Svetovalec za naše kmete
Jesensko oronje
I n g.   Zor ec   E g on
Oranje je prvo in poglavitno delo vsakega obdelovanja zemlje. Svrha obdelovanja pa je, da se ustvarijo čim najugodnejši pogoji za rast pri-delkov. Zaželjeni povoljni pogoji se pa ne ustvarijo samo z oranjem in takojšnjo zasetvijo, pa če prav zem-ljo z muko pripravimo za setev. Zemlja s svežim oranjem nikdar ni dovolj prhka. To more storiti le pri-roda.
Marsikje je še navada, njive v je-seni, ko se spravijo z njih jesenski ! pridelki, pustiti nepreorane preko zime. Vsak pameten kmetovalec bo v novembru — delno v decembru — vse nezasejane njive globoko preoral in pustil v surovi brazdi ležati čez zimo. Za časa ležanja in počivanja preorane zemlje se v njej izvrše raz-ne koristne spremembe. V to svrho mora biti brazda člm globlja in gm-dičasta. Grudica se naj v roki na-lahno drobi. Brazde naj ne bodo pre-več zbite, do setve pa se naj vse-kakor majo vležejo. Taka zemlja bo sipka in prhka, kar pa se doseže le, če zemlja nekaj časa  leži v surovi
brazdi. Preko poletja, ko ni časa, da bi zemljo pusčaii ležati v surovi brazdi, nam pridejo na pomoč bak-terije zemlje. V zimskem času je pa delovanje bakttrij radi mraza koli-kor toliko onemogočeno, zato nam pa pride na pomoč zelo važen dela-vec — mraz. Mraz je najboljši orač. Nobeno orodje in noben še tako spreten delavec ne more storiti tega, kar stori mraz, seveda če mu za to koristno delo damo tudi priliko. To priliko mu pa damo, ako zemljo pre-ko zime odpremo, da jo obdela. ter narn na pomlad izroči kot za setev pripravljeno gredo. Globoko pre-orana zemlja se torej preko zime v surovih brazdah dobro prezrači, raz-mrzne in razkroji, radi česar nastane rahlejša, suha ter lažje in hitreje vpija vlago, zato na taki zemlji rast-line v mokrih letih tudi manj trpe od preobilne vlage.
V dobro premrznjeni zemlji se vse rastlinske snovi hitreje razkrojijo ter je za to taka zemlja vedno tudi bolj rodovitna.
Zimsko oranje je treba izvršiti do največje globine, ki je možna. Braz-de se naj dobro obrača in ne prevec drobi. Lahko se orje, tudi če je bolj
mokro, celo, če je padlo malo snega, ker bo mraz itak vse popravil, ko-likor se pri tem zemljo po živini po-hocli. Glavno je, da se oranje izvrši. To je glavno pravilo za uspešno delo na polju. Jeseni je zorati sploh vsako zemljo, ki ni obsejana. Z oranjem dajemo zemlji življenje, da ni rartva stvar; kajti v mrtvi zemlji ni živ-ljeaja in ne pogojev za razvoj rast-lin. Mrtvo zemljo iahko edino z je-senskim globokira oranjem poživimo ir» s tem poglobimo takozvano živo zemljo.
Pri jesenskem oranju je treba po-glavitno paziti, da orjemo zadosti globoko, vsaj 20 do 30 cm in če je zemlja za to, tudi 40 cm; a drugo, da režemo le ozke brazde. Čim bolj ozke so namreč brazde, tem bolj se prezrači, premrzne in zrahlja zemlja preko zime. Globoko orjemo lahko tudi zato, ker sedaj navadno ne podoravamo gnoja (ki ne srae priti globoko), ker ga pač nimamo dovolj, da bi mogli zagnojiti krom-pirju ali koruzi. Gnoj pač spravimo plitvo pod zemljo spomladi, ko na-meravamo saditi krompir ali koru-zo, pri čemer v jeseni preorano zeno-ljo ponovno plitvo preorjemo, da po-krijemo tako gnoj, ki pride do pra-vega učinka le, če je plitvo pod-orano. Če bi pa v jeseni sploh ne orali, bi tudi spomladi ne mogli radi
gnojenja globoko orati ln tako bi ostala zemlja vedno le plitvo obde-lana in bila zato pusta, trda in manj rodovitna. Jesensko oranje naj ne bo tudi prezgodaj in je zato pač najpri-pravnejši čas v novembru in v prvi polovici decembra. Če bi namreč jesrnsko oranje izvršili prezgodaj, pred nastopom zimskega mraza, bi nam preobilno jesensko deževje le že preveč zbilo in vležalo brazde, ka-terc se potem čez zimo ne bi tako dobro prezračile, premrznile in zrah-ljale. Saj v jeseni lahko orjemo tudi, če je razraeroma mokro ali če je na površju že zmrznjena skorja. Pre-orane njive se pa ne smejo v jeseni prebranati, ker le, ako zemlja leži v surovi brazdi čez zimo, more zrak, vlar;a in mraz prodreti čim bolj f^o-boko, pri čemer se zemlja čim bolj zrahlja hi napoji.
Pri jesenskem oranju tudi lahko poglobimo živo, to je obdelano plast zeinlje na njivi. Živa plast je namreč po naših njivah skoro povsod plitva, ker se pač njive ni globoko oralo. Za poglobitev žive plasti pride v po-štev v glavnem le jesensko oranje, Spodnja plast je namreč marsikje dobra, samo, da je mrtva. Pri poglo-bitvi žive plasti zemlje na njivi pa moramo biti previdni. Ne smemo namreč takoj pri prvem zimskem oranju »eči pregloboko, ker bi lahko
spravili preveč mrtve zemije na vrh in zemljo na njivi pri tem le posiab-šali. Orati moramo pač vsako jesen nekoliko globlje, dokler ne dcbimo take globine žive plasti, kakor si želimo. Z globokim ^esenskim pi'a-njem si brcz vseh izdatkov lahko prav znatno povečamo svoje pridel-ke. Preorjirao torej globoko, predno zap.de sneg in nastopijo hudi zimski mrazi, vse naše prazne njive kot aj-diš^a, repi&ča, korenišča, koruzišča itd. Oni, ki to dela, si bo brez dvoma za 20 —25% zvišal svoj pridelek v vseh sadežih.
Zvezna viada je tudi izdala uredbo o obveznem globokem jesenskem oranju. Mislim. da ne bo najti v okraju kraetovalca, ki bi smatral to uredbo za nek diktat. Smatrarn pa vsakega onega, ki zemlje ne obdeluje, kot bi jo lahko, za narodnega so-vražnika. Tak kmetovalec s svojo starokopitno trmo škoduje ' v prvi vrsti sebi in posredno s tem vsemu narodu. Proti takim sanikrnežem se bo našel lek. Resnica je, da bi na marsikateri kmetiji bflo lahko dru-gaČe in bolje, kot je, če bi se ljudje odpovedali svoji starokopitni trmi, ki je največja zato, ker so mnenja., da neobsejane zemlje čez zimo ni treba preorati in se s tem poslužiti najboljse^a orača — mraza.