkiva so na razpolago {tevilna spe-cifi~na in nespecifi~na orodja. Metoda pining temelji na majhni po{kodbi kam-bija in njegovemu odzivu na vbod z iglo. Dendrometri so nedestruktivni instrumenti, ki kontinuirano bele`ijo spremembe radialnih dimenzij drevesnih tkiv. In paper, studies of seasonal dynamics of xylogenesis are briefly summarized. Methods for investigating of seasonal dynamics of cambial activity and xylem growth ring formation are introduced. Several specific and non-specific tools are available for sampling of small blocks of cambial and xylem tissue. Pinning method is based upon minute injury of cambium and on studies of its response to wounding with needle. Dendrometers are non-destructive instruments that continuously measure variations in radial dimensions of tree tissues. Klju~ne besede: kambijeva aktivnost, ksilogeneza, les, iglavci, mikrovzor-~enje, pining, dendrometri Keywords: cambial activity, xyloge-nesis, wood, conifers, micro sampling, pinning, dendrometers Sezonska dinamika kambijeve aktivnosti Debelinska rast dreves ima velik gospodarski pomen, zato je bila `e od nekdaj predmet {tevilnih raziskav. Za-~ne se s celi~nimi delitvami celic v prevodnem kambiju, ~emur sledi diferenciacija derivatov v odrasle elemente ksilema in floema. Za drevesne vrste zmernega pasu je zna~ilno perio-di~no menjavanje obdobij delovanja in mirovanja kambija (Denne in Dodd, 1981; Larson, 1994; Savidge, 1996, 2000 a, b; Kozlowsky in Pallardy, 1997; Chaffey, 1999; Lachaud in sod., 1999; Wodzicki, 2001; Larcher, 2003). Delitvena aktivnost kambijevih celic je v normalnih razmerah na ksilemsko stran veliko intenzivnej{a kot na flo-emsko stran, kar razlo`i znatno nesorazmerje med floemskim in ksilem-skim prirastkom. To je eden izmed razlogov za ve~ji dele` lesa v deblih odraslih dreves kot skorje, ki vsebuje sekundarni floem. [irina letnih prirast-nih plasti, struktura in lastnosti lesa so odvisne od dinamike in trajanja posameznih faz ksilogeneze oziroma nastanka lesa (Panshin in de Zeeuw, 1980; Torelli, 1990; Larson, 1994; Kozlowsky in Pallardy, 1997; Plo-mion in sod., 2001). Delitve v kambiju in postkambijska rast celic dolo~ata {irino letnega ksilemskega prirastka, odlaganje sekundarne celi~ne stene in lignifikacija pa akumulacijo biomase v celi~ne stene traheid oziroma letni prirastek biomase. Pri prou~evanju ksilogeneze je treba posamezne procese prou~evati lo~eno, saj so pod nadzorom razli~nih fiziolo{kih dejavnikov. Proces nastanka lesa ni vnaprej dolo~en, temve~ je plasti~en produkt interakcij med genotipom in okoljem (Savidge, 1996, 2000a, b). Okolje dolo~a fizikalne pogoje in energijo, ki so potrebni za ksilogenezo. Zunanji dejavniki uravnavajo za~etek, konec in stopnjo posameznih razvojnih procesov (Wodzicki, 2001). Raziskave o sezonski dinamiki kam-bijeve aktivnosti in nastanku lesa so bile opravljene na {tevilnih iglavcih, kot so npr. Abies balsamea, Abies alba, Larix decidua Larix sibirica, Pinus syl-vestris, Picea abies, Picea glauca, Picea mariana, Picea sitchensis, Pinus cem-bra, Pinus halepensis, Pinus sylvestris, Pinus taeda, Tsuga canadensis, Tsuga sieboldii itd. (Whitmore in Zahner, 1966; Wolter, 1968; Skene, 1972; Wodzicki, 1972; Kutscha in Schwarzmann, 1975; Antonova in Stasova, 1993, 1997; Antonova in sod., 1995; Camarrero in sod., 1998; Horacek in sod., 1999; Gindl in sod., 2001; Mäkinen in sod., 2003; Deslauriers, 2003; Deslauriers in sod., 2003 a, b; Rossi in sod., 2003, 2006b; Schmitt in sod., ijaLeS 58(2006) 9 2004; Deslauriers in Morin, 2005). Tovrstnih {tudij na listavcih je malo (Schmitt in sod., 2000, 2004). Trenutno potekajo raziskave o nastanku lesa na difuzno poroznih listavcih (Aesculus hippocastanum, Acer platanoides, Platanus x hispanica) v urbanem okolju v Sloveniji (Marion in sod., 2005) ter na hrastu Quercus robus in bukvi Fagus sylvatica (Werf van der in Sass-Klaassen, 2006). Raziskave na iglavcih so bile opravljene v ZDA (Gregory in Wilson, 1968; Skene, 1972; Kutscha in Schwarzmann, 1975), v boreal-nih gozdovih Kanade (Deslauriers, 2003; Deslauriers in sod., 2003 a, b; Deslauriers in Morin, 2005; Turcotte in sod., 2005) v osrednji Sibiriji (Antonova in Stasova, 1993, 1997; Antonova in sod. 1995), ob alpski gozdni meji v Italiji (Rossi in sod., 2003, 2006 b), na ^e{kem (Horacek in sod., 1999), Poljskem (Wodzicki, 1971, 2001), v se-miaridnih obmo~jih SV in JV [panije (Camarero in sod., 1998; Dorado in sod., 2005; Ribas in Gutiérrez, 2005), na Finskem (Mäkinen in sod., 2003; Schmitt in sod., 2004; Seo in sod., 2005), v Veliki Britaniji (Ford in sod., 1978), v Sloveniji (Gri~ar in sod., 2004, 2005 c; Oven in sod., 2004; ^uden, 2005; Zupan 2005) in v Avstriji (Gindl in sod., 2001, Dem{ar, 2004). V~asih so {tudije omejene na del vegetacijskega ali dormantnega obdobja (Antonova in sod., 1995), ne zajemajo vseh procesov ksilogeneze (Murmanis in Sachs, 1969, 1973; Kutscha in Schwarzmann, 1975; Kutscha in sod., 1975; Antonova in sod., 1995; Hora-cek in sod., 1999), so opravljene na sadikah in ne na odraslih drevesih (npr. Richardson in Dinwoodie, 1960; Denne in Dodd, 1981) ali pa so intervali med odvzemom vzorcev veliki, npr. enkrat na mesec ali le nekajkrat na sezono (Camarero in sod., 1998; Gindl in sod., 2001; Dorado in sod., 2005). Nekaj raziskav je bilo oprav- ijaLeS 58(2006) 9 ljenih tudi po prenehanju kambijeve celi~ne delitvene aktivnosti (Nix in Villiers, 1985; Donaldson, 1991, 1992; Schmitt in sod., 2003; Gri~ar in sod., 2003 b; Gri~ar in sod., 2005 a) s poudarkom na spremljanju zadnjih faz diferenciacije, predvsem lignifikacije celi~nih sten terminalnih traheid kasnega lesa pri razli~nih iglavcih. Traheide iglavcev srednje Evrope v splo{nem potrebujejo za celoten proces diferenciacije 1 do 2 meseca (Wod-zicki, 1972). Trajanje postkambijske rasti je odvisno od ~asa v rastni sezoni in zna{a od 2 do 4 tedne. Odlaganje sekundarne celi~ne stene in lignifika-cija potekata nekje od 4 do 5 tednov (maksimalno 8 tednov). Ni`je temperature skozi dalj{e ~asovno obdobje, kraj{anje dol`ine dneva in pomanjkanje vode upo~asnijo ali celo ustavijo radialno rast celic (Wodzicki, 1972). V splo{nem se delitve v kambiju pri drevesih zmernega pasu za~nejo med sredino aprila in za~etkom junija, kon-~ajo pa se med koncem julija in za~et-kom septembra (Wodzicki, 1972). V gozdarski praksi za spremljanje debelinske rasti dreves tradicionalno uporabljajo klupe. Meritve z lo~ljivost-jo 0,5 cm opravljajo v letnih oziroma ve~letnih intervalih. Za raziskave sezonske dinamike ksilogeneze pri raz-li~nih drevesnih vrstah pa se uporabljajo bolj precizne metode, kot so npr. merjenje z dendrometri, mikrovzor~enje, metoda pining, `ebljanje, no`kanje, merjenje elektri~ne upornosti kambija, radiolo{ka metoda, upogibna metoda itd. (Whitmore in Zahner, 1966; Wolter, 1968; Yoshimura in sod., 1981 a, b; Ku-roda in Shimaji, 1983, 1984 a, b, 1985; Kuroda, 1986; Kuroda in Kiyono, 1997; Gindl in sod., 2001; Deslauriers, 2003; Uggla in Sundberg, 2002; Mäkinen in sod., 2003; Gri~ar in sod., 2003 a, 2004, 2005 b; Rossi in sod., 2003; Schmitt in sod., 2003, 2004; Dem{ar, 2004; Oven raziskave in razvoj in sod., 2004; Seo in sod., 2005; Turcotte in sod., 2005; Zupan, 2005). V nadaljevanju so opisane metode merjenja z dendrometri, mikrovzor~enje in pining, ki se danes najpogosteje uporabljajo. Mikrovzor~enje [tudije debelinske rasti dreves v eni rastni sezoni najve~krat temeljijo na ponovitvah odvzema majhnih vzorcev (t.i. mikrovzor~enje) kambija in ksi-lemskega tkiva po obodu drevesa. Za odvzem vzorcev se uporabljajo nespe-cifi~na orodja, razvita za odvzem tkiv v medicini (kot npr. Surgical needle bone, Trapsystem® needle), kladivo in ostro dleto, ali pa specifi~na orodja (Increment hammer, Increment puncher, Trephor), ki so bila namensko razvita za odvzeme majhnih vzorcev tkiv iz dreves (slika 1) (Gregory in Wilson, 1968; Ford in sod., 1978; Uggla in sod., 1998; Forster in sod., 2000; Gindl in sod., 2001; Gri~ar, 2001; Deslauriers, 2003; Gri~ar in sod., 2003 a, b, 2005 a; ^uden, 2005; Rossi in sod., 2006 a, b). Metodo odvzema intaktnih tkiv s kladivom in dletom smo pogosto uporabili v na{ih raziskavah (Gri~ar in sod., 2003 a, b, 2004, 2005 a, b, c). Vzor~enje intaktnih tkiv je najbolj kriti~no na za~etku vegetacije, ko je kambijevo obmo~je {iro-ko in nastajajo celice ranega lesa s tankimi celi~nimi stenami in velikimi radialnimi dimenzijami. Kvaliteta vzorca je odvisna od ostrine rezalne konice orodja. Pri uporabi skrhanega orodja so vzorci razpokani, zgneteni ali poru-{eni (Forster in sod., 2000; Rossi in sod., 2006 a). Za {tudije nastanka ksi-lemske branike so ~asovni intervali vzor~enja razli~ni. Velikosti odvzetih vzorcev dolo~ajo razdaljo med sosednjimi vzorci zaradi odziva kambija na mehanske po{kodbe. Zaradi relativno velikih vzorcev pa lahko ve~letno vzor-~enje istega drevesa vpliva na njegovo dolgoro~no rast in razvoj. gg raziskave in razvoj Slika 1. Eno najnovej{ih specifi~nih orodij za odvzem mikroizvrtkov je Trephor, ki ga je razvila italijanska skupina iz Padove (Rossi in sod., 2006 a) (Foto: L. Marion). Slika 2. Posamezne faze ksilogeneze na pre~nem prerezu. KC – kambijeve celice; PR – traheide v fazi postkambijske rasti; SL – sinteza sekundarne celi~ne stene in lignifikacija; MT – zrele traheide. Daljica = 100 µm. Metoda odvzema intaktnih vzorcev je zelo primerna za prou~evanje posameznih faz ksilogeneze, saj so celice zelo dobro ohranjene (slika 2). Ravno tako je s to metodo mogo~e analizirati variabilnost v {tevilu kambijevih celic med rastno sezono. Metoda omogo~a prou~evanje sezonske dinamike celi~- Slika 3. Pre~ni prerezi po{kodovanega tkiva pri navadni smreki pri vbodu z iglo. A – Nastanek kalusa (C), travmatskih smolnih kanalov (TRC) in poranitvenega lesa (W-W) kot odziv na po{kodbo. B – Ksilemski prirastek 2003 nastal do trenutka ranitve (~rna ~rta). Daljica = 100 µm. ne produkcije tudi na floemski strani. Te`ave pri vzor~enju se lahko pojavljajo pri drevesih z debelej{o skorjo, kjer je treba odstraniti velik del ritido-ma in je odvzemanje vzorcev tkiv ote-`eno. Metoda pining in odziv kambija na vbod z iglo Metoda pining temelji na zelo majhni po{kodbi kambija in njegovemu odzivu na vbod z iglo premera 1-2 mm, s ~imer je ozna~en ksilemski prirastek nastal do trenutka po{kodbe (Wolter, 1968). Minimalna po{kodba z iglo povzro~i odziv kambijevih celic in celic v zgodnjih fazah procesa diferenciacije v obliki nastanka kalusnega tkiva, ki se v braniki permanentno ohrani in je prepoznaven tudi po ve~ letih. Metoda natan~no dolo~i polo`aj kam-bijevih celic v ~asu vboda z iglo. To je bistvena prednost te metode pred drugimi. Po{kodba z iglo je omejena na zelo ozko tkivno podro~je in ne vpliva na vitalnost celotnega drevesa. V po-{kodovanem tkivu so se le kambijeve celice in najmlaj{i ksilemski derivati zmo`ni odzvati na po{kodbo z iglo. Mehanska po{kodba kambija povzro~i nastanek kalusa, poranitvenega lesa in pri iglavcih travmatskih smolnih kanalov (slika 3A) (Yoshimura in sod., 1981 a, b; Kuroda in Shimaji, 1983, 1984 a, b; Kuroda, 1986; Oven in sod., 2004). Metoda je bila uspe{no uporabljena na iglavcih in listavcih (Wolter, 1968; Kuroda in Shimaji, 1981a, b, 1983, 1984 a, b, 1985; Yoshimura in sod., 1981 a, b; Kuroda, 1986; Kuroda in Kiyono, 1997; Verheyden in sod., 2004, Dem{ar, 2004; Schmitt in sod., 2004; Zupan, 2005). Pri starej{ih raziskavah s to metodo je bilo ve~ vbodov z iglo narejenih na isti dan, v ~asu naj-ve~je kambijeve aktivnosti. Vzorci so bili nato odvzeti v dolo~enih intervalih (Yoshimura in sod., 1981 a, b; Kuroda in Shimaji, 1983, 1984 a, b, 1985; Kuroda, 1986; Kuroda in Kiyono, 1997). Z metodo pining je mogo~e pro-u~iti odziv kambija na po{kodbo in ~as ter na~in nastanka kalusnega tkiva (Kuroda in Shimaji, 1981 a, b, 1983; Yoshimura in sod., 1981 a, b; Kuroda, 1986). Poleg tega je mogo~e s to metodo slediti dinamiko kambijeve aktivnosti in nastanka sekundarnega ksilema med rastno sezono (slika 3B) (Bäucher in sod., 1998; Lukan, 2004; Schmitt in sod., 2004; Dem{ar, 2004; Zupan, 2005). V tem primeru so vbodi narejeni v eno - ali dvotedenskih intervalih, vzorci pa odvzeti po koncu rastne sezone. Vbod z iglo povzro~i v kambiju zelo majhno po{kodbo, ki se razlikuje od velikih mehanskih po{kodb (Torelli in sod.; 1990, Oven, 1997). Obseg ranit- ijaLeS 58(2006) 9 raziskave in razvoj venega tkiva je manj{i, struktura po-{kodovanega tkiva pa je neodvisna od velikosti rane. Poranitveni les mesto po{kodbe, nastale z vbodom igle, preraste. Skozi rastno sezono se odziv na po{kodbo spreminja. Po{kodovanja ob koncu rastne sezone lahko ponovno vzpodbudijo kambijevo aktivnost (Lu-kan, 2004; Dem{ar, 2004; Oven in sod., 2004, Zupan, 2005; Gri~ar in sod., 2005 c). Strukturo tkiva, nastalega kot odziv na ranitev z iglo, so opisali razli~-ni avtorji na razli~nih drevesnih vrstah; Pinus resinosa – Wolter (1968), Pinus taeda – Yoshimura in sod. (1981 a, b), Kuroda in Shimaji (1981 a, b, 1984 a, 1985), Tsuga sieboldii – Kuroda in Shi-maji (1983), Populus americana – Ku-roda in Shimaji (1984 b), Chama-ecyparis obtusa – Kuroda in Kiyono (1997), Picea abies – Bäucher in sod. (1998), Lukan (2004), Dem{ar (2004), Oven in sod. (2004), Zupan (2005), Betula spp. – Schmitt in sod. (2004), Pinus sylvestris – Schmitt in sod. (2004), Seo in sod. (2005). Preiskave nenormalnega tkiva v bli`ini po{kodbe, zlasti travmatskih smolnih kanalov, natan~nost te metode {e iz-bolj{a. Kuroda in Shimaji (1983) sta v eni izmed {tudij sledila procesu nastajanja travmatskih smolnih kanalov pri vrsti Tsuga sieboldii. Ugotovila sta, da je polo`aj zunanjega roba travmatskih smolnih kanalov sovpadal s polo`ajem kambijevih inicialk v ~asu vboda, medtem ko se notranji rob travmatskih smolnih kanalov ni skladal (slika 4). Na osnovi tega sta sklepala, da so se travmatski smolni kanali vedno razvili iz ksilemskih materinskih celic v bli`i-ni kambijevih inicialk v trenutku vboda. V nekaterih primerih pa so trav-matski smolni kanali nastali nekoliko kasneje glede na ~as vboda. Kuroda in Shimaji (1983) sta sklepala, da polo`aj travmatskih smolnih kanalov ne ozna-~uje polo`aja kambijevih inicialk tako natan~no, kot ga nenormalno tkivo. Slika 4. Shema nastanka travmatskega smolnega kanala pri Tsuga sieboldii po: (I) treh dneh, (II) desetih dneh in (III) enem mesecu po po{kodovanju. C.I. – kambijeve inicialke, K.M. – ksilemske materinske celice, -------- polo`aj kambijevih inicialk v trenutku po{kodovanja (Kuroda in Shimaji, 1983). Slika 5. Shema odziva tkiv na vbod z iglo pri Pinus taeda: (a) neposredni odziv na vbod z iglo, (b) odziv po nekaj dneh, (c) odziv po desetih dneh in (d) odziv po enem mesecu. (1) domnevni polo`aj kambijevih inicialk v trenutku ranitve, (2) domnevni polo`aj celic v fazi odlaganja sekundarne celi~ne stene v ~asu ranitve. P – floem, R – trakovni parenhim, Ca – vrzel nastala z vbodom (Yoshimura in sod., 1981 a). Ravno tako za~etka faze oblikovanja sekundarne celi~ne stene ni mogo~e dolo~iti iz polo`aja travmatskih smol-nih kanalov. Po drugi strani pa je trav-matske smolne kanale precej la`je zaslediti kot nenormalno tkivo, ki je omejeno le na neposredno bli`ino vboda (Kuroda in Shimaji, 1983; Kuroda, 1986). Travmatski smolni kanali se ob po{kodbi pojavijo tudi pri vrstah, ki normalnih smolnih kanalov nimajo. Dolo~eni ksilemski derivati, ki bi se v normalnih razmerah diferencirali v traheide, spremenijo smer razvoja in se oblikujejo v epitelne celice aksialnih smolnih kanalov (Kuroda in Kiyono, 1997). Yoshimura in sodelavci (1981 a, b) so na primeru bora Pinus taeda podrobneje prou~ili odziv tkiva na mikropo{-kodbe (slika 5). V ~asu vboda je med kambijem ter celicami s sekundarno celi~no steno nastala velika odprtina. Nekaj dni po vbodu se je odprtina v obmo~ju ksilemskih materinskih celic ter celic v fazi postkambijske rasti pri-~ela o`ati. Pribli`no po enem tednu sta se robova odprtine skorajda zdru`ila. ijaLeS 58(2006) 9 raziskave in razvoj Slika 6. Shematski prikaz odziva tkiv na vbod z iglo pri Pinus taedi v radialni ravnini: a) neposreden vbod z iglo; b) odziv po izvleku igle; X – ksilem, P – floem, G – odprtina, nastala z vbodom, AR – letnica med teko~o braniko in braniko prej{njega leta (Kuroda in Shimaji, 1984 b). Slika 7. Shema lokacije kambija v ~asu po{kodbe na pre~nem prerezu pri Chamaecyparis obtusa. Pa – kalusne celice, Tr – traheide poranitvenega lesa (Kuroda in Kiyono, 1997). Po desetih dneh so se prameni ostankov poru{enih primarnih celi~nih sten v bli`ini kambijevih inicialk pretrgali in se s~asoma pomaknili proti floem-ski in ksilemski strani. Na teh mestih so pri~eli radialni nizi traheid prolife-rirati proti kambijevim inicialkam. Medtem so se tvorile abnormalne pa-renhimske celice v obmo~ju med kam-bijem ter celicami v fazi odlaganja sekundarne celi~ne stene. Parenhimske celice so se namno`ile in pove~ale in povzro~ile deformacijo pre~nih dimenzij nediferenciranih traheid. Polo`aj kambijevih inicialk v trenutku ranitve je bilo mogo~e dolo~iti na osnovi pro-liferiranega tkiva ter polo`aja najgloblje le`e~ih, v ksilemu pretrganih ostankov celi~nih sten (slika 5) (Yoshi-mura in sod., 1981 a). Kuroda in Shimaji (1984 b) sta prou-~ila odziv kambija na vbod z iglo tudi v radialni ravnini (slika 6), kjer je bila lepo vidna odprtina, ki je nastala po po{kodbi v obmo~ju kambija. Teden dni kasneje se je odprtina za~ela o`ati. Prazen prostor so zapolnile parenhim-ske celice trakov in ostanki kolabi-ranega kambija (Kuroda in Shimaji, 1984 b). Pri vrstah Chamaecyparis obtusa, Cedrus deodara in Pinus taeda naj bi bile kambijeve celice v ~asu po{kodbe nad kalusom (slika 7) (Kuroda in Kiyono, 1997). Kalus naj bi nastal kot rezultat abnormalne proliferacije trakovnih celic (Kuroda, 1986). Velikost in oblika kalusnega tkiva je bila odvisna od velikosti igle, vitalnosti drevesa in drevesne vrste. Letnice so bile na mestu po{kodbe valovite, saj se je lokalno (nad kalusom) zaradi po{kod-be pove~ala celi~na produkcija (Kuro-da, 1986). Ne glede na ~as ranitve, je vbod z iglo pri navadni smreki povzro~il izsu{itev ksilemskih tkiv, nekrozo nediferenci-arnih ksilemskih celic, nastanek kalus-nega tkiva, travmatskih smolnih kanalov ter tipi~nega poranitvenega lesa. Edini relevantni anatomski znak za do-lo~itev polo`aja kambija v trenutku ranitve so bili odmrli ostanki kambi-jevih inicialk ter najmlaj{ih ksilemskih derivatov, ki so bili v kalusu (Lukan, 2004; Dem{ar, 2004; Zupan, 2005). Travmatski smolni kanali se niso izkazali kot zanesljiv kazalec nastalega ksi-lemskega prirastka do ~asa po{kodbe pri navadni smreki. Dolo~itev konca redne kambijeve delitvene aktivnosti lahko ote`uje z ranitvijo inducirana reaktivacija meristema, ki je bila po-gostej{a pri smrekah, ki rastejo v ugod-nej{ih klimatskih rszmerah (Oven in sod., 2004). Metoda ni primerna za raziskave sezonske dinamike celi~ne produkcije na floemski strani. Dendrometri Dendrometri so instrumenti, ki na nedestruktiven na~in kontinuirano bele`ijo radialne spremembe dimenzij drevesnih tkiv, npr. debla, redkeje korenin. Lastnosti dendrometrov se z vidika to~nosti, natan~nosti, resolucije, stro{kov in enostavnosti uporabe razlikujejo. V grobem lo~imo kontaktne (to~kasti in obro~asti) in opti~-ne dendrometre (Clark in sod., 2000). Dimenzijske spremembe debel zajemajo radialno rast dreves (lesa in skorje, kot rezultata aktivnosti prevodnega in plutnega kambija), spremembe v hidrataciji, sekundarne spremembe v skorji (kolaps sitastih elementov, inflacija parenhima, nastanek sklereid itd.) (Deslauriers in sod., 2005). Meritve dendromentrov so prikazane kot kontinuirane ~asovne serije radialnih fluktuacij dimenzij debla, ki jih je mo-go~e razdeliti na reverzibilno kr~enje in nabrekanje debla, povezano s preto- ijaLeS 58(2006) 9 raziskave in razvoj kom vode po deblu in na ireverzibilno debelinsko rast debla med rastno sezono. Rast drevesa zajema predvsem postkambijsko rast ksilemskih in flo-emskih celic. Analize meritev je mogo-~e opraviti na dnevni ali ve~dnevni skali (Deslauriers in sod., 2005; Tur-cotte in sod., 2005). [tudije o radialnih spremembah dreves z dendrometri so bile najve~krat opravljene med rastno sezono, najnovej{e pa tudi v dormant-nem obdobju (Turcotte in sod., 2005). Sklep Informacije o sezonski dinamiki ksilo-geneze pri razli~nih vrstah na razli~nih rasti{~ih in v razli~nih rastnih sezonah so med drugim zelo pomembne za dendroekolo{ke in dendroklimatolo{-ke {tudije. Za raziskave vplivov izbranih klimatskih dejavnikov na {irino ksilemskih branik v dolo~enem letu so podatki o dol`ini rastne sezone oziroma trajanju kambijeve aktivnosti klju~-ni. Vsaka izmed opisanih metod ima svoje prednosti in pomanjkljivosti, vendar se je izkazalo, da so rezultati, dobljeni z razli~nimi metodami, med seboj primerljivi. Za primerjavo rezultatov iz razli~nih laboratorijev pa je hkrati nujno, da so tudi nadaljnje analize, obdelave in interperatacije podatkov med seboj usklajene. literatura 1. Antonova G.F., Stasova V.V. 1993. Effects of environmental factors on wood formation in Scots pine stems. Trees, 7: 214-219 2. Antonova C.F., Cherkashin V.P., Stasova V.V., Varaksina T.N. 1995. Daily dynamics in xylem cell radial growth of Scots pine (Pinus sylvestris L) Trees, 10: 24-30 3. Antonova G.F., Stasova V.V. 1997. Effects of environmental factors on wood formation in larch (Larix decidua Ldb.) stems. Trees, 11: 462-468 4. Bäucker E., Bues, C, Vogel, M. 1998. Radial growth dynamics of spruce (P/cea ab/es^measured by micro-cores. IAWA Journal, 3: 301-309 5. Camarero J.J., Guerrero-Campo J., Gutiérrez E. 1998. Tree-ring growth and structure of Pinus uncinata and Pinus sylvestris in the Central Spanish Pyrenees. Arctic and Alpine Research, 30: 1-10 6. Chaffey N. 1999. Cambium: old challenges - new opportunities. Trees, 13: 138-151 7 Clark N.A., Wynne R.H., Schmoldt D.L. 2000. A review of past research on dendrometers. Forest Science, 46, 4: 570-576 8. Čuden A.R. 2005. Raziskave kambijeve aktivnosti in nastajanja lesa pri jelki (Abies a/toMill) z metodo vzor~enja intaktnih tkiv. Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 44 str. 9. Demšar B. 2004. Nastanek lesa pri smreki (Picea ables (L.) Karst.) iz avstrijskih Alp. Diplomska naloga Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo 55 str. 10. Denne M.P., Dodd R.S. 1981. The environmental control of xylem differentiation. V: Barnett J.R (ed) Xylem Cell Development. Castle House Publications LTD: 236-255 str 11. Deslaurlers A. 2003. Dynamique de la croissance radiale et influence météorologique quotidienne chez le sapin baumier (Ab/estofeamea (L) Mill) en forDt boréale. Th~se présenté D l’université du Québec D Chicoutimi comme exigence partielle du doctorat en sciences de l’environnement (doktorska disertacija), Université du Québec: 142 str. 12. Deslaurlers A., Morln H.r Urbinati C, Carrer M. 2003 a. Daily weather response of balsam fir (Abies balsamea (L) Mill.) stem radius increment from denrometer analysis in the boreal forest of Quebec (Canada). Trees, 17 6: 477-484 13. Deslaurlers A., Morln H., Begin Y. 2003 b. Cellular phenology of annual ring formation of Abies balsamea in the Quebec boreal forest (Canada). Canadian Journal of Forest Research, 33: 190-200 14. Deslauriers A., Morin H. 2005. Intra annual tracheid production in balsam fir stems and the effect of meteorological variables. Trees, 19: 402-408 15. Deslaurlers A., Rossi S., Anfodlllo T. 2005. Monitoring of intra-annual tree growth with dendrometers: what do we really measure? V: Intra-annual analysis of wood formation: Workshop at the Centro studi per l‘ambiente Alpino San Vito di Cadore, Belluno, 2-5 October 2005. San Vito di Cadore: Universita degli studi di Padova, Dipartimento territorio e sistemi agro-forestali: 5-6 16. Donaldson LA. 1991. Seasonal changes in lignin distribution during tracheid development in Pinus radiata Wood Science and Technology, 25: 15-24 17 Donaldson LA. 1992. Lignin distribution during latewood formation in Pinus radiata IAWA Bulletin n.s., 12, 4: 381-387 18. Dorado, I., Gri~ar, J., ^ufar, K., De Luis, M., Raven-tós Bonvehi, J. 2005. Annual radial growth rhythm of Pinus halepensis trees from dry-semiarid sites in Spain - first results. V: Eurodendro 2005: international conference of dendrochronology: September, 28th-October 2nd 2005, Viterbo, Italy. Viterbo, Sette citta: 16 19. Ford E.D., Robards A.W., Piney M.D. 1978. Influence of environmental factors on cell production and differentiation in the earlywood of Picea sitchensis. Annals of Botany, 42: 683-692 20. Forster, T. Schweingruber F.H., Denneler B. 2000. Increment puncher: a tool for extracting small cores of wood and bark from living trees. IAWA Journal, 21: 169-180 21. Gindl W., Grabner M., Wimmer R. 2001. Effects of altitude on tracheid differentiation and lignification of Norway spruce. Canadian Journal of Botany, 79: 815-821 22. Gregory R.A., Wilson B.F. 1968. A comparison of cambial activity of white spruce in Alaska and New England. Canadian Journal of Botany, 46: 733-734 23. Gri~ar J., Stra`e A., ^ufar K. 2003 a. Differentiaton of the last formed tracheids in wood of silver firs (Abies alba) having various cambial productivity. Zbornik gozdarstva in lesarstva (Research Reports Forestry and Wood Science and Technology), 70: 87-10 0 24. Gri~ar J., ^ufar K., Schmitt U. 2003 b. Diferenciacija terminalnih traheid kasnega lesa pri navadni jelki v dormantnem obdobju. Les, 55, 12: 412-415 25. Gri~ar J., Oven P. , Zupan~i~ M., ^ufar, K. 2004. Seasonal dynamics of annual xylem growth ring formation in Silver fir (Abies alba). V: Abstracts : Eurodendro 2004. Rendsburg: Eurodendro, 2004: 19 26. Gri~ar J., ^ufar K., Oven P. , Schmitt U. 2005 a. Differentiation of terminal latewood tracheids in silver fir during autumn. Annals of Botany, 95: 959-965 27. Gri~ar J., Oven P. , ^ufar K. 2005 b. Seasonal dynamics of secondary phloem growth ring formation in Norway spruce (Picea abies) and silver fir (Abies alba). V: Eurodendro 2005: international conference of dendrochronology: September, 28th-October 2nd 2005, Viterbo, Italy. Viterbo, Sette citta: 20-21 28. Gri~ar J., Zupan~i~ M., ^ufar K., Oven P. 2005 c. Xylem formation in Norway spruce at two growth sites in Slovenia in years 2002 and 2003. V: Eurodendro 2005: international conference of dendrochronology : September, 28th-October 2nd 2005, Viterbo, Italy. Viterbo, Sette citta: 51 29. Horacek P. , Slezingerova J., Gandelova. 1999. Effects of environmental on the xylogenesis of Norway spruce (Picea abies [L.] Karst.). In: Wimmer R., Vetter R.E. (ed.). Tree – Ring Analysis. Biological, Methodological and Environmental Aspects. CABI Publishing: 33-54 30. Kozlowsky T.T., Pallardy S.G. 1997. Growth control in woody plants. Academic Press, Inc: 641 str. 31. Kuroda K., Itoh T., Shimaji K. 1981 a. Studies on the improvement of the pinning method for marking xylem growth II. Pursuit of the time sequence of abnormal tissue formation in loblolly pine. Mukuzai Gakkaishi, 2 7, 11 : 755-760 32. Kuroda K., Itoh T., Shimaji K. 1981 b. Studies on the improvement of the pinning method for marking xylem growth II. Pursuit of the time sequence of abnormal tissue formation in loblolly pine. Mukuzai Gakkaishi, 2 7, 11 : 755-760 33. Kuroda K., Shimaji K. 1983. Traumatic resin canal formation as a marker of xylem growth. Forest Science, 29, 3: 653-659 ijaLeS 58(2006) 9 raziskave in razvoj literatura 34. Kuroda K., Shimaji K. 1984 a. Wound effects on xylem cell differentiation in a conifer. IAWA Bulletin n. s., 5: 295-305 35. Kuroda K., Shimaji Y. 1984 b. The pinning method for marking xylem growth in hardwood species. Forest Science, 30, 2: 548-554. 36. Kuroda K., Shimaji Y. 1985. Wound effects on cytodifferentiation in hardwood xylem. IAWA Bulletin, 6, 2: 107-118 37. Kuroda K. 1986. Wound effects on cytodifferen-tiation in the secondary xylem of woody plants. Wood Research, 72: 67-118 38. Kuroda K., Kiyono Y. 1997. Seasonal rhythms of xylem growth measured by the wounding method and with a band-dendrometer: an instance of Chamaecyparis obtusa. IAWA Journal, 18, 3: 291-299. 39. Kutscha N.P., Schwarzmann J.M. 1975. The lignification sequence in normal wood of balzam fir. Holzforschung, 29, 3: 79-84 40. Kutscha N.P., Hyland F., Schwarzmann J.M. 1975. Certain seasonal changes in balsam fir and its derivatives. Wood Science and Technology, 9: 175 -18 8 41. Lachaud S., Catesson A.M., Bonnemain J.L. 1999. Structure and functions of the vascular cambium. Life Sciences, 322: 633-650 42. Larcher W. 2003. Physiological plant ecology. Ecophysiology and stress physiology of functional groups. Fourth edition. Springer – Verlag Berlin Heidelberg: 513 str. 43. Larson P.R. 1994. The vascular cambium. SpringerVerlag Berlin Heidelberg: 725 str. 44. Lukan D. 2004. Raziskave sezonske aktivnosti kambijeve cone in nastajanja ksilemske branike pri navadni smreki s tehniko »pinning«. Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 42 str. 45. Mäkinen H., Nöjd P. , Saranpää P. 2003. Seasonal changes in stem radius and production of new tracheids in Norway spruce. Tree Physiology, 23: 959-968 46. Marion, L., Gri~ar, J., Oven, P. 2005. Wood formation in deciduous urban trees analyzed by micro-cores. V: Intra-annual analysis of wood formation: Workshop at the Centro studi per l‘ambiente Alpino San Vito di Cadore, Belluno, 2-5 October 2005. San Vito di Cadore: Universita degli studi di Padova, Dipartimento territorio e sistemi agro-forestali:14-15 4 7. Murmanis L., Sachs I. 1969. Seasonal development of secondary xylem in Pinus strobus L. Wood Science and Technology, 3: 177-193 48. Murmanis L., Sachs I. 1973. Cell wall formation in secondary xylem of Pinus strobus L. Wood Science and Technology, 7: 173:188 49. Nix, L.E. & Villiers, K., 1985. Tracheid differentiation in southern pines during the dormant season. Wood and Fibre Science, 17, 3: 397-403 50. Oven P. 1997. Odziv sekundarnega floema in ksilema ter kambija na mehanske po{kodbe bele jelke (Abies alba Mill.), navadne smreke (Picea abies Karst .), rde~ega bora (Pinus sylvestris L.) in evropskega macesna (Larix decidua Mill.). Doktorsko delo. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 16 7 str. 51. Oven P. , Gri~ar J., Zupan~i~ M., Levani~ T., Stra`e A., Dem{ar B. 2004. Relevant anatomical markers for research of wood formation in Norway spruce with pinning technique. V: Abstracts : Eurodendro 2004. Rendsburg: Eurodendro: 36 52. Panshin A.J., de Zeeuw C. 1980. Textbook of wood technology. Fourth edition. New York, McGraw-Hill: 722 str. 53. Plomion, C, Leprovost, C, Stokes, A., 2001. Wood formation in trees. Plant Physiology, 127: 1513-1523 54. Ribas M., Gutierrez E. 2005. Measurement of Pinus halepensis girth growth using band-dendrometers. V: Intra-annual analysis of wood formation: Workshop at the Centro studi per l‘ambiente Alpino San Vito di Cadore, Belluno, 2-5 October 2005. San Vito di Cadore: Universita degl studi di Padova, Dipartimento territorio e sistem agro-forestali: 18 55. Richardson S.D., Dinwoodie J.M. 1960. Studies on physiology of xylem development. Part I: The effect of night temperature on tracheid size and wood density in conifers. Journal of the Institute of Wood Science, 6: 3-13 51. Rossis., Deslauriers A.,/Worin H. 2003. Application of the Gompertz equation for the study of xylem cell development. Dendrochronologia, 21, 1: 33-39 52. Rossi S.r Anfodillo T., Menardi R. 2006 a. Trephor a new tool for sampling microcores from tree stems IAWA Journal, 27 1: 89-97 53. Rossi S., Deslauriers A., Anfodillo T., /Worin H., Saracino A., Motta R., Borghetti M. 2006 b. Conifers in cold environments synchronize maximum growth rate of tree-ring formation with daily length. New Phytologist (v tisku) Savidge, R.A., 1996. Xylogenesis, genetic and environmental regulation - a review. IAWA Journal, 54. 55. 56. 57 58. 59. 60. 17 3: 269-310 Savidge, R.A. 2000 a. Intristic regulation of cambial growth. Journal of Plant Growth Regulation, 20: 52- 62. 63. 64. 77 Savidge R.A. 2000 b. Biochemistry of seasonal cambial growth and wood formation - an overview of the challenges. V Cell and Molecular Biology of Wood Formation. Savidge RA., Barnett J.R., Napier R (eds.). BIOS Scientific Publishers Limited, Oxford, UK: 1-30 Schmitt U, Möller R, Eckstein D. 2000. Seasonal wood formation dynamics of beech (Fagus sylvatica L.) and black locust (Robinia pseudoacacia L) as determened by the “pinning” technique. Journal of Applied Botany, 74: 10-16 Schmitt, U., Grünwald, C, Cričar, J., Koch, C, Čufar, K., 2003. Wall structure of terminal latewood tracheids of healthy and declining silver fir trees in the Dinaric region, Slovenia. IAWA Journal, 24, 1: 41-51 Schmitt U., Jalkanen R., Eckstein D. 2004. Cambium dynamics of Pinus sylvestris and Betula spp. In the northern boreal forest in Finland. Silva Fennica, 38, 2: 167-178 Seo J.W., Schmitt U., Eckstein D., Jalkanen R. 2005. Wood formation of Scots pine in northern Finland during five consecutive vegetation periods. V: Eurodendro 2005: international conference of dendrochronology: September, 28th-October 2nd 2005, Viterbo, Italy. Viterbo, Sette citta: 36-37 Skene D.S. 1972. The kinetics of tracheid development in Tsuga canadensis Carr. and its relation to tree vigour. Annals of Botany, 36: 179-187 Torelli N. 1990. Les in skorja. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 70 str. Torelli N., Oven P., ZupančičM. 1990. Nastanek in zna~ilnosti barierne cone ter lesa, nastalega po ranitvi Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36: 3-16 Turcotte A., Morin H., Krause C. 2005. Spring changes in water relations and onset of cambial activity of black spruce (Picea mariana (Mill.) B.SP): their relationship to environmental factors. V Intra-annual analysis of wood formation: Workshop at the Centro studi per l‘ambiente Alpino San Vito di Cadore, Belluno, 2-5 October 2005. San Vito di Cadore: Universita degli studi di Padova, Dipartimento territorio e sistemi agro-forestali: 24-25 65. Uggla C., Mellerowicz E.J., Sundberg B. 1998. Indole-3-acetic acid controls cambial growth in Scots pine by positional signaling. Plant Physiology, 117: 113–121 66. Verheyden A., Kairo J.G., Beeckmann H., Koed-man N. 2004. Growth rings, growth ring formation and age determination in the mangrove Rhizophora mucronata. Annals of Botany, 94: 89-66 67. Werf van der G.W., Sass-Klaassen U. 2006. The impact of the summer drought in 2003 on the intra-annual growth pattern and vessel size of Beech (Fagus sylvatica) and Oak (Quercus robur) in The Netherlands. Dendrochronologia (v tisku) 68. Whitmore F.W., Zahner R. 1966. Development of the xylem ring in stems of young red pine trees. Forest Science, 12, 2: 198-210 69. Wodzicki T.J. 1972. Mechanism of xylem differentiation in Pinus sylvestris L. Journal of Experimental Botany, 22, 72: 670-687 70. Wodzicki T.J. 2001. Natural factors affecting wood structure. Wood Science and Technology, 35: 5-26 71. Wolter K. E. 1968. A new method for marking xylem growth. Forest Science, 14: 102-104. 72. Yoshimura K., Itoh T., Shimaji K. 1981 a. Studies on the improvement of the pinning method for marking xylem growth. Wood Research, 67: 1-16 73. Yoshimura K., Itoh T., Shimaji K. 1981 b. Studies on the improvement of the pinning method for marking xylem growth II. Pursuit of the time sequence of abnormal tissue formation in loblolly pine. Mukuzai Gakkaishi, 2 7, 11 : 755-760 74. Zupan B. 2005. Nastanek ksilemske branike pri smrekah na Pokljuki v letu 2003. Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 51 str. ijaLeS 58(2006) 9 raziskave in razvoj UDK: 681.3 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Informacijska in komunikacijska tehnologija (IkT) v lesnem podjetju Information and communication technologies (IcT) in woodindustry company avtorja: Jo`e KROPIV[EK, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina VIII/34, Ljubljana, e-po{ta: joze.kropivsek@bf.uni-lj.si Stanislav RAM[AK, Lipje 3a, Velenje, e-po{ta: slavko.ramsak@gmail.com izvleček V informacijski dru`bi je uspe{nost poslovanja podjetij mo~no odvisna od u~in-kovitosti ravnanja z informacijami. Podjetja imajo za to na razpolago cel spekter informacijskih re{itev, temelje~ih na sodobnih informacijskih storitvah in re{itvah IkT, s katerimi je mogo~e us-pe{no obvladovati zahteve po sodob-nej{em organiziranju poslovanja, kako-vostnej{em odlo~anju in bolj{i odzivnosti poslovanja. V lesnih podjetjih se pri informatizaciji poslovanja proizvodni proces poka`e kot razmeroma zahteven in spe-cifi~en. Kljub temu je bilo v prispevku dokazano, da je za proces planiranja in spremljanja proizvodnje v lesnem podjetju mo`no postaviti tak{no informacijsko in komunikacijsko tehnolo{ko re{itev, ki zagotavlja a`urne podatke za ERP sistem (natan~neje planiranje), zmanj{uje obseg papirne dokumentacije, zmanj{uje mo`nosti napak pri vnosih in je hkrati uporabna tudi v zelo specifi~nih delovnih pogojih. To pove~uje u~inko-vitost in konkuren~no sposobnost celotnega podjetja. Na osnovi preu~itve mo`-nih informacijskih re{itev so bila v prispevku oblikovana teoreti~na in prakti~-na izhodi{~a za na~rtovanje in izgradnjo u~inkovite tehnolo{ke informacijske infrastrukture v lesnem podjetju ter predlagan algoritem procesa informati- zacije proizvodnega procesa, katerega klju~na dogodka sta analiza informacijskih tokov ter analiza posebnosti in zahtev proizvodnega procesa. Klju~ne besede: informacijska in komunikacijska tehnologija, proizvodni proces, informatizacija, lesnoindustrijsko podjetje 1. Izhodi{~a Globalizacija poslovnega okolja in pojav nove, globalne ekonomije, od podjetij zahtevata poleg drugih parametrov tudi ve~jo odzivnost. Informacijska dru`ba ponuja za podjetja cel spekter informacijskih re{itev. Za uspe{no poslovanje morajo tako podjetja na eni strani zagotavljati ustrezne podatke/informacije za podporo odlo-~anju in izvajanju poslovnega procesa, na drugi strani pa zaposlenim omo-go~iti uporabo najsodobnej{ih informacijskih orodij in storitev, ki olaj{ajo, predvsem pa pospe{ijo izvajanje njihovih delovnih nalog v okviru poslovnega procesa. S tem se pove~a kakovost opravljenega dela, predvsem pa skraj{a ~as, s ~imer podjetja dose`ejo bolj{o odzivnost. Uporaba sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IkT) pri tem predstavlja osnovo, infrastrukturo, na katerih vsi ti servisi in storitve temeljijo (Laudon/Laudon, 2000). Na voljo je {irok in raznovrsten spekter IkT, s katerim je mogo~e uspe{-no re{iti zahteve po sodobnej{em organiziranju poslovanja (Kova~i~/Bosilj Vuk{i}, 2005). V lesni industriji se predvsem pri informatizaciji proizvodnje sre~amo z zelo ijaLeS 58(2006) 9 raziskave in razvoj specifi~nimi delovnimi okolji in razmerami. Zato je izbira ustrezne IkT {e toliko pomembnej{a. Na osnovi dosedanjih raziskav (npr. Kropiv{ek, 2003b) sklepamo, da je sodobna IkT za proces proizvodnje redko uporabljena, kar je posledica nepoznavanja teh tehnologij na eni strani in velikega {tevila posebnosti pri njihovi implementaciji na drugi strani. Predvidevamo, da je izmed mno`ice tehnolo{kih re{itev sodobnih IkT mo`no izpostaviti tisto, ki je zanimiva in primerna za razli~ne namene v lesnih podjetjih. Temeljni cilj prispevka je raziskati teoreti~na in prakti~na izhodi{~a za na~rtovanje in izgradnjo u~inkovite tehnolo{ke informacijske infrastrukture v lesnem podjetju. V okviru tega bomo preu~ili posebnosti delovnega okolja njihove uporabe, predvsem z vidika zahtev in posebnosti. Namen ~lanka pa je prikazati pomembno vlogo izvajalcev poslovnega in proizvodnega procesa pri procesu implementacije informacijske in komunikacijske tehnologije. Poskusili bomo dokazati, da je za proces planiranja in spremljanja proizvodnje v lesnem podjetju mo`no postaviti tak{-no informacijsko in komunikacijsko tehnolo{ko re{itev, ki bo pove~ala njegovo u~inkovitost in pozitivno vplivala na organizacijo izvajanja tega procesa. Metoda dela temelji na analizi teore-ti~nih in prakti~nih predpostavk glede sodobne IkT, pripravi algoritma implementacije IkT v podjetja z uporabo modela eEPC (Extended Event-Driven Process Chain) iz metodologije ARIS (Kropiv{ek/Oblak, 2005) in prakti~nem preizkusu modela v konkretnem lesnem podjetju, pri ~emer smo zasnovali IkT za podporo proizvodnemu procesu. ra 2. Sodobne tehnologije IkT 2.1. Tehnologije ra~unalni{kih omre`ij Med najpomembnej{e dose`ke na pod-ro~ju IkT sodijo sodobna ra~unalni{ka omre`ja, ki so tako temelj vsakemu informacijskemu izmenjavanju podatkov. Ra~unalni{ka omre`ja so zelo raznovrstna. Lo~imo jih po na~inih povezav med ra~unalniki, namenu, velikosti, uporabljenih protokolih ipd., ve~ina pa jih ima v svojem poimenovanju kratico AN (Area Network – podro~na omre`ja) (Mitchel, 2005). Najpogos-tej{a so omre`ja tipa odjemalec/stre`-nik, kjer je na eni strani stre`nik, ki nudi dolo~ene storitve in vire, na drugi strani pa odjemalci, ki te storitve uporabljajo. To pa je hkrati tudi osnova za uporabo protokola TCP/IP. Pri prostranih ra~unalni{kih omre`jih (WAN - Wide Area Network) so med `i~nimi tehnologijami trenutno najbolj aktualne tehnologije iz dru`ine xDSL (Digital Subscribal Line), med katerimi velja izpostaviti tehnologiji ADSL (full rate asymmetrical DSL) in VDSL (very high bit rate DSL) (DSL Forum, 2005). Ne gre pa prezreti tudi tehnologij ATM (asynchronous transfer mode) in Frame Relay (MFA Forum, 2005). Potreba po mobilnosti narekuje hiter razvoj mobilnih tehnologij in izgradnjo hitrih, varnih mobilnih omre`ij. Aktualne tehnologije so GPRS (General Packet Radio Service), UMTS (Universal Mobile Telecommunications System), HSPDA (High Speed Downlink Packet Access) in WiMAX (Worldwide Interoperability for Microwave Access) oz. IEEE 802.16. Slednji omogo~a visoke hitrosti prenosov (do 70 Mb/s), z eno dostopno to~ko pa pokrijemo zelo veliko podro~je (radij do 50 km) (Grabia-nowski/Brain, 2006). Tudi za povezave v lokalnih omrežjih (LAN - Local Area Network) lahko po-skrbimo z žičnimi oz. brezžičnimi tehnologijami. Pri žičnih tehnologijah lokalnih omrežij poznamo predvsem IEEE 802.3 oz. Ethernet (novejši fast ethernet in najnovejši giga ethernet), FDDI (Fiber Distributed Data Interface) in LAN prek električnega omrež-ja, med bolj specialne tehnologije pa sodijo PROFIBUS (PROcess Fleld-BUS), LON (Local Operating Network), kot predstavnik industrijskega področnega vodila, in INTERBUS (KovačeviD, 2002). Med brezžičnimi tehnologijami lokalnih omrežij so najzanimivejša Wi-Fi (Wireless Fidelity) omrežja po standardih 802.11a, 802.11b in 802.11g oz. (v razvoju) 802.11i , 802.11e in 802.11h (Bradley, 2006). V podjetjih se v večini primerov uporabljajo žične tehnologije (predvsem ethernet), saj imajo z vidika varnosti zaenkrat še določene prednosti pa tudi v večini primerov so (zaenkrat še vedno) cenovno ugodnejše. Osebna računalniška omrežja (PAN -Personal Area Network) se hitro razvijajo, saj je na voljo vse več naprav za osebno rabo (npr. mobilni telefoni, dlan-čniki, tiskalniki ipd.), ki jih lahko priključimo na računalnik z vedno večjimi potenciali poslovne rabe. Izmed žičnih so najaktualnejše tehnologije: USB (Universal serial Bus), FireWire (IEEE 1394) in RS-232 (Vidmar, 2002). V sklopu brezžičnih sta najbolj razširjeni tehnologiji IrDA (Infra-Red) in Bluetooth (IEEE 802.15.1). Slednji prehaja iz osnovne uporabe v mobilnih telefonih, prenosnih in stacionarnih računalnikih ter drugih prenosnih ter brezžič-nih napravah (npr. digitalni fotoaparati, slušalke...) na področja, kot so: nadzor dostopa, elektronsko plačevanje in nadzor industrijskih naprav (Peršin/Tovor-nik, 2001) in predstavlja neposredno konkurenco brezžičnim standardom Wi-Fi 802.11. (Saksida, 2006). ijaLeS 58(2006) 9 raziskave in razvoj Najbolj raz{irjen in pogosto uporabljen protokol za sporazumevanje naprav v omre`jih je protokol TCP/IP, ki pa ga v industriji lahko dopolnjujejo razni specializirani in namenski protokoli, npr.: EtherCAT (Ethernet for Control Automation Technology), EtherNet/ IP in EtherNet Powerlink (raz{iritev 3. in 4. sloja TCP/IP modela), Modbus/ TCP – IDA (integracija na ~etrti sloj TCP/IP modela), PROFINET in SERCOS-III (SErial Real-Time COmmunication System) kot digitalni vmesnik za komunikacijske namene med kontrolerjem in pogoni z uporabo opti~nih vlaken (Schwab C., 2004). Specialni protokoli re{ujejo te`ave, ki izhajajo iz bistvene razlike med obi~aj-nim, pisarni{kim komunikacijskim omre`jem in industrijskim omre`jem, t.j. ~asovna kriti~nost informacij, ki se prena{ajo. 2.2. Tehnolo{ke re{itve za avtomatizacijo poslovnih aktivnosti Vse ve~ja kompleksnost in integracija poslovnih aktivnosti znotraj poslovnega procesa pove~uje potrebo po njihovi avtomatizaciji. Pri tem gre predvsem za ustrezno programsko podprte tehnolo{ke re{itve, ki omogo~ajo izvajanje dolo~enih opravil brez posredovanja ~loveka ali pa je njegova nav-zo~nost potrebna le v minimalni meri, npr. za potrditev s strokovnega vidika. Tako v podjetjih sre~ujemo tehnologije za avtomatski zajem in prenos podatkov, tehnologije in programske re{itve za brezpapirno pisarno, tehnologije popolnoma avtomatiziranega e-poslo-vanja in izmenjavanja podatkov ipd. Med te tehnologije spadajo tudi sistemi za avtomatizacijo proizvodnje, kar je za lesna podjetja zaradi specifik proizvodnega procesa {e posebej zanimivo. Ti sistemi vplivajo na razli~ne poslovne aktivnosti v podjetju oz. proizvodnji, kot so npr ravnanje in vodenje ijaLeS 58(2006) 9 proizvodnje, sledenje in identifikacija izdelkov, zajem in analiza realnih procesnih podatkov, zagotavljanje kakovosti, obvladovanje zastojev, analiza u~inkovitosti proizvodnega procesa in prikaz klju~nih proizvodnih kazalnikov (KPI), obvladovanje delovne storilnosti ipd. V ta okvir spadajo zelo razli~ne, strogo namenske tehnologije, npr. industrijski krmilniki, nadzorni terminali, temperaturni regulatorji, fo-tostikala, senzorji (opti~ni, tla~ni …), varnostni elementi (releji, stikala) ipd. 2.3. Sistemi za identifikacijo in sledenje Sistemi za identifikacijo in sledenje omogo~ajo spremljanje izdelka od nabave surovine, njegove izdelave oz. predelave, do odpreme iz skladi{~a. Rabijo za kakovostnej{e planiranje proizvodnje, natan~nej{e planiranje in dobavo surovin ter pravo~asno odpremo izdelkov. Omogo~ajo, da so podatki/informacije o zalogah surovin, storilnosti na posameznih delovnih mestih, zastojih in drugih proizvodnih parametrih a`urni in dostopni. Za prvo skrbijo razli~ne tehnologije za identifikacijo in sledenje materialnih tokov, drugo pa je naloga sodobnih poslovnih informacijskih sistemov (ERP sistemi – Enterprise Resource Planning), ki z mre`nimi tehnologijami poskrbijo za distribucijo in integralnost podatkov/ informacij. Za spremljanje proizvodnje lahko uporabljamo razli~ne vrste identifikacijskih sistemov, vendar se v praksi najbolj uveljavljata tehnologija ~rtne kode in tehnologija radijsko frekven~ne identifikacije (RFID). Tehnologija ~rtne kode omogo~a enostaven in poceni na~in dekodiranja tekstovne in {tevil~ne informacije z elektronskimi napravami, imenovanimi ~italniki ~rtne kode. Prav tako je s tem na~inom omogo~eno hitro bra- nje podatkov z visoko natan~nostjo. Poznamo razli~ne tipe ~rtnih kod tako po razli~nih na~inih kodiranja kot tudi po simbolnih oznakah. Vzorci iz ~rt in presledkov predstavljajo razli~ne znake. Nabor teh vzorcev skupaj tvori simbolno zgradbo (TALTech, 2006). Tehnologije, ki jih sre~amo pri tem, so specializirani tiskalniki in bralniki (~italci) ~rtne kode. Lo~imo mobilne, namizne in industrijske tiskalnike/ bralnike. RFID je tehnologija, ki uporablja ra-diofrekven~no (torej brezkontaktno) komunikacijo za izmenjavo podatkov med spominskim elementom in gosti-teljskim ra~unalnikom. Predstavlja nadgradnjo tehnologije ~rtne kode. Pred njo ima vrsto prednosti, kot so npr. dvosmerna komunikacija (na ~ipe lahko tudi »zapisujemo«) in zato ve~ja prilagodljivost in dinami~nost, hitrost in kapaciteta branja podatkov z nalepk, neodvisnost od polo`aja nalepke pri branju in ve~ja neposrednost ter na-tan~nost pri zajemanju podatkov. Zaradi izjemne natan~nosti in varnosti pri zajemu podatkov je idealna platforma pri zajemu podatkov na pod-ro~ju skladi{~enja, logistike, zdravstva, farmacije, proizvodnje in trgovine na drobno. Bistvena slabost te tehnologije je razmeroma visoka cena nalepke s ~ipom, zato se ta tehnologija izka`e zelo koristna v primerih ve~jih oskrbovalnih verig, kjer si vsi ~leni v verigi (vsa podjetja od proizvajalca do uporabnika) razdelijo stro{ke nalepke. 3. Algoritem implementacije IkT za podporo proizvodnemu procesu v lesnem podjetju Lesna proizvodna podjetja se glede zahtevnosti proizvodnega procesa med sabo precej razlikujejo. Te razlike izhajajo predvsem iz osnovnih zna~il- m\ raziskave in razvoj nosti obdelovancev in delovnih operacij na njih, ki so tudi z vidika informatizacije teh procesov zelo pomembne. Lo~imo predvsem: (1) proizvodnjo stavbnega pohi{tva, ki je v svoji osnovni zna~ilnosti serijska z manj{im {tevilom izjem (proizvodnja je zato praviloma dobro avtomatizirana), (2) proizvodnjo ploskovnega pohi{tva, pri katerem sicer razmeroma enostaven proizvodni proces zaradi velikega {tevila razli~ic proizvodov postane precej kompleksen, ter (3) proizvodnjo masivnega po-hi{tva, kjer je praviloma {e zelo veliko delovnih operacij ro~nih in je zato avtomatizacija te`ja. Bistvena razlika med temi tipi proizvodenj pa izhaja iz mo`-nosti ozna~evanja in spremljanja kakor tudi iz kompleksnosti planiranja proizvodnje. Tudi delovni pogoji dela in zahteve so med razli~nimi vrstami pro-izvodenj zelo razli~ne, kar narekuje tudi uporabo razli~nih, specialno prilagojenih informacijskih tehnologij. Zato je zelo pomembno, da poznamo speci-fike posameznega proizvodnega procesa in jim prilagodimo izbiro tehnologije. Za uspe{no re{itev zastavljenega cilja moramo najprej ugotoviti trenutno stanje in razmere v podjetju, nato raziskati mo`ne tehnolo{ke re{itve za spremljanje proizvodnje ter nato poiskati in argumentirati njihove prednosti in slabosti za dolo~ena okolja ter oblikovati konkreten predlog tehnolo{kih re{itev za konkretno lesno podjetje (slika 1). 4. Zasnova IkT za proizvodni proces v lesnem podjetju 4.1. Analiza stanja 4.1.1. Analiza stanja informacijskih tokov v lesnem podjetju Za primer smo vzeli podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo in spajanjem furnirja. Pri tem podjetju je bilo zani- Slika 1. Algoritem implementacije IkT za podporo proizvodnemu procesu v lesnem podjetju (eEPC diagram) mivo predvsem to, da so delovni pogoji zelo specifi~ni in te`avni, pa tudi dejstvo, da je bila obstoje~a avtomatizacija proizvodnega postopka slaba. Proizvodni proces se za~ne z izbiro in dobavo hlodovine, ko se vsakemu hlodu izmerijo dimenzije in dolo~i kakovost ter na ~ela pritrdi posebne plasti~ne tablice, na katerih so napisane (zaporedne) {tevilke. Referent na terenu zapi{e podatke (na papir) in jih nato vnese v ra~unalnik. Pred vstopom v proizvodni proces se na podlagi teh podatkov za vsak hlod posebej izdela eviden~ni list, ki se takoj dopolni s podatki o ponovni izmeri. Eviden~ni list nato spremlja hlod oz. kasneje furnir skozi celoten proizvodni proces do skladi{~a. Na vsakem delovnem mestu ga delavci ro~no dopolnjujejo s podatki. V zadnji operaciji furnirski vez potuje skozi ra~unalni{ko podprto opti~- ijaLeS 58(2006) 9 no merilno enoto za izmero dimenzij in izračun kvadrature veza. Sledi izpis dokumentacije in izdelave samolepilne črtne kode, ki spremlja vez v skladišče. Ključne podatke iz papirnih dokumentov delavec na koncu izmene vnese tudi v informacijski sistem pod-jetja. Na vsakem delovnem mestu se vodi poročilo o količinski realizaciji na izmeno. 4.1.2. Analiza zahtev in omejitev pri zasnovi IKT Osnovna zahteva pri zasnovi IkT je z ustrezno tehnologijo povečati učinkovitost in uspešnost podjetja ter zagotoviti: • zmanjšanje obsega dela s papirno dokumentacijo in s tem prihraniti čas, • zmanjšanje števila napak pri vnosu podatkov, • skrajšanje časa enega proizvodnega cikla in s tem zmanjšanje stroškov dela, • izboljšanje odločanja z ažurnimi in točnimi informacijami, • povečanje mobilnosti ključnih uporabnikov/virov podatkov oz. informacij, • možnost spremljanja proizvodnje in sledenje sortimentom skozi proizvodni proces. Omejitve se nanašajo predvsem na značilnosti včasih precej zahtevnega delovnega okolja, pri čemer gre za probleme, povezane na praviloma vedno opazen lesni prah, razmeroma velike elektromagnetne motnje in veliko tveganje za fizične poškodbe strojne opreme in razmeroma slaba osvetljenost obdelovancev. Pri načrtovanju IkT za vzorčno podjetje pa je pomembno upoštevati tudi, da del proizvodnje poteka na prostem. Pri tem prihaja do velikih temperaturnih nihanj od okoli -10°C do 40°C in nihanj vlažnosti, po- ,jaLeS 58(2006) 9 gostokrat pa je ovira tudi blatna in umazana hlodovina. V lesni industriji nasploh pa je pri izbiri IkT nujno upo-{tevati tudi dejstvo, da je izobrazbena struktura zaposlenih v proizvodnji zelo slaba (Kropiv{ek, 2003a) in je zaradi tega tudi uporaba zahtevnih, zelo specialnih tehnolo{kih re{itev {e dodatno ote`ena. 4.2. Zasnova IkT za proizvodni proces v lesnem podjetju 4.2.1. Izhodi{~a pri zasnovi IkT Pri zasnovi IkT za podporo proizvodnemu procesu v lesnih podjetjih je v skladu z algoritmom (slika 1) treba upo{tevati ugotovitve iz analize stanja, pretehtati mo`nosti ponovne uporabe `e obstoje~ih tehnologij in naprav, upo{tevati omejitve in zahteve ter pre-u~iti lastnosti najsodobnej{ih tehnologij predvsem z vidika stro{kov in koristi. Informacijska tehnolo{ka arhitektura mora biti sodobna, odprta in prilagodljiva, omogo~ati mora varne in hitre komunikacije ter delo, hkrati pa mora ustrezati podatkovnim in informacijskim zahtevam uporabljenega poslovnega informacijskega sistema. 4.2.2. Zasnova IkT pri procesu ravnanja zalog hlodovine V preu~evanem lesnem podjetju bi bilo v tem delu proizvodnega procesa smiselno obdr`ati obstoje~ na~in s plo{~i-cami, kjer pa bi {tevilke zamenjale ~rt-ne kode. Papir bi zamenjal ro~ni terminal s tipkovnico za vnos potrebnih podatkov in z vgrajenim ~italcem ~rtnih kod, ki bi ustrezal vsem pogojem uporabe. Poleg vmesnika za `i~no povezavo (ethernet, USB, firewire, RS-232), mora omogo~ati tudi brez`i~no povezovanje (bluetooth, wi-fi, GPRS). Slednje bi z uporabo varnega VPN kanala omogo~alo a`urno posodobitev baze podatkov (kar s terena). raziskave in razvoj 4.2.3. Zasnova IkT v procesu proizvodnje Obstoje~ papirni na~in dela, predvsem pri spremljanju proizvodnje, bi bilo smiselno korenito prenoviti in delovna mesta opremiti s terminali s ~italcem ~rtnih kod. S tem bi zagotovili bolj{o preglednost nad potekom in stanjem proizvodnje ter nad u~inkovitostjo posameznih strojev in delavcev, tudi z raznimi statisti~nimi obdelavami. Na ta na~in bi poro~ila o proizvodnji, ki se vsak dan izpolnjujejo na vsakem delovnem mestu, ne bila ve~ potrebna, kar bi pomenilo bolj a`urne informacije in ni`je stro{ke dela. Za spremljanje proizvodnega procesa lahko uporabimo ve~ tehnologij, vendar sta ~rtna koda in RFID tehnologija zaradi svojih zna~ilnosti najbolj verjeten izbor. Ne glede na prednosti tehnologije RFID, pa so njena ob~utljivost na elektromagnetne motnje in nekajkrat vi{ji stro{ki lastnosti, zaradi katerih je uporaba tehnologije ~rtne kode za vzor~no proizvodnjo primernej{a izbira, saj tudi z njo dose`emo osnovne zahteve. Za to potrebujemo ro~ne terminale s ~italnikom ~rtnih kod, ro~ni ~italnik ~rtnih kod in pa tiskalnik ~rt-nih kod. Na sliki 2 je predstavljena postavitev omenjenih naprav v proizvodnji po delovnih mestih. Na delovnem mestu {tevilka 8 je namesto terminala izbran ro~ni ~italnik ~rtnih kod, saj je na tem delovnem mestu potreben tudi osebni ra~unalnik, prek katerega je mogo~e vna{ati podatke, s ~imer zni-`amo stro{ke. Na delovnem mestu {t. 9 je `e tiskalnik ~rtnih kod, ki ustreza zahtevam delovnega okolja. Za spremljanje proizvodnje je treba namestiti tri osebne ra~unalnike: server (PC1), ra-~unalnik v pisarni (PC2) in na delovnem mestu {t. 8 (PC3). Pri njih je treba zagotoviti dovolj velik pretok zraka in namestiti protipra{ne filtre. m raziskave in razvoj Slika 2. Predlagane re{itve IKT v podjetju Obstoje~a Ethernet tehnologija lokalnega omre`ja povsem zado{~a vsem novim zahtevam, bi pa bilo smiselno premisliti o kak{nem specialnem omre`ju, kot je npr. ProfiBus. Nujno pa je uvesti tudi tehnologijo bluetooth, in sicer mo~nej{o razli~ico z ve~jim dosegom, ki omogo~a brez`i~no povezovanje na malo ve~je razdalje. Pred tehnologijo Wi-Fi ima ta tehnologija vrsto prednosti: ponuja ve~jo varnost, poleg tega pa je tudi dosti bolj odporna na elektromagnetne motnje, ki jih pov- zro~ajo razne naprave in stroji. Naprave v omre`ju bi lahko povezali v t.i. pico-net omre`ja. Glede na to, da moramo v omre`je povezati 12 naprav, eno piconet omre`je pa lahko povezuje 8 naprav, je treba ustvariti dve piconet omre`ji (slika 3). Naprave so na do-stopkovno to~ko vezane glede na oddaljenost od nje. Vmesniki za `i~no povezovanje (USB, FireWire, RS-232) so `e standardni del vsakega ra~unalnika oz. naprave, medtem ko je cena brez-`i~nih vmesnikov (Ir-DA, Bluetooth) zelo nizka in enostavna za integracijo. Glede na to, da ne gre nikjer za ~asovno kriti~ne operacije, bo v na{em primeru zadostoval protokol TCP/IP, saj v mre-`o ne bomo povezovali kak{nih strojev oz. naprav, ki bi zahtevali posebej prirejene protokole. 5. Sklepi Uspe{nost avtomatizacije in informatizacije poslovnega in predvsem proizvodnega procesa temelji tudi na uporabi ustrezne informacijske in komunikacijske tehnologije (IkT). Razvoj na tem podro~ju je zelo hiter, kar dokazuje tudi velika pestrost in {irok izbor tehnolo{kih re{itev, ki jih imajo podjetja pri tem na voljo. Poznati to tehnologijo pa je zgolj eden izmed osnovnih pogojev za njihovo uspe{no implementacijo. ^e sledimo predlaganemu algoritmu procesa informatizacije proizvodnega procesa sta klju~na dogodka analiza informacijskih tokov ter analiza posebnosti in zahtev proizvodnega procesa. Na prakti~nem primeru smo te analize tudi izvedli in na njihovi osnovi izmed mno`ice IkT izdelali shemo informacijske arhitekture, kjer so bile upo{tevane vse posebnosti in omejitve. S tem smo dokazali tezo, da je izmed mno`ice tehnolo{kih re{itev sodobnih IkT mo`no izbrati primerno za konkreten namen v lesnih podjetjih. {e ve~, z razli~nimi kombinacijami opisanih IkT, lahko opremimo {e tako zahtevna delovna okolja. Pri tem je treba poudariti, da poznati stanje ponudbe IkT pomeni neprestano spremljati novosti na tem podro~ju, pri ~emer pa nikakor ne gre zanemariti dejstvo, da je eden klju~nih dejavnikov uspe{no-sti uvedbe IkT tudi temeljito poznavanje proizvodnega procesa, kar prikazuje zelo pomembno vlogo izvajalcev poslovnega in proizvodnega procesa pri implementaciji IkT. ijaLeS 58(2006) 9 raziskave in razvoj Slika 3. Prikaz omre`nih povez za predlagane IKT re{itve Na konkretnem primeru smo dokazali, da je za proces planiranja in spremljanja proizvodnje v lesnem podjetju mo`-no postaviti tak{no IkT re{itev, ki zagotavlja a`urne podatke za ERP sistem (natan~neje planiranje), zmanj{uje obseg papirne dokumentacije, zmanj-{uje mo`nosti napak pri vnosih in je hkrati uporabna tudi v zelo specifi~nih delovnih pogojih. To pove~uje njegovo u~inkovitost in konkuren~no sposobnost celotnega podjetja. literatura 1. DSL Forum. 2005. www.dslforum.org/learndsl/ glossary.shtml (177.2006) 2. Grabianowski E., Brain M. 2005. How WiMAX Works. http://computer.howstuffworks.com/ wimax.htm/printable (21.72006) 3. Kova~eviD M. 2002. Profibus - Industrijsko serijsko vodilo. Avtomatika, 4, 24, s. 46-50 4. Kova~i~, A./Bosilj Vuk{iD, V. 2005. Management poslovnih procesov. Ljubljana, Zalo`ba GV. 5. Kropiv{ek, J. 2003 a. Vpliv ravnanja z zaposlenimi in organizacijske kulture na prilagodljivost poslovanja slovenskih lesnoindustrijskih podjetij. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 70, s. 5-29 6. Kropiv{ek, J., Oblak, L. 2003 b. The impact of business informatics development on business operations in Slovenian wood industry companies Zbornik gozdarstva in lesarstva, 72, s. 157-180 7. Kropiv{ek, J., Oblak, L. 2005. Ravnanje poslovnih procesov v lesnih podjetjih. Les, 57 {t. 6 , s. 195-198 8. Laudon K.C., Laudon, J.P. 2000. Management information systems. Sixth edtition. London, Prentice Hall International, Inc. 9. Mitchel B. 2005. LANs, WANs, and Other Area Networks - It’s about more than distance. http:// compnetworkingaboutcom/od/networkdesign/l/ aa040801ahtm (177.2006) 10. Mitchel B. 2006. 802.11. http://compnetworking-about.com/od/wireless80211/g/bldef_80211x.htm (19.7.2006) 11. Per{in S., Tovornik B. 2001. Bluetooth kot univerzalni vmesnik. Avtomatika, 3, 17 s. 59-61 12. Saksida M. 2006. Turbo Bluetooth. Ra~unalniske novice http://www.racunalniske-novice.com/main/ indexphp?page=clanek&cmd=clanek&id_news=9121 (4.62006) 13. Schwab C. 2004. Looking Behind The Automation Protocols. The Industrial Ethernet Book Online. 23, http://ethernet.industrial-networking.com/ieb/ articledisplayasp?id=38 (28.42006) 14. TAL Technologies. Bar Coding Basics. http:// www.taltech.com/TALtech_web/resources/ intro_to_bc/bcbascs.htm (24.72006) 15. Vidmar T. 2002. Informacijsko-komunikacijski sistem Ljubljana, Pasadena. ijaLeS 58(2006) 9 raziskave in razvoj strokovni ~lanek (Professional Paper) Gozd je tudi les Prispevek k Programu razvoja gozdov avtor Niko TORELLI, Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, 1000 Ljubljana Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribi{tvo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja nov Program razvoja gozdov, v pripravi pa je tudi Nacionalni gozdni program. V dosedanjem Programu, ki ga je sprejel Dr`avni zbor Republike Slovenije in je bil objavljen v Uradnem listu {t. 14/ 96, les oz. njegov pomen ni bil ustrezno obravnavan. V nacionalnem interesu je, da se pridelovalci in predelovalci lesa organsko pove`ejo in tako pove~ajo {tevilo delovnih mest v gozdarstvu, lesarstvu, papirni{tvu in dejavnostih, vezanih na gozd in les. Z analizo `iv-ljenjskega cikla (LCA), certifikacijo ravnanja z gozdovi (PEFC, FSC) in sledenjem je treba uveljaviti prednosti obnovljivega in CO2-nevtralnega lesa kot nacionalno pomembne surovine in energenta. To je mogo~e dose~i z ekosistemskim multifunkcijskim gospodarjenjem z gozdovi, kot to predvidevata tudi EU Vizija 2030 Inovativna in trajnostna raba gozdnih resursov in Slovenska gozdno-lesna tehnolo{ka platforma. Tako je mogo~e prispevati h gospodarski rasti ob za{~iti okolja in izbolj{anju evropskega socialnega modela. »Ekonomska samostojnost je klju~ni steber trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in tako odlo~ilnega pomena za ohranjanje gozda in njegovih mnogovrstnih koristi za dru`bo (2. Resolucija MCPFE Dunaj, 2003). Za ohranjanje stabilnosti, proizvodnosti in funkcijske raznoterosti gozdov je bistvena gospodarska trdnost organsko povezanega gozdarstva in lesarstva oz. pridelava in predelava lesa („Varovanje z rabo”). Tudi v gospodarskem gozdu, kjer je v ospredju pridelava kvalitetnega lesa, je v kontekstu multifunkcijskega gospodarjenja z gozdom varovanje gozdnega ekosistema integrirano v rabo gozda. Zahtevno uveljavljanje so-naravnega, trajnostnega in multifunk-cijskega gospodarjenja in morebitne slabosti, ki jih spremljajo, kriti~no ocenjujejo okoljska gibanja in {ir{a javnost, vendar na na~in, ki vselej ne temelji na razumevanju dejstev o gozdnih ekosis-temih in njihovem delovanju ter odzivanju na motnje, temve~ na idealisti~-nem izpostavljanju moralno-eti~ne odgovornosti zdaj{nje generacije do prihodnjih. Tudi temeljni cilji upravljanja obmo~ij Natura 2000 v gozdovih nikakor niso v koliziji s sodobnim gospodarjenjem z gozdovi. Potrebne bodo le dolo~ene prilagoditve v gozdnogospodarskih na~rtih in njihovem izvajanju. Razvite dr`ave sku{ajo popularizirati les z devizami: Avstrijci :«Stolz auf ijaLeS 58(2006) 9 raziskave in razvoj Holz« in „Holz ist genia”(«Ponosni na les« in „Les je genialen”). Ange`i: »Wood for good« (»Les za vselej«). »Grow more tree-use more wood« (Patrick Moore, ustanovitelj in nekdanji direktor Greenpeacea) in na{ »Les zares« O izjemnem (zgodoviskem) pomenu lesa govorijo tudi izrazi za les v nekaterih jezikih: {p. madera, port. madeira izvirata iz lat. materia »gradbeni les, snov (angl. matter!), ta pa iz lat.mater oz. gr. meter »mati«. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (2005) je povr{ina slovenskih gozdov 1.169.196 ha in njihova zaloga 300.750.432 m3 oz. 257 m3/ha. Letni prirastek slovenskih gozdov je 7.552.107 m3 ali 6,46 m3/ha. Posek (3.253.184 m3) {e naprej zaostaja za mo`nim (4.316.098 m3) kot ga dovoljujejo gozdnogospodarski na~rti. Dosegel je le 75 % mo`nega poseka. Razlogov za to je ve~. Predvsem primarna predelava lesa (`agarstvo) je v strukturni krizi. Zaradi bistveno dra`je surovine in dra`jega dela v primerjavi z vzhodnoevropskimi konkurentkami, Kitajsko, Brazilijo, Kanado in Indonezijo, izgubljamo konkuren~nost. Re{i nas lahko le vi{ja dodana vrednost in najmodernej{a tehnologija, ki omogo~a fleksibilno proizvodnjo. Te`ave povzro~a tudi velika razdrobljenost posesti ter staranje in debelitev drevja ter z njimi povezana slab{a kvaliteta lesa in z njo povezani tehnolo{ki problemi. L. 1990 je bilo v gozdarstvu zaposlenih 6.000 delavcev, l. 2002 pa le {e 2.000 delavcev. V lesno-predelovalni industriji, vklju~-no s papirni{tvom, je bilo 1990 zaposlenih 45.000 delavcev in 2004/5 le 25. 000! Les je»high-tech« material narave, ki ga, `al, premnogokrat uporabljamo na na~in ”low-tech” (Teischinger) s premalo inovativnosti in s premalo dodane vrednosti. Z modernimi tehnologi- jami disintegracije in reintegracije je mogo~e izlo~iti naravne »napake«, ki zmanj{ujejo trdnost, pove~ati homogenost in dimenzije izdelkov (plo{~e, lepljeni nosilci) prek “naravnih” in tako optimirati lesne lastnosti, kot so npr. dimenzijska stabilnost. Zelo us-pe{no se da dodajati vrednost z napred-nej{imi predelovalno-obdelovalnimi tehnologijami, diverzifikacijo lesnih izdelkov in ne nazadnje z oblikovanjem. Tako je vrednost predelanega lesa lahko tudi nekaj desetkrat ve~ja od vrednosti lesne surovine same! V tem kontekstu se lesarji veselimo pravkar ustanovljene Visoke {ole za design in Slovenske gozdno-lesne teh-nolo{ke platforme, ki naj bi razvojno in raziskovalno povezala pridelovalce, predelovalce in kupce lesenih izdelkov. Sicer pa lesu v prid govori ve~ dejstev: (1) ob zdr`nem gospodarjenju z gozdovi in ob visoki gozdnatosti je kot obnovljiva surovina in energent “trajno” in regionalno dosegljiv; (2) netvegano pridobivanje, spravilo in transport; (3) kot gradivo in tvorivo ima izjemno {i-rok diapazon lastnosti in uporabnosti; (4) ima lahko ve~ uporabnostnih cik- lov: npr. masivno pohi{tvo→iverne plo{~e→vlaknene plo{~e ali papir→ slednji~ obnovljiv energent; (5) reck-lirnost; (6) popolna izraba; (7) `ivlje-njska skupnost gozd-~lovek je v dolgi zgodovini temeljito preizku{ena; (8) izravnana CO2 -bilanca in (9) za pridobivanje, predelavo in obdelavo je potrebno malo energije (“siva” ali “utele-{ena energija”). [e ve~, enkratnost lesa izvira iz neskon-~ne variabilnosti njegove zgradbe in bogastva njegovih tekstur, ki je zato primerljiv z neponovljivostjo ~love{ke osebnosti. Les ustreza ~lovekovim potrebam, saj ga povezuje z `ivo naravo. Ob prevladi mrtvih hladnih substanc, kot so jeklo, beton in plasti, se v intimnem okolju vse bolj uveljavlja topli les. Les je mehak in ne`en material. Ni namenjen za monumentalne objekte. Ostaja v obsegu ~lovekovih dimenzij. Primeren je za drobno raz~lenjene oblike in po~love~enje tehni~nih oblik. Z analizo `ivljenskega cikla (angl. life cycle assessment/analysis, LCA) zgradb/izdelkov je mogo~e kvantita- Preglednica 1. Siva energija lesa in lesnih tvoriv ter porabljena energija kot dele` energije, ki jo vsebuje les (Frühwald) `agan les, su{en in skobljan 2100 MJ/m3 15 % “Glulam” 3300 MJ/m3 20 % Iverne plošče 3800 MJ/m3 30 % OSB 3700 MJ/m3 25 % MDF 4800 MJ/m3 40 % Preglednica 2. Koli~ina med proizvodnjo spro{~enega ogljika in koli~ina uskladi{~enega ogljika za `agan les in konkuren~ne materiale (Townsed in Wagner 2003) Material Spro{~eni ogljik [ kg/m3] Uskladi{~eni/vsebovani ogljik [ kg/m3] `agan les 15 250 jeklo 5320 0 beton 120 0 aluminij 22 000 0 ,jaLeS 58(2006) 9 raziskave in razvoj tivno ovrednotiti vpliv njihove izdelave in rabe na okolje od »zibke do groba« (»cradle to grave«). Z LCA je treba prou~iti porabo in vrsto energije ter uporabljene materiale z vidika pridobivanja, izdelave, transporta, mo`-nosti ponovne uporabe/recikla`e in deponiranja oz. uni~enja po njihovem odslu`enju. Za vsako »`ivljenjsko« obdobje je treba izdelati popis (inven-tarizacjo) porabe energije in materialov kot tudi vseh spremljajo~ih emisij v okolje. LCA omogo~a realisti~no oceniti okoljsko «prijaznost«, {kodljivost in energijsko potratnost uporabljenih materialov ter identificirati komponente, kjer je mogo~e izvesti nujne okoljske »popravke«. LCA je zato pomemben instrument za optimiranje izdelka oz. zgradbe v ekonomskem in ekolo{kem pogledu. LCA predstavlja integriran pristop za ocenitev okoljske kvalitete izdelkov, zgradb in storitev. Okoljsko prijazni izdelki imajo tr`no prednost, saj postajajo kupci vse bolj okoljsko ozave{~eni in energijsko var~-ni. Hkrati se uveljavlja zakonodaja, ki daje prednost okoljsko prijazni praksi. LCA je ob certifikaciji ekosistemskega gospodarjenja z gozdom in sledljivostjo lesa postal bistven element za promocijo lesa. Pridobivanje lesa zahteva le pribl. 3 % energije, ki jo vsebuje les. Gozdovi so visoko produktivne “energijske tovarne” (Frühwald). Za pripravo lesa in lesnih tvoriv je potrebno le malo energije (preglednica 1). Ekolo{ka balanca je {e posebej ugodna pri lesenih gradbenih elementih in lesenih hi{ah. Z lesnimi ostanki, ki nastajajo v proizvodnem procesu, je mogo~e pokriti celotno porabo energije. Teo-reti~no “fosilne” energije ne potrebujemo! Primerjalno okoljsko prijaznost lesa nakazuje tudi majhna koli~ina med proizvodnjo spro{~enega ogljika in ve- lika koli~ina v lesu uskladi{~enega ogljika (preglednica 2). Konkuren~ni materiali (PVC, aluminij, opeka, jeklo) sicer utegnejo imeti dolo~ene tehni~ne prednosti pred lesom, vendar je njihova energijska in ekolo{ka bilanca, kot jo lahko dolo-~imo z oceno `ivljenj-skega cikla (LCA), dra-mati~no slab{a od lesa. LCA upo{teva okoljske u~inke pridobivanja materiala, izdelave izdelka, transporta, rabe, vzdr`e-vanja, gretja (stavb) in slednji~ uni~enja oz. recikliranja. Tako je razmerje porabe energije za pridobivanje, izdelavo in vgradnjo med gradbenim lesom, cementom, plastiko, jeklom in aluminijem kar 1 : 4 : 6 : 24 : 126! Nau~iti se moramo argumentirano predstaviti nesporne izstopajo~e lastnosti obnovljivega in CO2-nevtralnega, da, v~asih kar vsiliti »ciljnim skupinam, kot so: (1) politika/dru`ba, (2) skupine ali posamezniki, ki odlo~ajo o rabi lesa, npr. arhitekti, na~rtovalci in (3) kon~ni uporabniki. Vse tri skupine imajo na~elno pozitivno mnenje o lesu kot “ekolo{kemu materialu”, kar pa avtomatsko ne predstavlja tr`ne prednosti. V ~asu groze~ih podnebnih sprememb postaja les vse pomembnej{i kot rasla obnovljiva surovina in energent, ki nastaja v naj~istej{i tehnologiji – fotosintezi in ob blagodejnem vplivu na okolje. Ko {e nismo zaznali oz. razumeli zveze med pove~ano koli~ino CO2 v ozra~ju in podnebnimi spremembami, je splo{no (logi~no) veljalo, da bi `iv-ljenje na Zemlji zamrlo v pribl. 20 le- tih, ~e bi ob nemoteni fotosintezi zastal razkroj lesa in z njim povezano spro{~anje CO2 (cf. eg. Rabinowitch 1945)! Zdaj vemo, da se zaradi nebrzdane rabe fosilnih goriv njegova koncentracija hitro pove~uje in z njo u~inek tople grede. Povejmo, da se spro{~anju CO2 zaradi razkroja lesa ne moremo izogniti, ga pa lahko v lesnih izdelkih za kraj{i ali dalj{i ~as »uskladi{~imo« in ga slednji~ po ve~ uporabnostnih ciklih, skupaj z manj kvalitetnim lesom (»biomaso«) uporabimo kot ~ist in obnovljiv energent. Kako impresiven je snovni in okoljski u~inek odrasle bukve, ka`ejo naslednji podatki (po raznih virih): 120-letna bukev z 1200 m3 obojestranske listne povr{ine v enem son~nem dnevu asimilira 9,4 m3 CO2, proizvede 9,4 mm m3 O2, obnovi 45 m3 zraka in proizvede 12 kg ogljikovih hidratov. V visokem poletju zna{a dnevna transpiracija listja bukve najmanj 10 g H2O/dm2 d ali pribl. 600 l/d! Transpiracija listov na dan in leto je je 3,8 mm/doz. 320- ijaLeS 58(2006) 9 raziskave in razvoj Fotosinteza: 6C02 -> -* 602 DREVO Sončna energija —» CeHijOö (biomasa) Bilanca za 1 ke lesa: »Input« »Output« l,44kgC02 1 kg lesa (biomasa) 0,56 kg H20 lkg02 18,5 MJ sončne energije 18,5 MJ kurilna vrednost Sežie: I kg 02 -> -► 1,44 kg CO2 PEC -* 0,56 kg 02 1 kg lesa—* + 18,5 MJ energije Slika 1. Osnova ksilogeneze in sekvestracije CO2 - proces fotosinteze z asimilacijo 370 mm/a.V mladem ~istem bukovem sestoju pri 1200 mm letnih padavin odpade na transpiracijo 601 mm, 120 mm na izparevanje iz tal, 216 mm na intercepcijo in 263 mm na ponik. Filtrski u~inek je zaradi velike listne povr{ine zelo velik. V resnici je {e ve~ji zaradi listnih re` (pri bukvi 390/mm2). Osnova ksilogeneze in sekvestracije CO2 je proces fotosinteze z asimilacijo kar je prikazano na sliki 1. Gozdovi so najob{irnej{i terestri~ni biom in predstavljajo najve~ji svetovni potencial za stabiliziranje in potencialno zmanj{anje koncentracije CO2 v ozra~ju. To je mogo~e dose~i: 1. z ohranjanjem obstoje~ih ogljikovih “poolov” v gozdovih s sona-ravnim trajnostnim gospodarjenjem (“ohranjevalski management”), 2. s pove~evanjem koli~ine ogljika v gozdovih s pove~evanjem njihovih zalog in povr{in (“skladi{~ni management”) in 3. z nadome{~anjem energijsko potratnih materialov in ener-gentov z obnovljivim, CO2 - nevtralnim lesom (“substitucijski management”). Zgledno gospodarjeni slovenski gozdovi vsebujejo v tleh in nadzemni bio-masi v povpre~ju vsaj 200 t C/ha, pri ~emer 1 m3 srednjegostega lesa vsebuje 255 kg C oz. 935 kg CO2. Lahko trdimo, das smo zelo uspe{ni pri ohranje-valskem in skladi{~nem managementu bla`enja podnebnih sprememb, manj pa v pogledu substitucijskega manage-menta. Lesa kot energenta in surovine {e ne uspevamo u~inkovito uporabiti. Izva`amo hlodovino, premalo uporabljano doma~ les in nekriti~no uporabljamo “umazane” energijsko potratne “konkuren~ne” materiale (plasti, kovine) z veliko “sive” (“fosilne”) energije. Seveda je treba med rabo lesa za energijo in predelavo lesa za pohi{tvo, tvoriva, papir in konstrukcjske namene potegniti smiselno mejo, ki je odvisna od mnogih spreminjajo~ih se dejavnikov. literatura 1. Burmester A. 1966. Einfluâ von Gamma-Strahlung auf chemische, morphologische, physikalische und mechanische Eigenschaften von Kiefern- und Buchenholz. Materialprüfung, 8, 6: 205-211 2. Claesson S., Olson E., Wennerblom A. 1968. The yellowing and bleaching by light of lignin-rich papers and the re-yellowing in darkness. Svensk papperstidning och Svensk Pappersförädlingstidskrift, 71 : 335-340 3. Cutter B. E., McGinnes Jr. E.A., Schmidt P. W. 1980. X-ray scattering and X-ray diffraction techniques in studies of gamma-irradiated wood. Wood Fiber, 11 : 228-232 4. Dasai R. L., Shields J. A. 1969. Photochemical degradation of cellulose material. Die makromolekulare chemie, 122: 134-144 5. Fengel D., Wegener G. 1989. Wood : chemistry, ultrastructure, reactions. Berlin, New York, Walter de Gruyter: 613 str. 6. Futo L. P. 1976. Einfluâ der Temperatur auf den photochemischen Holzabbau 1. Mitteilung: Experimentelle Darstellung. Holz als Roh- und Werkstoff, 34: 31-36 7. George B., Suttie E., Merlin A., Deglise X. 2005. Photodegradation and photostabilisation of wood – the state of the art. Polymer Degradation and Stability, 88: 268-274 8. Hernadi S. 1975. Die Wirkung der photodegradation auf die physikalischen und chemischen markmale des Zellstoffes. Cellulose chemistry and technology, 9: 31-39 9. Kladnik R. 2003a. Fizika za srednje{olce. 2, Energija. Ljubljana, DZS: 240 str. 10. Kladnik R. 2003b. Fizika za srednje{olce. 3, Svet elektronov in atomov. Ljubljana, DZS: 212 str. 11. Leary G. J. 1968. The yellowing of wood by light: Part II. Tappi, 51 : 257-260 12. Meshitsuka G., Nakano J. 1976. Radiation-initiated oxidative degradation of lignin model compounds. Tappi, 59, 11 : 123-125 13. Pol~in J., Karhanek M. 1963. Einfluâ der ionisierenden Strahlung auf die Eigenschaften der Cellulose. Faserforschung und textiltechnik, 14: 357-363 14. Seifert K. 1964. Zur Chemie Gammabestrahlten Holzes. Holz als Roh- und Werkstoff, 22: 267-275 15. Tabirih P. K., McGinnes E.A., Kay M. A., Harlow C. A. 1977. A note on anatomical changes of white oak wood upon exposure to gamma radiation. Wood and fiber, 9: 2 11-215 ijaLes 58(2006) 9 raziskave in razvoj UDK: 694.37.5 pregledni znastveni ~lanek (A Review) Vpliv hrupa na ~loveka Noise impact on human avtorja Ga{per KOZJAN, Javor d.d., PC vezan les, Pivka, Slovenija, e-po{ta: kozy@siol.net Vesna TI[LER, Oddelek za lesarstvo, Biotehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija izvleček V ~lanku je predstavljen vpliv hrupa na ~loveka. Hrup je neprijeten zvok, ki ~lo-veka moti tako fizi~no kot psihi~no, hkrati pa prevelika izpostavitev le-temu ogro`a ~lovekovo zdravje, vpliva na njegovo delo in njegove umske sposobnosti. Motnje, ki nastanejo zaradi hrupa, niso le posledica glasnosti, pa~ pa tudi previsokih frekvenc. ~lovek, ki je dnevno izpostavljen hrupu nad 85 dB(A) in frekvenci zvoka nad 4kHz, lahko izgubi sluh. Prevelik hrup lahko povzro~i slu{no travmo, za~asno ali stalno izgubo sluha. Poznamo prevodno (posledica visoko ampli-tudnega impulza ali poka) in senzorin-evralno (povezana z dolgotrajno izpostavljenostjo hrupu nad 90 dB(A)) izgubo sluha. Poleg izgube sluha dalj{a izpostavljenost hrupu povzro~a tudi kardiovasku-larne te`ave, kot so povi{an krvni tlak, hipertenzija itd. Zaradi stalne izpostavljenosti se poka`ejo tudi posledice v obna{anju in u~inku pri delu ~loveka. Dopustna raven hrupa in izpostavljenosti je dolo~ena v zakonodaji. Najbolj izpostavljeni pa so zaposleni v lesni, tekstilni, naftni, metalur{ki, tiskarski in papirni industriji, ki so med svojim delom izpostavljeni hrupu 85 dB(A) ali ve~. Atamaca v svoji raziskavi ugotavlja, da je kar 73,83 % delavcev izpostavljenih hrupu na delovnem mestu. Hrup je torej vedno tu, vendar je s pravilnimi ukrepi za{~ite lahko manj nadle`en in zdravju {kodljiv. The article deals with the impact of noise on humans. Noise is an unpleasant sound that disturbs people physically and psychically. At the same time over-exposure to noise is a threat to health and it can influence a person’s work and his intellectual capability. Disturbances caused by noise are not only a consequence of loudness but also of a too high frequency. People can lose their hearing ability if they are daily exposed to noise of over 85 dB (A) and a frequency of over 4 kHz. Furthermore, noise can cause hearing traumas and a temporary or permanent loss of hearing. There are two kinds of hearing loss: conductive hearing loss, which is a consequence of a high amplitude impulse or a bang, and sensory-neural hearing loss, which is connected with exposure to noise of over 90 dB (A). But there are also other consequences of exposure to noise, such as cardiovascular problems like high blood pressure, hypertension, etc. As a consequence of permanent exposure to noise, people’s behaviour and their work efficiency can be affected as well. The permissible levels of noise and noise exposure are defined by law. Workers in wood, textile, petroleum, utilities, metal, printing, and paper products industries are the ones most exposed to noise. They are exposed to noise of over 85 dB (A). Atmaca ascertains that 73,83 % of workers at their work post are exposed to noise. Noise is thus present everywhere, but if proper measures are taken it can be less annoying and less harmful to health. Klju~ne besede: hrup, varstvo okolja Keywords: noise, environment protection ijaLeS 58(2006) 9 raziskave in razvoj Uvod V sodobnem svetu je veliko govora o onesna`evanju okolja. Eden od prikritih onesna`evalcev je hrup. Redki ga vidijo kot gro`njo okolju. Nanj gledamo kot na nujno zlo, ki se mu ne moremo ogniti, vendar je resnica druga~na. Naslednji sestavek daje vpogled v zakonitosti hrupa: ali ima vpliv na ~loveka, na njegovo po~utje in njegovo zdravje, kako zmanj{ati raven hrupa na delovnem mestu in tudi v drugih izvorih hrupa. Hrup Slovar slovenskega knji`nega jezika (1995) hrup definira kot mo~ne, med seboj pome{ane neskladne glasove, razli~nega izvora, oziroma `ivahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje. Hrup je neprijeten zvok, ki moti ~lo-veka tako psihi~no kot tudi fizi~no ter povzro~a onesna`evanje okolja z ru{e-njem okoljskih lastnosti (Atmaca in sod., 2005, Sümer in sod., 2006). Zakonsko je hrup definiran kot vsak zvok, ki v naravnem in `ivljenjskem okolju vzbuja nemir, moti ~loveka in {koduje njegovemu zdravju ali po~utju oz. {kodljivo vpliva na okolje (Uredba o hrupu, 1995). Hrup je torej zvok, ki je ~loveku neprijeten in nadle`en; to je mehansko nihanje in je lahko longitudinalno (v plinih in kapljevinah) ali transverzalno (v trdih snoveh). Ozna~imo ga z ampli-tudo (glasnostjo) in frekvenco (vi{ino tona) zvo~nega tlaka. ~love{ko uho lahko zazna zvok v frekven~nem razponu od 20 Hz do 20000 Hz. Predvsem zazna zvoke s predominantno energijo zvoka med 1000 Hz in 6000 Hz (Protective Noise Levels, 1974) oziroma je ~love{ki sluh najbolj ob~utljiv na zvoke v obmo~ju 500 in 8000 Hz, ~eprav se obmo~je ob~utljivosti s starostjo kot tudi s stopnjo po{kodovanosti sluha manj{a (Cavanaugh in sod., 1998). Glasnost zapi{emo s formulo 1., enota za glasnost je decibel (dB): (1) kjer je p(t) tlak zvočnega valovanja in p(0) referenčni zvočni tlak pri 20 ^Pa. Ekvivalentna raven hrupa je za določen časovni interval (tO) izračunana stalna raven hrupa, ki je po energiji zvočnega valovanja enaka energiji izmerjenega hrupa (Uredba o hrupu, 1995). t. 1 Lai=10-log(^Jl0M£,('^ (2) kjer L(t) pomeni izmerjeno raven hrupa in t(0) časovni interval. Povprečna dnevno-nočna raven hrupa je izražena takole: LA=10-[^10I-"°+|j-10A-"'l]