IZ«. StnilkL
I UiMjul, i Ml 2. julji 190.
XLVI. lelo.

.Slovenski Narod* velja:
▼ Ljubljani na dom dostavljen:
ćelo leto ..•..,»    K 24 —
pollcta   ••••..   »     . 12*—
četrt leta     •••••.     9    6'—
sa mesec    «•••••     .   2*—
v upravništvu prejeman: cdo leto.   .   „   .  9   %  .   K 22-— pol leta  .«•   #  »••   .11-— četrt leta*   ••••.•    »   5*50 na mesec    ••••••   •   190
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Knaflora mllca št 9 (v pritiičjn levo,) telftfoa At 34.
IsfcaU Tflak dam ivećer isviMsil oa4*l|* te prasalk«.
Irtserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po  16 vio., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t cL,
to je administrativne stvarL
—^——   Foumeuta itovUka wl\m 10 vlnarfav.   ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
„Narodna tlakamaM Ulafan at ti.
.Slovenski Narod* vdja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
cdo leto .••••••    K 25-—
pol leta  .••••••      « 13'—
četrt leta     ••••••      •   6*50
na mesec    ••••«•      •   230
za NemČljo:
cdo leto ...                .   •   K 30* •
za Ameriko in vse druge dežele;
ćelo leto .......   K 35.-
VpraŠanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Opraratttvo fspodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica at 5, teMon St 85-
Hovi davhi.
Za sabo imamo veliko politično krizo, ki je prinesla avstrijskim narodom strahovito materijalno škodo. Nastalo je silno občutno pomanjkanje denarja, trgovina in obrt hirata, konkurzi so postali vsakdanji pojav, zasiužki so se skrčili, dočim je dra-ginja vsa večja. Vojaške priprave so požrle na stotine milijonov kron in to se prav po nepotrebnem, gospodarska škoda je pa se veliko večja. V državnih blagajnah je vladala že pred balkansko krizo velika suša in ta je postala zdaj se dosti večja in dela vladi največje skrbi.
2e nekaj let je tega, kar je vlada predložila državnemu zboru svoj prvi nacrt za »tinančno reformo-, to se pravi, svoj nacrt ze zvišanje državnih dohodkov in novo obremenjenie davkopiacevalcev. Ta nacrt je doži-vel že več bistvenih prememb; obraćali so ga na vse strani, ga prikroje-va!i na vse načine, a se vendar nišo mogli zediniti. Končno so iz tega ve-likega nacrta iztrgali nekaj delov in jifi združili ter imenujejo to skupino davčnih predlog malj financni nacrt,
Danes se je končno začela v po-slanski zbornici razprava o tem ma-lem finančnem nacrtu. Samo z naj-večjo težavo je vlada dosegla, da je spravila te predloge iz odseka v zbornico in na dnevni red. In tako smemo zdai, v času najhuisc gospodarske mizerije in najbridkejšega go?podarskega propadanja pri čak cj-vati. da nam naiože za sto milijonov novih davkov.
Teh sto milijonov letnih d*;h^d-kov hoče država izprešati iz šestih davčnih ozirov: iz reformirane oseb-ne dohodnine, iz novega davka na samce in na samice, iz zvišanja davka na zdanje, iz zvišanja totalizater-skega davka. iz davka na kipeča vina  in  iz   davka  na  avtomobile.
Znatni bodo dohodki seveda Ie iz osebne dohodnine, iz davka na žga-nie in iz davka na samce in samice: tišti kavalirski davki na kipeča vina, na avtomobile in na stave pri dirkah namreč ne bodo dosti nesli.
Vlada računa, da bo zvišanje osebne dohodnine v zvezi z novim davkom na samce in samice neslo na leto najrrsri 1* milijonov kron: po-
znavalci avstrijskega davčnega vijaka so pa mnenja, da se bo dalo iz ljudstva izprešati se znatno več in nekateri računajo ćelo, da bo čisti dohodek znašal na leto do 50 milijonov. Od pričakovanih 35 milijonov bo dobila država 15 milijonov, ki jih hoče porabiti za zvišanje uradniških plac v smislu nove službene pragmatike, ostalih 20 milijonov iz tega zvišanja pa se bo razdelilo med državo in med dežele, in sicer tako, da bo država dobila 60 procentov, to je 12 milijonov kron. dežele pa bodo dobile 40 procentov, ali S milijonov kron.
O novem davku na žganje smo že tolikrat govorili, da pač ne kaže ponavljati že znanih stvari. Ta novi davek na žganje pomeni najhujše obremenjenie najuhožne.išega ljudstva in zasluži toliko ostrejšo obsod-bo. ker bi si vlada lahko na ta način pomagala, da bi odpravila nagrade, ki jih plačuje knežjim in grofovskim izdeiovalcem žganja. Premije, ki jih plačuje država knezom in grofom, da kuhajo žganje in ž njim ljudstvo zastrupljajo, znašajo namreč ravno toliko, kolikor bo znašal novi davek na žganje. Toda vlada niti ne misli na kako odpravo nagrad za kuhanje zdanja, naj ljudstvo trpi in plačuje, knežji in grofovski žepi so v Avstriji sveti, kakor katoliške bisage-
Iz davka na žganje bodo dobivale dežele na leto 35 milijonov, tako da se bo v prihodnje razdeljevalo na leto 55 milijonov. Pričakuje se pač, da bodo dežele porabile te nove svoje dohodke za zvišanje učiteljskih plač. vendar vezane nišo In lahko je mogoče. da se bo v nekaterih soli in omiki sovražnih deželah ta denar drugače porabil.
Kakor rečeno, se začne danes v državnem zboru razprava o teli novih davkih in menda ni dvoma, da bodo brez bistvene premernbe spre-jeti. Ce se pomisli, da v četi Evropi ni države, kjer bi bilo prebivalstvo tako izmozgano in s tako hudimi davki obremenieno, kakor v Avstriji, če se pomisli, da povsod drugoj eve-to trgovina in obrt. le v Avstnii vse propada, če se pomisli, da p; ide v naši državi na vsakegfa davk' nlače-vaica osemkrat toliko bremen, kakor kicrkoli drugje. dočim je pri v.ns prebivalstvo revno,    drugod pa  živi v
blagostanju in če se končno pomisli, da imajo drugod javno blagostanje pospešujočo vestno in dobro upravo, pri nas pa je uprava taka, kakor je bila v Turčiji, potem je pač ob sebi umevno, da bodo novi davki navdali vsa srca s čustvi največje radosti in da se bo tuđi v zadnji koči udomaćila zavest, kaka izredna sreča je priso-jena avstrijskemu prebivalstvu.
Dogodili na Balkanu.
Sestanek Gešova in Pasića.
Navzlic različnim vestern, ki so jih razširjali razni, Slovanom sovraž-ni krogi, se je v soboto vendarle vr-šil v Caribrodu sestanek bolgarskega in srbskega ministrskega predsedni-ka. O rezulatu tega sestanka smo že včeraj poročali. Gotovi krogi hočejo na vsak način zmanjšati uspeh tega sestanka in pišejo o velikih in nepre-rnostljivih nasprotiih med srbsko in bolgarskoi vlado. -Siidslavisehe Kor-respondenz« poroča iz Belgrada: V političnih krogih govore, da prcdla-ga Bolgarska, naj se sklene nova zvezna pogodba na širši podlagi. Novo pogodbo, ki naj ustvari ozko gospodarsko zvezo med obema državama, naj dopolni vojska konvencija in naj stopi ta pogodba na mesto se-danjih pogodb. Srbija bi bila pripravljena, izpolniti pogoje dosedaj obsto-ječih pogodb. vendar pa bi morala Srbija dobiti Bi^oli, Ohrido in Veles. Po srbskih predlogih, ki jih je Srbija stavila na nasvet Rusije, bi bila zajamčena tuđi vojaška pridružitev Crne gore in Orškc. Nekateri menijo, da je Pasić predvsem predloži! bol-garskemu ministrskemu predsedniku Oesovu idejo nove balkanske zveze pod patronanco tripelentente na ekonomično - voja^ki podlagi.
Srbski tiskovni urad objavlja o sestanku ministrskih pr^dsednikov Pasića in Ocsova enak komunike, kakor »Agence telegraphique bul-gare«.
»Matin- poroca iz Be'^rada, da Je dobil Pasić pismo od GeŠova, v katerem ta izraza svoje ohžalovanje vsled zadnjih dohodkov, ki so se dogodili brez vednosti holjrarske vlade ir» £e*iera!neiTa s>nba. Izdana so bila strofa  povelja, da se v bodoče takl
dogodki    prepreci jo.    Bolgarska   bo ostala zvesta svojemu zavezniku.
Solun.
Iz Soluna poročajo, da so se do-sedanji pogovori med bolgarsim generalom Ivanovom in grškim generalnim štabom omejili na to, da se sondira mejsebojno stališče. Vendar pa upajo, da je sporazum mogoč.
Romanska.
Včeraj ob 10. dopoldne se je vr-šil pod predsedstvom ministrskega predsednika Majorescu ministrski svet, na katerem so se posvetovali o modalitetah prevzetja Silistrije. Imenovali so elane tren komisij. Ena od teh komisij naj določi tri kilometre širok pas okoli Silistrije, druga komisija naj določi pas, v katerem Bolgarska nima pravice graditi trdnjav, tretia pa ima nalogo, določiti viso-kost denarne odškodnine za one pre-bivalce Silistrije, ki se hočejo izseliti iz mesta. V ministrskem svetu so govorili tuđi o zadnjih vesteh o srbsko - holgarskemu konfliktu in so na« pravili tozadevni sklepi o postopanju Rcmunske. Skoraj gotovo bo koncem junija sklican parlament k no-vemu enotedenskemu zasedanja. Ministrski svet je tuđi poveril vojnegra ministra, naj naroči nadaljnih stoti-soč pušk v tvornici za orožje v Stev-ru, ki se morajo dobaviti leta 1914. Nadalje je vzel ministrski svet na znanje, da je vojni minister naročil \ ladjedelnici Patterson v Neapolju 4 torpedne čolne v vrednosti 191 2 mi-lijona frankov.
Albanija.
Albanskai korespondenca poroča iz Skadra: lekoin tega teuna bodo po ukazili iz Carigrada odšii iz mesta turski elementi. 800 do 900 re-konvalescentov bodo na dveh itali-janskih trgovinskih parnikih, rodbine turskih častnikov in uradnikov, tuđi kakšnih 800 oseb, bodo pa na dveh avstrijskih trgovskih parnikih prepe-liali v Smyrno. Vkrcanje teh oseb bo do sobote končano, ker morajo do tega časa tuđi Crnogorci zapustiti okolico Skadra v okrožiu 10 km, tedaj  upajo, da bodo  do tega    časa
turski in crnogorski elementi zapustili mesto in da bo nato admiralski svet imenoval albanske oblasti.
Iz Drača poročajo, da sta v on-dotnem pristanišču zasidrani avstrij-ska križarka »Aspern« in itaiijanska križarka »Francesco Feruccio«, da varujeta prebivalstvo pred četami Esad paše in Džavid paše- Provizo-rična vlada je sklenila, da sestavi elitno vojaško stotnijo, ki naj tvori gardo bodočega albanskega vladarja.
Bolgarsko-srbshi spor med učenjaki.
Srska kraljevska akademija znanosti in umetnosti v Belgradu je nam poslala to-le izjavo:
Bolgarska akademija znanosti je poslala vsem slovanskim akademi-jam deklaracijo, v katerem protestu-je proti delovanju srbskih političnih in vojaških oblasti v Makedoniji.
Ona obtožuje te oblasti, da ne spoštujejo narodnih čustev makedonskih Slovanov, ki so po njenem mišljenju čisti in nesporni Bolgari. istočasno pa napada srbsko vlado radi njenega stališča v vprašanju politične bodočnosti zapadne Makedonije.
Srbska kraljevska akademija znanosti in umetnosti ne more ostaviti te deklaracije brez odgovora, Ona nima namena, da po zgledu bol-garske akademije brani z bolj ali manj znanstvenimi razlogi politične tendence svoje vlade in da v tem trenotku političnega nesoglasja med Srbijo in Bolgarsko pričenja z bol-garsko akademijo kako znanstveno diskusijo, ki bi sedaj manj, kakor k^Iaj preje mogla biti objektivna.
Toda srbska akademija ne more, vztrajajoč strogo na svojem znanstvenem stališču in uvažujoč samo interese one Zveze, ki se je v zadnjem času zasnovala med slo-vanskimi akademijami, ne da bi protestirala proti poskusu bolgarske akademije, da bi to zvezo takoj pri njenem prvem koraku zapletla v razpravljanje  političnih  vprasanj.
Ako bi bila bolgarska akademija predlagala ostalim slovanskim aka-demiiam, naj  se v Makedoniji  orga-
LISTEK.
Snfarjeca sablja.
Spomini strahopetnega junaka.
Francoski spisal Louis df Hurcourt; preložil Vladimir S v e t e k.
(Dalje.)
Kor maršala Neya debušira na planoto ter se ondi razvije. Moskovski junak me prime za roko ter me povede preko vrst, ki so se od-pirale pred njim.
iViož, oblečen v sivo promenad-no sukno, pokrit z malim legendarnim klobukom, na belem arabeu, se usta.vi pred nama. Bil je cesar.
Zdi se, da je nekoliko začuđen, ko vidi svojega maršala roko v roki s stotnikom nacijonalne garde.
—  Sire, mu reče    maršal    Ney predstavljaje  me, odslej  se  ne  bom smcl več zvati »junak junakov*. Evo junaka, ki se zamore ponašati, da se ni hotel umakniti, ko je smatral knez Moskovski  umik  potrebnim.
—  Bah! je dejal Napoleon, to Je nekaj novega!  Od kedaj sprejemajo moji maršali lekcije o hrabrosti.
—  Veličanstvo, odkar so se za-• čeli vaši notarji    vojskovati.    Treba
bo, da poverite gospodu Bourdon-noizu poveljstvo mlade garde, meni pa podelite notarjat Noisy-le-Bar.
—  A! a! je odgovoril cesar, to je »vražji notar«!
—  Da, pravo ime,    veličanstvo, prisegam vam pri    svoji    maršalski palici, je vskliknil maršal. Njegove-mu v resnici vražjemu delu se imamo  zahvaliti,    da    smo    gospodarji heurtebiza.
In povedal je v detajlu to, kar je srnatral za čin hrabrosti od moje strani.
—  Stotnik Bourdonnois, je dejal cesar koncem    pripovedovanja,   čul sem o vas govoriti že ob priliki ujet-ja generala Uruzofa, ki je glede vaše hvale neizčrpljiv.  Danes pa poveii-čufe maršal Ney vašo hrabrost    in vašo pričujočnost duha. S takim kumom morate priti s prvim zaletom v častno legijo.
In odpel je svoj lastni križec s suknje, ga podal maršalu, ter dejal:
—  Tu, knez, oborožite viteza!
—  Iz srca rad, je odgovoril junak. In obrnivši se proti tamburjem, ki jih je bi! Buchery privedel za nama, je zaklical: »Bobnajte, da pride-jo ljudje poslušat javni razglas.«
Tako me je povišal junak izza Elchingena, Friedlanda in sto drugih slavnih bojev pričo osuplih vo-jakov moje stotnije v viteza.
Po tej kratki ceremoniji nisem vedel kam bi se utaknil in škilil sem na Buchervja, ki je strumno stal pred stotnijo. Njegova grimasa se mi je zdela še bolj akcentuirana nego na-vadno. Ko sem si jo ogledal bolj od
blizo, sem opazil, da se je na vse kriplje trudi!, da zadrži veliko sol-zo. ki mu je tekla ob velikem rjavem nosu v sive brke.
Pri moji veri! Nisem pomišljal, vrgel sem se v njegove roke in ostal sem ondi dve dobri minuti ginjen kakor šolar. ki je bil prvič venčan pred ocrni svoje matere.
IX.
Dvoboj s krivo sabijo.
Naša na ta način kar naenkrat za polovico zmanjšana stotnija je bila poslana, da se zopet izpopolni na-zaj v Fismes. Buchery je dal skrbno zbrati na bojnem polju vse kožuhovi-naste čepiće naših mrtvecev in dali smo jih sto možem, ki so jih pridelili našim kadrom, da okrepe stotnijo, tako, da je obdržala še vedno svojo napačno podobo garde, nad katero je imel Buchery tako dopadajenje. Ti ljudje so bili Poljaki, stari vojaki iz Visliške legije, ki so pripadali Soissonski posadki. Bili so dobri vojaki, zelo hrabri, imeli pa so eno samo napako in ta je, "da so bili nekoliko preveliki prijatelji kapljice.
Enajstega smo videli priti šesti kor, ki smo mu pripadali. Vsa arma-da se Je umaknila na Berry-au-Bac tostran Aisne, ker ni mogla potolči preveč številnega sovražnika v bitki pri Laonu.
Garda je bila s cesarjem v okolici Soissona in Buchery je porabil priliko v to, da Je povabil precejšnjo
število svojih starih tovarisev k neke vrste banketu, prirejenem na čast mojega svežega odlikovanja.
Pojedina petindvajsetih kuver-tov je bila servirana v hotelu »pri kronanem govedu« v Soissonu. Vsedli smo se k mizi ob šestih zve-čer in ob dveh zjutraj smo bili Še tam. Nikdar ni bilo, mislim, videti zbirke brazgotin in strašnih obrazov podobne oni, ki so jih nudili obrazi mojih gostov, častnikov in podčast-nikov stare garde. Hotelski ravnatelj in natakarji so se tresli, ko so postavljali krožnike na mizo.
Vsi častniki so bili v paradi. Ne vem kako so ti stari vojaki y vojni to napravili, toda ob svečanih prili-kah so izgledali vedno, kakor bi jih iz škatljice vzel, sveže obriti, lepo počesani so bili, fino perilo, svilene nogavice in čevlje s srebrnimi za-ponami so imeli na sebi.
Steklenice so se praznile, kakor bi čaral in glave so se sorazmerno razgrevale. Med povabljenci se je nahajal stotnik gardnih mamelukov, Ibrahim bey, Čokat človek zagorele-ga obraza, ki ga je obdajalo, kakor gagat crna in liki pahljača razmrše-na brada.
Dva intimna Buchervjeva prijatelja, stotnika Parquin od lovcev na konjih in Coignet od grenadirjev-pešcev, sta pripovedovala med obe-dom o moči in divjosti tega EgipČana anekdote, ob katerih je Človeka zona obhajala. Nekega dne je na pri-
me r v pariških tržnicah umori! dva težaka, ki sta si dovolila smejati se ogledujoča njegov gizdavi toda bizarni kostum.
Sedel je ravno meni nasproti in po tem priporočilu si je lahko misliti, da sem si ves čas med obedom pri-zađeval kazati kar najbolj resen obraz, kadar sem ga pogledal, tako, da ga nobena prošnja ni mogla pripraviti do tega, da bi bi! pri mizi od-ložil bodala, jatagane in pištole, ki so mu krasili njegov pas.
Slednjič, ob dveh zjutraj, ko je bilo že ne malo gostov pod mizo in so se drugi zabavali s tem, da so metali namizno posodo skozi sipe pri oknih, se je hipoma začel med Par-quinom in Coignetom prepir glede medsebojne vrednosti konjenice in infanterije.
Noben predmet diskusije mi ni mogel biti bolj indiferenten. Da bi prepirljivce pomiril, sem se smatraj primoranim reci, da so vsi dobri vojaki enaki, najsi korakajo peŠ, jezdi-jo na konjih ali pa ceio na velblodih.
Nisem še dobro izgovori! te ne-srečne besede in že prične Ibrahim bey rjuti, kakor tiger, trdeč, da sern ga razžalil.
— Tovariš! je kričal name, vih-teč svojo krivo sabljo, Jaz tebi glavo odrezati! jaz glavo odrezati! (Dalje prlhodnjiC)
Stran 2.
SLOVENSKI   NAROD.
124 štev.
nizirajo skupne znanstvene ekspedicije, ki bi naj brez vsake politične tendence, v zgolj znanstvenem interesu zbirale materijal za rešitev spornih etnografskih vprašanj o Makedonskih Slovanih, bi se srbska akademija čisto gotovo ne odtego-vala od tega skupnega znanstvenega dela.
Mesto tega pa bolgarska akademija poziva slovanske akademije, naj v imenu etnografske pravice, ka-kor jo specijalno poj mu je jo Bolgari, obsodijo politično postopanje srbske vlade in srbskih oblasti.
Ne ozirajoč se na to, da govori bolgarska akademija o tem postopa-nju na podlagi nepotrjenih časnikar-skih in drugih poročil, se srbska kraljevska akademija omejuje na izjavo, da ne more biti naloga takšnih znanstvenih okrporacij, kakoršne so slovanske akademije, da bi presojale politično postopanje kakršnekoli vlade, marveČ da so zvezo slovanskih akademij njeni ustanovitelji zamislili kot čisto znanstveno organizacijo, a ne kot nekako razsodišče, pred katerim bi se naj raspravljali spori med posamnimi slovanskimi država-
Naše stališče o tem vprašanju je znano: o političnih vprašanjih naj razpravljajo in razsojajo politiki, znanstveniki in učenjaki pa se naj v te posle ne vmešavojo.
Ravnajoč se po tem načelu tuđi ne priobčuiemo pisma, ki ga je tajnik kraljevske srbske akademije znanosti in umetnosti Ljubomir Sto-janović priložil zgoraj obelodanjeni izjavi.
Štajersko.
Iz Rajhenburga. Pri nas imamo v kratkem občinske volitve. Volilni imeniki so že razpoloženi. Še menda nikdar, kar trg stoji, se klerikalna stranka ni vrgla s tako silo v agitacijo, kakor baš letos. Pri tem se poslužuje raznih groženi, spletkarij itd., kakor je pač navada pri klerikalan. Po nekaterih hisah pravijo Ijudem, da g. Kocjana ne smejo voliti, v gorenjem trgu agitirajo zopet proti g. Kosarju, med tem ko ga v spod-njem hvalijo. Prav tako delajo z ose-bo g. Lenarda. Radi bi zanetili v naprednih vrstah neslogo in zmešnja-vo. Borno videli, če se bodo rajhen-burški tržani dali speljati na led. Si-cer pa ne bode škodilo, ako nekoliko premotrirno nagibe, ki gonijo kle-rikalce k tako čudni agitaciji, V prvi vrsti bode pa vzroka iskati v njih brezmejni pohlepnosti. Vse bi radi podjarmili, vse sami komandirali. Rajhenburški tržan, ki je bil tuđi za časa kmetske podložnosti prost in sam svoj gospod. naj bi sedaj postal farovški hlapec. Plesati bi moral tako, kakor zapoveduje farovž, in če mora tuđi zadnji groš iz žepa. Novi farovž,krasna palača z 18 prostori in ledenico, je dograjen. Edino vodovoda se nima, ki bi bil ludi trgu samemu v korist. Župnik je vplival na rajne-ga župana Preskerja, da je ta dal napraviti nacrte in proračun za vodovod, ki presega vsoto 60.000 K. Ob-ljubil mu je tuđi deželno in državno pomoč. Zaradi klerikalne obstrukci-je pa ni dežela se ničesar dala in tako je tuđi država zavezala svoj moš-njiček. Do tod bi se bilo vse v redu. A Preskerja se je hotelo pregovoriti, naj vkljub temu delo odda, češ, se bodo pa podpore pozneje izplačale, za sedaj se pa najemi denar. Pre-sker, pameten mož, ni hotel tržanov tako obremeniti ter se je uspesno otresaval. Klerikalcem je sedaj na tem. da bode izvoljen mož, ki bode pripravljen zgraditi vodovod tuđi v tem slučaju, da se bode stavil na kredit 2e v poletju L 1913. se preseli duhovščina k novi cerkvi in do ta-krat naj bi bil vodovod gotov, ako se trg tuđi zadolži čez glavo. Stranka tržanov pa stoji na stališču, da se preje ne prične z delom, predno ni-mamo dovoljenih okrajnih, deželnih in državnih podpor. Nikomur ni znano, kako dolgo se še namerava ob-struirati v Gradcu, nikdo ne ve, če bode dežela čez leta sploh v stanu dajati kakih podpor, ker io klerikalna obstrukcija potaplja vedno v več-je dolgove in kakšnega mnenja bode čez leta dunajska vlada, se tuđi ne more prerokovati. Zato je stališče tržanske -stranke edino pravilno! Preje denar, potem delo! Kdor pa hoče delati drugače, ta žene tržane v nesrećo. Vsi brez izjeme smo drage volje pripravljeni sodelovati in pod-pirati gradnjo vodovoda, a tržani vsled iste ne smejo trpeti. Tržani, ako vam klerikalni agitatorji pripo-vedujejo, da se gre pri občinskih vo-litvah za vero, potem jim vi s pol-nim pravom odgovorite, da občinski odbor nima nikake pravice vmeša-vati se v verske zadeve, zato so škofje in drugi visoki duhovniku Ob-čio&ki odbor, je gospodarska korpo-
racija. V njem rabimo dobrih gospo-darjev in ne prepirljivcev.
Iz Celja. C. kr. okr. glavarstvo kot davčna oblast naznan)*, da Je fi-nančno ministrstvo podaljšalo rok za vložitev napovedb o osebni dohodni-ni in rentnini za davčno leto 1913. do konca julija 1913.
Uradna učiteljska koofereaca za okraja Gornjigrad in Vraasko se vrši dne 26. julija v mozirski Soli. Poleg običajnih točk sta na dnevnem redu referata: 1. Pomen in ustroj kmetij-skih nadaljevalnih tečajev za soli odrastlo mladino. 2. Kako se naj v ljudski soli obravnava ustavoznan-stvo? Začetek konference je ob 9. uri.
Iz Studenic pri Poljčanah. Tu-kajšnji nemškutarski pek Malus je prodal pekarijo in posestvo ter se izseli. Narodni Studeničani ne bode-mo jokali za njim.
Podsreda. Tu in po okolici kro-ži govorica o nekem »umoru«, kate-ri se je izvršil pred kratkim Časom v železniškem vozu med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom. Pojasnila o tem zabavnem »umoru« daje iz prijaznosti gosp. Gotfried Kern, oskrbnik kneza Windischgraetza na podsredskem gradu. Heil, Kern!
Poročil se bo dne 4. t. m. gospod Ahacij Koprive, učitelj pri Mariji Snežni, z gospodično Mino Šume-n j a k o v o , učiteljico pri Sv. Ani na Kbg. Bilo srečno!
Kozje. Veliki živinski in kramarski sejm se vrši dne 13. junija 1913 v Kozjem. Sejmarji se opozarjajo na novo mostno tehtnico, katera bo ta dan brezplačno na razpolago. Vstop v sejmišče za živino je vstopnine prost. Ker je pričakovati ogromno število lepe živine, se kupci vljudno vabijo. — Trsko županstvo.
Jamstvo službodajalca za bolniške stroške poslov po končanju služ-benega razmerja. Pišejo nam: liišna posestnica A. K. je imela v službi deklo M. J. v času od 15. januarja do SI. marca 1911, kateri zadnjeimeno-vani dan je bila vsled lastne prošnje zdrava odpuščena. Dne 5. aprila 1911 se je podala M. J. v celjsko bolnišni-co, kjer je ostala 2 dni. Od 7. aprila do 20. aprila 1911 pa je bila M. J. v Gradcu v splošni bolnišnici. Celjski mestni urad je naložil z odločbo od 19. junija št. 7983, da mora poplačati A. K. bolniške stroške celjske bolniš-nice po 5 K, med tem ko je z odločbo od 27. junija 1911, št. 8036 izrekel, da njej ni treba plaćati stroškov po 70 K, ki jih je zahtevala graška bol-nišnica. Okrajna manestnija v Gradcu je vsled rekurzov odločbo od 26. avgusta 1911 št. 9—1738/1 potrdilo prvoimenovani sklep celjskega mest-nega urada, drugega pa raz-veljavilo in spoznalo,da je A. K. dolž-na plaćati tuđi bolniške stroške v Gradcu v znesku po 65 K, kateri od-locbi je c. kr. notranje ministrstvo potrdilo. A. K. pa je vložila tožbo pri c. kr. upravnem sodišču na Dunaju, v kateri se je sklicevala, na dejstvo, da je bila M. J. na lastno prošnjo zdrava odpuščena, kar je potrjeno v služabni knjigi, da ni nikoli tožila o kaki bolezni, katere A. K. tuđi ni opazila, in da je slednjič tuđi ni ničesar omenila, da hoče iti ali da gre v bolnišnico. Po § 18. zadnji odsta-vek štajerskega poselskega zakona pa ne jamči službodajalec za holni-ške stroške posla, če je bil ta odpu-ščen zdrav iz službenega razir *rja, kar mora biti uradno potrjeno. Proti naložitvi plačila bolniških stroškov govori pa tuđi tretji odstavek tega paragrafa, ki določa, da nima gospodar plačati za posla bolniških stroškov, če je ta skrbel za svoje zdravljenje brez poprejšnjega dovo-ljenja gospodarjevega. Tej tožbi je c. kr. upravno sodišče ugodilo z raz-sodbo od 15. aprila 1913 št. 112. V razlogih se navaja, da oprošča do-ločba § 18. zadnji odstavek gospodar-ja plačila bolniških stroškov posla brez ozira na čas, ki je potekel od izpusta iz službe, če je v poseiski knjižici zaznamovano in od župan-stva potrjeno, da je bil posel zdrav odpuščen. Seveda pa ni izključen dokaz, da je postal posel med službo bolan in pomoči potreben. Pomo-či potreben pa postane posel le v slučaju, če se med službo pokažejo ta-ke teiesne spremembe, ki tirjajo za ozdravljenje zdravniško pomoč in to tuđi sele potem. če posel bolezen naznani gospodarju, ali če ta sam spozna, da je treba zdravniškega sveta. — Vse to pa se ni zgodilo v predležečem slučaju in so se vsled tega izpodbijane odločbe razvelja-vile.
Iz Seviiice. Slavno upravništvo »Slov. Naroda«, Ljubljana. Z ozirom na vaš cenjeni članek z dne 27. maja t. I. št. 118 pod naslovom »iz Sev-nice« vas vljudno vabim po § 19. tiskovne postave, v prvi številki tega lista pošljem v popravek sledeče: Ni res, da se delavcem neredno iz-plačuje — res je da se delavcem toč-
no vsakih 14 dni in sicer v soboto isplaćuje. Ni res, da se delavce sili čez uro zastonj delati, —res ]ef da v slučaju itnjnega dela so tuđi primorani čez uro delati, seveda po primer-nem izplačilu. Ni res Je, da gospod Zandonati po svojem zaupljivem uradniko delavce za vsako malenkost z denarno globo kaznuje, — res Jef da se osebam, kateri po večkratnem opominu ne ubogajo — tuđi po pravici zaslužijo. Ni res, da se z ljudmi grdo ravna, — res Je, da se še pre-usmiljeno in vljudno ž njim ravna. — Hvala za prijaznost. SpoŠtova-njem p. pa. Antonio Torres fu Pletro, Carlo de Zandonati.
Iz Gradca. Neko tukajšnje veteransko društvo obhaja večjo jubilej-no slavnost, h kateri je povabilo tuđi nadvojvodo Karla Franca Jožefa z njegovo soprogo, nadvojvodinjo Crto. Nadvojvoda je obisk slavnosti obljubil. Potem so prišle Binkošti in z njimi znani surovi izgredi nemško-nacijonalne akademične mladine; nekaj dni kasneje je bil obisk nadvojvode v Gradcu — odpovedan. Odpo-ved tvori sedaj predmet dolgih raz-mišljevanj v nemškonacijonalnem časopisju, ali so bili binkoštni izgredi res povod za njo ali ne. Klerikalci stvar seveda z veliko škodoželj-nostjo izrabljajo.
Drobne novice. V konkurz je prišel Valentin Gluschitz, čevljarski mojster v Mariboru. — Iz poštne službe. Orožniški postajevodja Oton Pirkowitsch je imenovan za poštnega asistenta v Ptuju in orožniški postajevodja Simon Verk za poštnega asistenta na Zidanem mostu. — Štajersko zrakoplovno društvo bo tuđi letos priredilo več zrakoplovnih vzletov v Mariboru. Prvi se vrši najbrže že v ne-deljo, dne 8. junija. — Iz Maribora. 21etnega učenca deželne vinar-ske sadjarske sole Fr. Laha je bik sunil z rogom v trebuh in ga težko ranil. Fanta so spravili v deželno bolnišnico.
Roroško.
Nadomestne občinske  volitve v
Celovcu so končane. Zadnji je volil v nedeljo I. razred. Od 585 volilnih upravičencev se je udeležilo volitve 225 volilcev. Volitev je minula za sedaj enkrat še brez boja in nemški na-cijonalci so srečno obdržali svoje stoičke. Vprašanje pa je, kako bo pri prihodnjih volitvah. Ljudstvu mestno gospodarstvo po receptu teh gospo-dov nemško - nacijonalne branže ni vršeč in pojavlja se posebno med srednjimi in nižjimi sloji vedno bolj viđen odpor, ki zna združiti vse ne-zadovoljneže, brez razlike stanu in narodnosti, katera združitev pa utegne postati silno nevarna nemško - nacijonalni trdnjavi in njenemu gospodarstvu.
Umri ie v celovški bolnišnici R. Dovjak, ki se je ponesrečil v jeklarni v Borovljah pri čišćenju neke plinove cevi.
Ustreli! se ie v Beljaku 421etni posestnik Ignacij Jošt. Samomor je izvršil vsled neozdravljive    bolezni.
Strela je udarila v okolici Št. Vida v čredo, ki jo je prehitela ne-vihta na prostem in ubila 5 volov in Z telid.
Zaprli so v St. Pavlu zloglasne-ga postopača, tatu in roparja 231etne-ga Vendelina Fellnerja. Fellner se Je potikal že dolgo v okolici in je izvršil nebroj tatvin in vlomov in ogro-žal okolico daleč na okoli.
Đencin. Pri snaženju rokavic se je vnel Mariji Koberjevi v Beljaku bencin. pri čemer je dobila žena tako težke opekline, da so jo morali pre-peljati v bolnišnico.
Konkurz. V konkurz je prišel to-varnar Hugon baron pl. Ballon v Zelezni kaplji in je pobegnil. Vsled konkurza je močno prizadeta »Cen-tralbank der deutschen Sparkassen«.
Primorsko.
Z Goriškega. Neizrečeno zani-majo tuđi vas goriške Slovence raz-kritja gdč. Theimerjeve. Vse se puli za liste in naravno je, da vse obsoja Kreka in Šusteršiča. Nam Goriča-nom se bližajo zdaj volitve. Hočeš-nočeš mora priti v deželnem zboru na površje, kako se je delalo v deže-li. Nedavno tega smo Čitali v »Slov. Narodu«, kake sadove rodi Krek-ŠusterŠičevo gospodarstvo na Kranj-skem — pri nas so jo ravno tako zavozili z živinorejo. Tu so nam pri-vedli iz Švice že drugič po 16 bikov po 700 K vsakega. Dati jih ne more-jo nikomur, ker jih nikdo noče. Zato plačujejo rejo, vsak dan štiri krone od vsakega — že Čez eno leto. Ti prek ličani biki nišo nič za pleme, krave iste pasme so slabe za mleko itd. Značilno je, da so zvedenci s te* mi biki vred kupili v švici tuđi dva ie razna voU, misleč, da so biki.
Kaj so dosegli Italijanl s svojim štrajkom proti slovenskim delavcem? Kakor znano, so proklamirali Italijani pod vodstvom tajnika zve-ze delodajalcev dr. Chnadorija in pod protektoratom župana dr. Vale-rija Štrajk, ki je bil naperjen proti slovenskemu delavstvu, ki je imel namen, odpoditi vse slovenske delavce od pristaniških del in ohraniti pri teh boljših delih monopol laški fa-kinaži. Ta štrajk torej ni bil posledica gospodarskih potreb, niti ni izviral iz socijalnega stremljenja delavstva, marveč je bil ta štrajk le politično delo in volilna špekulacija laske ka-more. Naloga slovenske narodne organizacije je torej bila, Ščititi interese slovenskega delavstva, ga braniti pred tujim nasiljem in zlomiti so-vražniku orožje. Italijani so nastopili z vsemi silami in močmi. Od župana doli, vse se je potegovalo za laske delavce, vse je hotelo spoditi Slovenca na cesto. Toda zmagala je končno pravična stvar, stavka se je končala brez najmanjšega u spe ha in je obenem pokazala, da je laški na-cijonalizem ob obrežju za vedno zlomljen. — Italijanski naciionalci se sicer tolažijo s tem, da so dosegli velike uspehe in da so štrajk le pre-kinili do 9. junija zaradi volitev. Ta-krat pa ga hočejo, če se ne ustreže njihovim zahtevam, ponoviti. Toda to je laž, Lahi so popolnoma poraženi in gotovo si ne bodo upali štrajka ponoviti, ker je vse proti njim, ćelo vlada in torej tuđi s to pretnjo ne bodo izsilili svojih zahtev. — Včeraj je bila pri ravnatelju c. kr. skladišč, dvornem svetniku dr. Matheusche-tu deputacija stavkujočih delavcev, ki je naznanila ravnatelju, da gredo delavci na delo. Ravnatelj je izjavil, da delavce sicer sprejme zopet na delo, da pa smatra vse sklenjene pogodbe med delavstvom in skladiščem za porušene in si pridrži pravico revizije in eventualne izpremembe brez določitve kakega termina. Dalje je izjavil delavcem. da jih sploh n» potrebuje več in se jih ne bo poslu-ževal, če prično, kakor nameravaio dne 9. junija zopet s štrajkom. — To je najboljša lekcija, ki so jo mogli dobiti Italijani, s tem je njihovo nasilje zlomljeno in prosto pot in mesto ima Slovenec, zasigurano za vedno ob našem obrežju.
Ponesrečen ljubljanski železni-čar. Zavirač Ivan K a v č i č iz Ljubljane, je padel pri premikanju voz v Trstu pod železniški stroj, ki mu je odtrgal obe nogi in levo roko. Pre-peljali so umirajočega v bolnišnico. Mož je star 40 let in oče sedmih otrok.
Železniška nesreća. Zelezničar Ivan T a r a c e r je padel v Trstu pri premikanju voz med dva voza, ki so jih hoteli zvezati, ravno ko sta trči-la voza skupaj. Odbijači sta mu popolnoma strli glavo. Ponesrečenec je bil v trenutku mrtev.
Legar na parniku. Kapitan Lloy-dovega parnika »Vorwarts«,ki je pri-plul iz Reke v Trst, je naznanil zdravstveni oblasti, da je zbolelo na parniku za Iegarjem 16 mož. Bolnike so prepeljali v bolnišnico, parnik pa v lazaret, kjer ga bodo temeljito de-sinficirali. Parnik se je okužil pred Valono, kamor je bil poslan, da bi prepeljal 1000 turskih vojščakov v Carigrad in odkoder se je vrnil dne 25. maja.
Morski som. Lastnik iadrnice >>San Marco« Val. Pitacco iz Pirana, je videl ne daleč od Devina, komaj eno milio od obrežja morskega soma, ki je bil čez 5 m dolg.
Požar na parniku. V skladišču laškega parnika »Concessione^, ki je priplul iz Genove v Trst, je izbruh-nil požar, ki je napravil za 230.000 K škode.
Potopljena jadrnica. Iz morja so potegnili jadrico »Gloria« iz Pirana, ki se je dne 24. maja v zalivu pri Mi-ljah potopila.
Odkrite tatvine na parnikih »Dalmacije«. Parobrodna družba »Dalmacija« je ovadila tržaški policiji, da se ponavljajo tatvine na njenih parnikih vedno bolj nevarno. Posledica ie bila, da so zaprli trgovca D' E s t a in Dom. Jurei iz Isole in enega trgovca iz Pirana, pri katerih so našli velike množine ukradenega blaga in pa pristaniška delavca v Trstu Zor-z e t i c h a in R o c c a, ki sta na sumu, da sta blago kradla in ga ome-njenim trgovcem za nizke cene pro-dajala.
flfera Redi.
Iz Redlovih zapisov je razvidno, dm je denunclral pet avstrijskih ge-neralno&tabnih častnikov, ki so izvr-ševali svoj Špionski posel v inozemstvu. Vseh pet so aretirali, trlje so v Slblriji, dva pa v Varšavi zaprta. Razentega je denuncira! štiri ruske častnike, ki so za Avstrijo špionira-li. Vsi štirje, med temi en general, so iivriiil samomor.
Redi je Že špioniral, ko )e bil stotnik y Krakom Zt takrat Je stal
v službi neke tuje velevlasti in je opetovano sumničil visoke uradnike v Krakovu, tako tuđi ondotnega po-licijskega ravnatelja Koropkievvicza. Trdil, da je delovanje Koropkiewi-czevo v interesu varnosti mej po-manjkljivo, tuđi njegove odredbe proti agentom tujih držav so bile po Redlovem mnenju popolnoma neza-dostne. Koropkiewicz je kmalu na to stopil v pokoj. Nadalje poročajo, da je uradnik varšavskega generalnc-ga štaba, Gersov, vsled Redlovih denunciacij aretiran.
Kakor smo že poročali, so bili 27. maja aretirani trije častniki, ki so na sumu, da so sokrivi Redlovega zločinskega delovanja. Razentega so pred kratkim baje aretirali dva čast-nika trdnjavske artilerije v Kotoru, nekega stotnika in nekega nadpo-ročnika, ki  sta osumjena  špionaže.
Preiskava se nadaljuje. Več nego dvajset oseb, ki se jim je delom a dokazala špionaža, deloma pa so na sumu, so aretirali ter izročili đežel-nemu sodišču na Đunaju. Skorajj ravno toliko vojakov bodo tuđi izročili vojaškim sodiščem. Ti so tuđi deloma osumljeni špionaže, deloma pa so krivi, da nišo pravočasno prc-precili špionaže.
Redi je prihajai na Dunaj vsak mesec dvakrat in sicer 1, in 15. ter vedno stanoval v hotelu »Klomser«. »Nećaka« Redlovega Horinka so izročili garnizijskemu sodišču; pri-znal je vse. Nadalje so dognali, da na Dunaju, kakor tuđi v Pragi živi mnogo oseb, ki so naznanjeni kot ruski podaniki, ki pa nimajo nika-koršne službe. Policija je sestavila seznam teh oseb. Policija je dognala, da te osebe prihajajo pod drugimi imeni tuđi v Prago oziroma na Du-na. Nadalje je policija odredila, naj se strogo pazi na gotove lokale in na gotove dame, ki zahajajo v te lokale. Pri podobnih slučajih, kakor leta 1910, ko je 1. 1910. ruski vojaški ataše polkovnik Marčenko, kar naen-krat zapustil Dunaj, se je namreč iz-kazalo, da so prejšnji dan odpotovali gotovi stalni ženski gosti iz dveh kavarn.
V vojaških krogih so mnenja, da je Redi najbrže vse Rusiji izdal, tuđi izkušnje, ki so jih napravili v nemški državi in ki so bile znane ge-neralnemu štabu. Redi je imel namreč v svoji službi vpogled v vse akte in je kot šef evidenčne pisarae pismenim potom lahko dobil vse tajno* sti. Interesantna je verzija, sicer pre-cej neverjetna, da bi Rusija sama denuncirala polkovnika Redla, da s tem kar najbolj škoduje avstro-ogr-ski armadi.
Cesar se je zelo vznemirjen iz-razil napram neki osebi, da kaj tako nezaslišanega, kakor je slučaj Redi, ni doživel v dolgem času svojega vladanja. Neverjetno je, da mu je mogel to storiti častnik, generalno-štabni častnik, na katerega je stavil tako veliko upanje.
Dnevne vesti.
-f Železniški minister na Do-lenjskem. Iz Novega mesta se nam poroča: Ministri so na Dolenjskem redki gostje. Ali nam ta obisk, pri katerem je minister baron Forster v avtomobilu sedeč zamogel le mimo-grede videti en del proge, prinesel kakšne koristi, to bo bodočnost pokazala. Pri tem obisku je namreč več pojavov, ki si jih ne morenio lahko tolmačiti. Dolenjci smo pričakovali, da si bo železniški minister ogledal vsaj večji del nove proge in pred vsem glavno zanimivos* te proge: predor skozi Gorjance in veličastni vijadukt pri Otavici. V železnično-gradbenih krogih so ministra pričakovali ob času slovesnosti prevrtanja glavnega predora Semič-Prelo-ge. Prepričani so bili, da bode minister dan svojega obiska posvetil iz-ključno le ogledu železniške proge. Toda zgodilo se je drugače. Deželni glavar je ministra peljal najpreje na ogled deželne električne centrale na Završnici. 2e zaradi tega si je moral nacrt glede obiska Dolenjske zdatno skrajšati. V avtomobilu po državni cesti Ljubljana-Novo mesto si je ekscelenca le malo mogel ogledati sedanjo progo, ki ima biti spreme-njena za vožnjo za brzovlake. V No-vem mestu si je le za par trenotkov pogledal začetek nove proge. Ves del proge tostran Gorjancev mu je ostal neznan. Će se vpošteva, da je bil minister ob pol 12. dopoldne še v Novem mestu, da je za 2. uro popol-dne v Črnomlju bil določen banket, ki po taki naporni vožnji v najhujši vročini ne more biti hitro odpravljen, kakor je bil zajtrk pri novomeškem prostu, in je bilo določeno, da bo minister že ob 7. zvečer v Ljubljani, tedaj si lahko vsakdo predstavlja, da si minister v tem kratkem času tuđi proge onkraj Gorjancev ni mogel kdpveka] ogledati, Morda mimogre-
124. star.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
de semiiki predor ter viadukt Ota-viče. Cadno je tuđi, da je bilo teži-šče obiska v Crnomlju in da so kle-rikalci že preje govorili samo o mi-nistrovem   obisku   v Crnomlju.   Ni brez pomena, da je ministra sprem-ljala tako po Gorenjskem,   kakor po Doienjskem ćela garda S. L. S. Se na en značilen pojav pri tem obisku moramo opozoriti. V železniških krogih — torej v krogih,   katerim bi bil ta obisk v prvi vrsti moral veljati kot oficijalen obisk — ga    nišo smatrali kot poseben oficijalen obisk — in če bi hotel kdo o tem dvomiti,    naj kar vpraša    pri    gradbenem   vodstvu  v Novem mestu,    zakaj  za  ta sprejem nišo prav nič več napravili kot vsak drugi   zasebni  NovomešČan;   namreč razobesili so samo  dvoje  zastav na uradnem poslopju, zunaj pri kolodvoru    pa je bil    preprost    transparent, slabši kakor če priđe kak novomaš-nik v faro.   Sprejemni prostor pa je bil brez vsakega najmanjšega okra-ska in od inženirjev so bile le vrhne glave navzoče pri sprejemu.    Komu torej je ta obisk    specijalno veljal? V nastopnem izpopolnimo naše vče-rajšno brzojavno poročilo:   Ze zgo-daj zjutraj je bilo vse mesto in je bila rudi Kandija v zastavah.   Kmalu po S. uri so se v mestnem parku (pred sprejcmnim prostorom) začeli zbira-ti Ijudje,    prikorakala je meščanska žrarda    in godba    pod    poveljstvom stotnika Bergmana, daije en oddelek požarne    brambe    pod   poveljstvom š. Durinija. Požarna bramba je imela določiti špalir.    V Novem mestu   je Mla ta dan mesečna sejmica.    Pred uradi gradbenega vodstva so se zbi-rali udeleženci sprejema.    Ravnatelj državne    železnice,    dvorni  svetnik ualamboš je bil že v Novem mestu n je tu pričakoval ministra. Kot eden prvih je prišel Zure. župan sosednje bčine. za njim glavar baron Rech-ach, dalje predsednik okrožnega so-išča pl. Garzarolli.    novomeški žuran Rozman, podžupan Vojska, obč. svetnika Bruner in iVlogolič.    Priča-kovali    smo   tuđi bivšega deželnega glavarja pl. Šukljeta, — pa ga ni bilo. Od gradbenega   urada je bil seveda ^adinšpektor  Oppitz    z    nekaterimi nženirji. od podjetnistva pa dr. Sa-mohrd s svojimi inženirji.    Ob 9. se 'e deputacija podala na konec parka iad  predorovim  vhodom.  Po  obve-^tiiu je minister    iz Ljubljane se od-eljal ob 7. uri 10 min. zjutraj in ga e bilo pričakovati že ob 9. v Novem nestu. 9. ura je res že minila, šio je že proti 10. uri, a ministra še ni bilo. Kar se je po trobentaču meščanske zrarde zvedelo, da je minister že tu in -icer se je vstavil pred    prvim vho-iom novomeškega predora. da pa je en sam avtomobil,    imeli bi priti pa -tirje. Ker ministra le ni bilo, je Op-•itz poslal vprasat kaj je. Po dežel-em glavarju, ki je sedel poleg mini---era, smo zvedeli,    da    je imel eden vtomobil blizo Bršljina malo nezgo-:o. Nekemu kmetu,    ki    je   peljal v urniku svinje,   in ki je na vozu dre-mU se je splaši! konj, prevrnil kur-;k in prašiče v cestni jarek, drugega a se ni nič zgodilo. Ostali avtomo--\\\ so se vsled tega zakasneli, mini-:er    pa je čakal    pred    sprejemnim rostorom nanje. To je trajalo blizo -•oi ure.    Imeli pa so še eno    smolo rotoma, že zgorej nekje  na PeŠče-niku pri Višnji gori    je    odrekel    en vtomobi!   (baje  Lončaričev)    svojo iužbo,   morali so ga pustiti    tam in opravljati, gospodje pa so se morali orazdeliti    po    ostalih  treh  vozeh, ako da so bili precej natlačeni sku-aj. Zato so malo pred 10. uro prišli camo 3 avtomobili v Novo mesto. V rvem avtomobilu    se je vozil mini-rer, pri njem deželni glavar, zraven oferja pa poslanec Jare.    Iz drugih ^vtomobilov so izstopili:  grof Cho-insky, dr. Lampe, posl. Dermastija, va  člana    železniškega ministrstva haje ministerijalni tajnik Horschitz-- y    in dvorni    svetnik    pl. Bertele), rof. Funtek in urednik Štefe. Prvi je ^inistra pozdravil stotnik meščanske .arde Bergman. Za njim ga je v slo-tskem govoru pozdravil novomeški ^upan Karei Rozman, ki je v svojem agovoru omenil,    da so Dolenici z eseljem sprejeli vest o tem obisku, ia visokemu gostu izreka želje gle-:e zgradbe te nove proge, ter eksce-enci toplo priporoča izročiti na Najvišem mestu udanostne  izraze slo-• enskega  ljudstva.    Svoj  pozdravni .jovor    končuje   s trikratnim Živio! Nato je godba   intonirala   cesarsko Himno.    Minister se nemški zahvali kupanu s pripombo, da je kot češčine 'Cšč razumei   tuđi   vsaj v glavnem županov slovenski pozdrav. Na to se ■-- ministru poklonila hčerka  trgov-a VVindischerja, izročivši mu krasen >pek cvetlic z besedami:    Dovolite kscelenca, da vas v imenu Novega ^iesta pozdravim in vam izročim ta-^ šopek kot znak naše vdanosti. Na-*o je ponovila tuđi v nemškem jezi-«l Minister je nagovoril žalo dekli-^o, ki so jo spremljale tri male belo otečene deklice in zahvaJil za nežni
I sprejem. Na to je minister pozdravil podžupana Vojska, občinska svetnika Brunerja in Mogoliča. Potem so prišli na vrsto uradniki in sicer prvi dvorni svetnik železniški ravnatelj Galambos, nadinšpektor Oppitz, okrajni glavar baron Rechbach, predsednik okrožnega sodišča pL Garzarolli, podjetnik dr. Samohrd in ostali inženirji. Po kratkem ogledu raz park na bodoči železniški most, se je minister podal pred urad zgrad-benega vodstva, toliko časa, da je mimo njega defilirala meščanska garda. Nato so se odpeljali v kapitelj, kjer je prost dr. Elbert visokemu gostu napravi! malo južino, ki je trajala kake pol ure. Ob pol 12. dopoldne SO se odpeljali proti Beli Krajini. Dobili so nekatere nove udeležnike, med teini prosta in okr, glavarja. Povratek je bil zvečer zopet z avtomobili v Ljubljano.
-f Posvetovanje hrvaške stranke prava. »Tagespost« poroča: Posvetovanje vodstva pravaške stranke so se včeraj v Trstu pričela, kakor je bilo po programu določeno. Od osemnajst članov, ki imajo pravico glasovati, jih je prišlo Štirinajst. Razentega se je posvetovanj udele-žilo devet hrvaških poslancev in dva odposlanca slovenske ljudske stranke. Starčević je predlagat, naj se po-svetovanja udeleže le oni člani, ki imajo pravico glasovati, \ endar pa so to odklonili. Vsled tega je StarČe-vfć odstopil kot predsednik najvišje-ga hrvaškega strankinega vodstva. Posvetovanja vodi Laginja in nišo dosedaj sprejeli nikakršnega sklepa. Majoriziranje kake skupine je izklju-čeno, ker nima nobena dvetretjinske večine, ki je potrebna za vsak sklep najvišjesa  strankinega vodstva.
—  Razkola med hrvaškimi pra-vaši ne bo mogoče,    kakor se kaže, zlepa poravnati. Nasprotja med obe-ma    sovražnima    kriloma    —    med Frankovci  in StarČevićanci  so  tako velika, da jih ne bo izgladila, kakor se zdi. niti vrhovna uprava, ki je bila nalašč v ta namen te dni sklicana na konferenco v Trstu. S tem računajo že tuđi hrvaski pravaški krogi kot z gotovo stvarjo. za to predlaga »star pravaš    v    Riječkih Novinah<-.    naj bi   vsaka izmed prepirajočih se pravaških skupin izbrala po dva Slovenca, ki bi naj potem resili spor, ki ga je tuja roka    utihotapila v pravaške roke v Banovini. Dalmaciji in Bosni.« Za slučaj pa. da bi se tuđi na ta način ne dalo izgladiti nesoglasij, naj bi se pravaši v pokrajini    pri volitvah ne ozirali  na kandidate prepirafočih  se pravaški skupin, marveč  postavljali povsodi svoje lastne kandidate. — Tz navedenega je razvidno, da razkola v stranki prava ne bo najbrže mogoče prelepiti in to je tuđi povsem naravno, saj so Frankovci in Starčevi-ćanci tako nezdružliivi kakor ogenj in voda.
—  Katera država je Srbiji ponudila vardarsko dolino? Iz dobro poučene strani se nam poroča: »Srbski ministrski    predsednik  Nikola Pašić je v svojem znanem govoru v narodni skupščini  izjavi! med drugim, da ie neka velesila pozvala Srbijo,    naj se odpove Albaniji in ji kot odškod-nino za to odpoved    ponudila dolino reke Vardara. Iz najkompetentnejše-£a vira vam lahko sporočim, da  je bila ona velesila — Avstro-Ogrska.«
-i- O jugoslovanskih jezikih se izraza neki slovanski učenjak v -Siidslavische Rundschau*' tako-.c: Med Jugoslovani govoriti o »jezikih« je težko, zakaj vsi Jugoslovani med Adrijo in Crnim morjem tvorijo po Vatroslavu Jagiću jezikovno ce-loto, verigo organično drug v drugega se prelivajočih narečij, da je vsled tega skoro nemogoče določiti, kje eno narečje nehava in kje se pri-čenja drugo. Jugoslovani so si med sabo tako sorodni, da bi lahko imeli en skupni književni jezik. Razloček med makedonsko slovanščino in slo-venščino je nesporno mnogo manjši kakor med severnonemškim in haju-varskim ali med siciljanskim in lom-bjrdskim narečjem.« — To je čista resnica. In da sta si makedonska slo-vanščina in naša slovenščina izredno sorodni in podobni, dokazuje ta-le resničen dogodek. Pred leti se je mu-dil v Belgradu turski major (jjafer Tajar hej, poveljnik turske posadke v Prištini na Kosovem polju, (jjafer Tajar bej je poleg turškega jezika gcvoril tuđi franeosko in ono slovan-sko narečje, ki se govori v Makedoniji. Turškemu majorju na čast so priredili v Belgradu banket. Na tem banketu so govorili razni govorniki, seveda v srbskem jeziku. Na tem banketu je bil slučajno navzoč tuđi neki Slovenec, katerega so navzoči naprosili, naj tuđi on spregovori v svoji materinščini. Slovenec je ustre-gel splošni želji ter imel kratek slovenski govor. Po tem govoru je Gja-fer Tajar bej stopil k Slovencu ter pred vso družbo izjavil, da je sloven-skega govornika  najbolje    razumei,
\ dasi ni preje v življenju še nikoli sli-šal slovenske govorice.
— Tiskovna tožba Kamile Thei-merieve proti »Slovencu«. Zvesta svoji obljubi je Kamila Theimer v svoji tiskovni pravdi proti »Slovencu*, ki teče pred ljubljanskim sodi-ščem, sedaj nastopila po raznih pričah dokaz resnice za svoje stvarne navedbe v članku »Marijanišče in gospodarski poduk na Kranjskem«, ki ga je priobčila dne 10. maja t. 1. v našem listu. Sedaj se bo od najpri-stojnejše oblasti preiskalo, ali so ona razkritja, ki so obudila toliko utemeljene senzacije, res le »obsegajoča vse polno laži, domišljij, fiksnih idei, abotno trapastih napadov na posa-mezne odlične osebe itd.«,kakor se je »Slovenec« izrazil v svojem znanem odgovoru na ta senzačna razkritja v številki z dne 17. maja t. 1., ali pa — suha in resnična dejstva.
4* Klerikalen list o koritarstvu. >Zora-, glasilo katoliško-narodnega dijaštva piše pod naslovom »Poglo-bimo vrersko življenje v naših vr-stah« sledeče: »V začetku našega di-jaskega organizacijskega življenja so se priglašali za naše bojevnike Ie tišti tovariši, ki so bili res globoko verni in ki so se to svoje prepriča-nje upali tuđi javno izpovedati in je zagovarjati; svoje kršćanstvo so tuđi praktično izvajali. Ti pristaši so biii res značajni in neomahljivo so ostajali zvesti svojim načelom. Ka-toiiška stranka se je okrepiia, šla je od zmage do zmage. Ta moč katoli-ške stranke ima pa vidno svoje slabe posledice. Vedno so bili na svetu Ijudje, čijih ideal ne seže preko tre-buha in njihovih potreb. Koritarstvo se je začelo v stranki in to se čuti v t?m in onem slučaju tuđi v dijaški ( rganizaciji. < Tako je moralo tuđi glasilo katofiško-narodnega dijaštva priznati, da je klerikalna stranka pravi dorado za razne štreberje in koritarje. Kaj porečejo k temu dr. Pegan, dr. Zajec <5t consortes?
—  Slovenska umetniška  razsta-va v paviljonu R. Jakopič se otvori v soboto, dne 7- junija ob pol 12. do-poldne.
—  Nočni  razgrajači. V noči  od nedelje na ponedeljek so neznani raz-grajači. med katerimi je bil    eden v rjodčastniški  uniformi,razgrajali  oko-li šentpetrskega    mostu,    tolkli    po oknih, razbili neke sipe in provzro-čili med dotičnimi strankami mnogo strahu.    Ćudno:    podnevi je tamkaj straža, ponoći je pa ni, dasi so tamkaj okoli  javni  lokali.    Tako lahko ponočniaki uganjajo kar hočejo. Ket se to ni zgodilo prvič in najbrže tuđi ne zadnjič.pozivljamo c.kr.policijo, da poskrbi    za    mir. — Prizadetc stranke.
—    Ćudno   postopanfe   deželne bolnice. Včeraj smo poročali. da je v Flegarjevi gostilni obležal neki dela-vec ali hlapec. O tem nam poroča g. Ivan Hrast,   da   ga je gostilničar g. Flegar v njegovem    stanovanju ob-dolžil,    da je on napisal    to notico. Razburjenje g. Flegarja    je bilo po-poinoma neumestno, ker g. Hrast ni niti napisal one notice,   niti nam dal kake podatke. Tuđi nismo nikdar tr-diii. da se je dotičnik napil v Flegarjevi gostilni,   temveč le konstatirali, da je ležal v tej gostilni, kar pač ni sramotno za    gostilničarja,    temveč ceio hvalevredno,    ker    je vzel pod streho holnika,   ki   se ga je branila bolnišnica.
—  Kofinska tovarna   za   kavne primesi v Ljubljani je poslala družbi sv. Cirila in Metoda 1000 K kot pri-spevek za prvo polletje leta 1913. To je gotovo iepa vsota, ki bo našemu kulturneinu    delovanju v znatno po-moč. Ka^/na primes Kolinske tovarne je sploh praznano izvrstna. Podjetje samo pa podpira naše slovenske na-mene. Torej je kolinska kavna    pri-mes  vredna  vsestranskega  priporo-čila.
Dražba lova. Lov krajevnih ob-čin Mirna pcč. Orehovica. Prečna, Novo mesto, St- Peter, Toplice, Bela cerkev in Brusnice se bo dne 19. junija t. I. ob 9. uri dopoldne pri c. kr. okr. glavarstvu Novo mesto, lov krajevnih občin Ambrus, Ajdovec in Za-gradec pa dne 26. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne v gostilni Alojzija Vehovca v Zužemberku potom javne dražbe v zakup oddal za dobo od 1. avgusta t. 1. do 31. julija 1918. Zakupni in dražbeni pogoji se morejo vpogledati pri c. kr. okr. glavarstvu v uradnih urah.
Poroka. One 9. t. m. se poroci les-ni trgovec in posestnik v St. Petru, gosp. Josip Medica, z gdčno. Olči P e č e t o v o, iz ugledne narodne rodbine Pečetove v Starem trgu. — Obilo sreče!
Zagoneten medicinec. Včeraj po-poldne se je v Škofji Loki v kavarni prištulil med boljše kroge nek okoh ZZ let star neznan, čedno oblečen tu-jec ter se izdajal za medicinca. Ko ga je pozneje na Glavnem trgu orož-nik ustavil, je tujec začel postajati z njim surov ter mu naposled vendar pokaza! delavsko knjižico,   giascčo
se na ime Friderik Zore, delavec. Ko je potem dozdevni Zore moral z orožnikom, je med potom brzo sko-čil kakor zajec ter varnostnemu organu odnesel pete. Vsekakor mora imeti ta »medicinec« precej kosmato vest, da se orožnikov tako boji. Je precej velik in ima na desrri strani nosa precej dolgo brezgetino.
Za   zgradho nove kanalizacije v
Kranju izdala je zadnje dni politična oblast dovoljenje. Kanalizacija se bo izpeljala po izplakovalnem sistemu; z delom se lahko takoj prične, ko bo razsodba postala pravomoćna in ko bo vodovod za bližnjo občino Hrast-je dovršen. Občina Hrastje namreč nima druge vode, kakor mimo tekoco Savo; ker se bo pa glavni kanal iz Kranja izpeljal pri mestni klavnici v Savo, morajo dobiti preje posestniki občine Hrastje svoj vodovod.
Koča na Stolu otvorila se je dne I. t. ni. pri najlepšem vremenu. Oskrbljena je z vsem potrebnim glede jedi! in pijace. K otvoritvi zbralo se je precejšnje število planincev, posebno članov kranjske podružnice slov. plan. društva.
Poziv dobrim srcem! V soboto, dne 31. maja t. 1,. je vpepeli! ogenj pol vaši Jelše na Krškem polju. Lese-ne hiše, veter, pomanjkanje vode, je preprečilo skoro vsako reševalno de-lo. Ljudje so znosili sicer nekaj malenkosti iz hiš, pa ogenj se je širi! prehitro. 11 posestnikov, skoro samo taki, ki imajo dosti malih otrok, so danes brez strehe, brez obleke, brez sredstev. Zavarovani so neznatno. Njuno prosimo vse usmiljene, da po-magajo nesrečnezem. Sprejme se vsak dar v katerikoli obliki. Pogorel-ci so potrebni vsega. Požrtvovalno so prihitele k požaru požarne brambe iz Leskovca. Sv. Križa, Kostanjevice, iz Cerkelj. Kako je ogenj nastal? Do sedaj se še ni moglo dognati, mnenja so različna. Gotovo je samo to, da je začelo goreti pri Kosovanu. Milodare prosimo, pošljite na naslov občinske-ga odbornika Jožeta LT r b a n č i č a, posestnik Na Jelšah št. 2, pošta Le-skovec pri Krškem.
Nemškutarsko priseganje. V pe-
tek 30. maja se je vršila v Kočevju obravnava zoper Slovenca g. Kralja zaradi razžaljenja časti. Tožitelj je bil Kraker, asistent pri davčnem referatu v Kocevju. Obtoženčeva glavna priča je bil g- Pangerc, od druge, nemske strani jih je pa bilo Šest. Slo se je za naslednji dogodek: V noči 25. marca sta prišla ^g. Kralj in Pangerc v kavarno Marek. Mirno sta pozdravila navzočega edinega gosta Krakerja, ki je sedel pri g. Marekovi, katera je baje njegova ljubica. Gg. Kralj in Pangerc sta dobila kavo ter se med seboj pogovarjala o težkih današnjih časih. Kmalo nato priđe v kavarno nemška družba na čelu ji tajnik kmetijske družbe Pregl. Z bur-nimi heil-klici so se pozdravljali s Krakerjem in se vsedli k mizi onkraj biljarda. Za tem pridrve trije pod-uradniki in sicer poštni oficijant H6-nigman, Kaucky ter Scheiber, ki se vsedejo h Krakerju. Ti so začeli potem zabavljati Čez Slovence, kolikoi so le mogli. Vsaka druga beseda je bila »uindisch«. Honigman je rekel proti Krakerju. da so ravno malo preje »die VVindischen durchgehaut«, nakar mu je ta odgovoril, da se jih mora »einmal ordentlich durchhau-en« in »die Serbofilen sind ganz ab-gemagert« itd. Take in enake stvari so govorili. Nato sta šla glavna izzi-čava Kraker in Honigman igrat bi-Ijard in dobro bi bilo, da se bi šh ljubljanski kazinarji učit v Kočevje to novost ex 1913. Honjgman je rekel Krakerju: »Machen wir eine windi-sehe Partie« in res sta začela igrati, a Krakerjeva kratkovidnost je bila prevelika, zato ni zadela krogla svojega cilja — to je bil potem »ein win-discher Stoss«. Honigman ga popravi — in z velikim veseljem so napravili »alldeutschen Stoss« in najbolj-šega so krstili »Bismarkstoss«. To vse sta poslušala %^ Kralj in Pangerc mirno, brez vsakega razburje-nja, ter odšla. Ćela stvar se je nazna-nila okrajnemu glavarju gosp. baro-nu Schonbergerju, kateri jo ie sporo-čil finančnemu ravnatelju v primer-no postopanje. Kraker je prišel v disciplinarno preiskavo in dobil obve-stilo, da naj svojo nedolžnost sodnij-sko dokaže. 2e pred mesecem je dr. Karnitschnigg vložil tožbo, a jo takoj odstranil s pretvezo: »es konnte ein Ausgleich entstehen«. Med tem časom so delali ter kovali, kar se je zdaj zgodilo. Po pritisku finančnega ravnateljstva je morala biti razpisa-na obravnava in ta se je izvršila na način, ki je dokaz organiziranega na-stopa. Vse priče so pod prisego izjavile, da sta trkala s skodelicama kave ter si napivala z »Živio!« in »Na zdar!« Nadalje, da ni res, da bi bili govorili nemški gostje sploh kaj o Slovencih. (Za boga — ste li že kdaj čuli, da bi Kočevar ne zabavlja] čez Slovence?) ter zabavljali in provocirali. Samo oni »Đismarkstossi« so se čuli v nemških ušesih, vse drugo Je prtilo iz nič! Siovenec Kralj je bil
zaradi tega obsojen, pomislite, na 10 dni strogega zapora ter povrnitev stroškov. Obravnava se je vršila čisto po domače. Smehljaje so prisega-
le priče — in čudno je, da so slišale te zaprisežene priče ćelo napivanje z »Živio!« in »Na zdar!«, kar se v re-snici sploh ni zgodilo. Ako bi bila le količkaj glasno slovensko govorila, bi prišel takoj kdo k mizi ter rekel, da se ne srne izzivati, kakor se je zgodilo preje v več gostilnah s Slovenci. Da je Kraker eden največjih izzivačev, je znano po celem Kranj-skern. Nesramen človek je, predrzen do skrajnosti in ne pusti nikdar ljudi pri miru. V Kamniku so ga vrgli iz hotela, v Mokronogu iz gostilne, na-pravil je ćelo 1. 1907. v Kočevju velik skandal pri državnozborskih volitvah. A vse to se ni vpoštevalo pri razsodbi. Sodil je Arnošt Cham. — Kadar bo govorila druga instanca, borno vzeli to stvar v natančnejši pretres.
Nekaj novega je zopet natvezil katehet Oswald svojim brumnim so-mišljenikom. V sobotnem »Slovencu« piše namreč med idrijskimi novica-mi, da so Didiču naprednjaki prigo-variali naj sezida hotel z veliko dvorano, sedaj pa ga iz strankine zagri-zenosti bojkotirajo. Tako pa res Oswald še ni potegnil svojih ovčic. Mož ni samo hudoben in škodoželjen, s tem je pokazal, da zna biti tuđi hii-domušen. Idrijski klerikalci morajo biti pravi reveži, da brije Oswald take norce iz njih. Naprednjaki naj bi bili prigovarjali že takrat klerikalne-mu Didiču naj zida hotel in v času, ko se je hotelo odpreti čitalniške prostore v občinskem poslopju vsemu idrijskemu prebivalstvu. Zidanje Di-dičevega hotela z dvorano se je porodilo v Osualdovi glavi iz edinega namena, da s tem dokaže nepotrebo občinskega društvenega poslopja. Sedaj pa, ko morejo že tuđi klerikalni Didičevi svetovalci spoznati, da so spravili Didiča v nesrećo, pripo-vedujejo brez sramu, da so naprednjaki prigovarjali Didiču k zidanju hotela. Oswaldova farba je narav-nost za bogove. In o bojkotiranju Didiča. Didič je bil gotovo svoje-časno tuđi od naprednjakov podpi-ran, ako se je dal vsled svoje nesa-mostojnosti popolnoma omrežiti od Oswalda in bil veren pomagač pri vseh Oswaldovih hudobijah napram idrijskemu naprednemu občinstvu, tedaj je bilo več kot umevno, da naprednjaki svojih zagrizenih nasprot-nikovr ne bodo podpirali. Pri Didiču so se klepali najhujši nacrti proti idrijskkn naprednjakom, sploh je bilo tu torišče klerikalne politike v Idriji. Didičev hotel so si klerikalci povsem osvojili in Didič jim je v svoji nevednosti šel kar najbolj na roko. In v takih razmerah naj bodo idrijski naprednjaki gostje Didičevega hote-ia, tako nizko se jih pač ne more ce-niti. Nekaj zavesti in časti, pa vendar še imajo. Iz tega razloga je vse Didi-čevo jadikovanje o naprednem bojkotu njegovega hotela nepotrebno. Zahvali naj se svojemu dragemu prijatelju Oswaldu & comp, da so mu pripravili tako ugoden položaj, za katerega ga je treba le pomilovati. Sicer pa je prav lahko pomagati Dkiiču. Če ima deželni odbor 6000 kron za socijalno zvezo, naj še Didiču toliko nakaze vsako leto iz naslova tujskega prometa in pomagano mu bo. Katehet Oswald je hotel ško-dovati napredni stranki v Idriji, pa je z vso silo zadel svojega lastnega pristaša. Naj bi sedaj imel vsaj toliko usmiljenja, da bi ga tako nerodno ne vlaČil  po   »Slovenčevih«  predalih.
Kinematograf »Ideal«. Na današ-jem senzacijskem sporedu sta dve učinkovitosti in sicer: Krasna, kolorirana drama »Nabob« v 2 delih po istoimenskem romanu Daudeta. V glavni vlogi Bernard iz Comedie Francaise, dalje veseloigra v 3 delih »Mož s tremi ženami« s Princem v glavni vlogi. — Zanimiv bo »Pathe Žunal« in pa komična učinkovitost »Mirko diplomat« z 61etnim Abelar-dom v glavni vlogi. — Ob pol 9. uri predstava na vrtu.
Cirkus Schmidt v Lattermanno-vem drevoredu občinstvu še vedno ugaja in je vsak večer dobro obiskan. Pri vsaki predstavi se spr-jmeni spo-red na ta način, da se nadomeste nekatere že znane točke z novimi, ve-činoma boljšimi. Snoči je posebno ugajala točka umetnikov potaplja-Čev, ki ta občinstvo naravnost razočarala. Pa tuđi vse ostale točke, ka-tere smo pohvalno omenili že v prej-šnjih poročilih, so bile dobro izvedene in so ugajale. Cirkus ostane v Ljubljani še ta teden.
Preiskava mleka. Včeraj je tržno nadzorstvo na južnem kolodvoru preiskalo 120 litrov mleka, katero je došlo iz Orosupljega in je bilo vse zasirjeno. Mleko so denatunirali in poslali zopet nazaj. Tuđi v raznih tu-kajšnjih mlekamah so včeraj dobili precej mleka zasirjenega. Tuđi danes zjutraj ob 5. uri so preiskovali mleko na Marije Terezije in Dunajski cesti.
i
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
124. štev.
kjer je bilo zopet precej rasirjenega in denatuniranega. Mlekarnarjem se je mleko pustilo in je lahko puste skisat ali pa za sir.
Boj med psom in mačko. V so-boto je peljala neka ženska Pred škofijo na vrvici psa. Ko priđe mimo hiše nasproti stolne cerkve, se na vežnem pragu razšopiri hišna mačka in kakor tiger skoči psu na hrbet ter ga začne obdelovati s svojimi ostrimi kremplji. Pes je tulil in cvilil ter le s težavo spravil napadaiko. ki je renče odšla kot zmagovalka z bojnega polja, ubogi kuža je pa precej krvavel. Razume se, da je bilo pri prizoru ta-koj precej gledalcev, in jim je le-ta napravil dovolj smeha.
Zopet najden kruh. Predvčeraj-šnjim ie našel nek posestnik na Pru-lah za meio na svojem vrtu večjo množino raznovrstnega pekovskega kruha v vrednosti kakih šest kron. Kakor se je kasneje dognalo, je kruh za mejo stresel v pijanosti nek pe-kovski vajenec iz Sv. Florijana ulice. Fant dela svojim staršem že dlje časa mnogo skrbi in preglavice.
Med vožnjo od Turjaka do 5ko-feljce se je izgubila denarnica z nekaj denarjem. Najditelj naj jo izroči proti primemi nagradi v hotelu pri Mali-ču, v pisarni dr. Žirovnika.
Ukradeno kolo. Iz veže Treotove hiše na Marije Terezije cesti je ukra-del nezjianec moško kolo AVaften-rad« z visoko balanco in prostim tekom, tov. št. 120.561. kolesarska ste-vilka 101. Pred nakupom se svari. Kdor bi kaj o tem vedel, naj naznani policffl.
Kanalček se je včeraj zatekel na Grad, lastnik ga dobi pri gospodični Ivanki Goljer.
Društvena naznanila.
»Slovanski klub«. Snoči se Je vršil v mestni posvetovalnici usta-novni občni zbor »Slovanskega kluba« s sedežem v Ljubljani. Zborova-nje je otvoril s primernim pozdravom navzočih ravnatelj g. Ivan H r i b a r. Kot zastopnik oblasti se je udeležil zborovanja komisar g. Ger-s i n i c h. Nato je poudarjal g. Ivan H r i b a r , da o tem ni treba veliko govoriti, klub je potreben posebno sedaj, ko smo doživeli dobo, ki je silno važna za Slovanstvo. Zaključeni so silni, veliki in hudi boji in Slovanstvo gre nasproti novemu razvoju. Novi bodočnosti nasproti pa gremo tuđi mi avstrijski Jugoslovani, kajti teh velikih zmag slovanskega orožja tuđi Avstrija ne bo mogla prezreti, dasi tega sedaj javno se ni pokazala. Politika je iz kluba izključena. kljub temu pa je dejstvo, da so za Avstrijo ravno Jugoslovani najbolj važen iak-tor, ki ga bo Avstrija pri ureditvi gospodarskih razmer neobhodno po-trebovala. Kajti politične napake, ki so se napravile, škodile nam bodo občutno ravno na gospodarskem polju. Treba je zaradi tega stopiti z balkanskimi državami v ožio zvezo gospodarsko in v prvi vrsti so pokli-cani za to viogo Jugoslovani v Av~ striji. Zato ima »Slovanski klub« v § 2. društvenih pravil označeno kot namen društva, gojiti praktično slo-vansko vzajemnost, krepiti vezi med Slovenci in drugimi slovanskimi narodi, ter skrbeti za sprejem. sprem-stvo in informacije onim Slovanom, ki prihajajo v Ljubljano. — To so do sedaj preskrbeli posamniki, enkrat eden enkrat drugi, sedaj pa bo pre-vzel to nalogo »Slovanski klub«. — Dalje širiti v slovenskem narodu znanje o drugih slovanskih narodih, njih literaturah in umetnosti in gojiti slovanske jezike. — Znano je, da se ravno slovenski narod kot najmanj-ši najbolj zanima za življenje in vse okolnosti drugih slovanskih narodov. In če krepimo in širimo to zanimanje, bo to koristilo nam, državi, narodu slovenskemu in Balkanu samemu. — Politične zadeve so iz etruštvt iz-ključene; društvo je nepolitično, go-iiti hoče kulturne in narodno gospodarske zveze. — Nato je prešel ravnatelj g. Ivan H r i b a r h konstituiranju kluba. H klubu so pristopili do sedaj trije ustanovni člani in sicer gg. dr. Ivan T a v č a r, župan ljubljanski; podžupan dr. Karei Tril-1 e r in ravnatelj Iv. H r i b a r in le-po število rednih članov. — Na predlog dr. A. G o s a k a je bil nato z živahnim odobravanjem izvoljen za predsednika kluba ravnatelj g. Ivan H r i b a r , dalje so bili izvoljeni za podpredsednika g. dT. Oražen, za tajnika gg. Rasto Pustoslem-šck in dr. Lah, za blagajnika Krofta U a n u š in v ostali odbor gg. dr. II e S i č , Vlad. B o r S t n i k , dr. Janko Pretnar, Drag. Hribar, Fr s t e n j a k Anton, dr. Janko B e r-z e in dr, Š v i g e IJ. Namestniki so 5g. prof. Josip Perce, dr. Anton O o s a k , dr. Fr. L f p o 1 d , P e -$ e k Anton, Kolar Pr. in Viktor Zalar; za preglednika računov pa 3g. Bezenšek in dr. Ravni-ta a r. —^Na predlog g. dr. Oosaka
se le nate skltnilo, da st nUta **-»•čalao M 1 kroM* n* predio* g. R. PmtoiU mška m. da •• itvcli odsek trth članov, ki naj pravila pregleda in predela. V ta odtek so bili imenovani gg. dr. b vi gel), dr. Q o s a k in dr. L i p o I d. Po kratki debati glede klubovih prottorov in glede slovanskih listov je predsednik zborovanje zaključil.
Narodno tocliauu iveza v Ljubljani. Zborovanje, ki se ie vršilo, kot smo že omenili v restavraciji »Narodnega doma« je otvoril g. J u-v a n, ki je po pozdravu poudarjal pomen in koristi zveze, ki jih nudi delavstvu posebno v teh tako kritičnih časih. Opominjal je na resno de-lo in klical k adružitvi v delu vse slo-je. Zveza si je ustanovila Mladinsko skupino, ki lepo uspeva in ustanovi v kratkem žensko skupino, ki je zelo potrebna, kajti razun v tobačni to-varni delavsko ženstvo se ni nikjer organizirano. Za overovatelja zapisnika je imenovat gg. P e s k a in J a-k o p i č a. Iz obširne in temeljitega poročila tajnika g. P o 1 j š a k a po-snemamo sledeče: Zveza si je nabavila primerno stanovanje in opremo. Pri tem se je izkazalo več dobrotni-kov, katerim se zahvaljuje. Redno poslovanje je pričela Zveza dne 3. novembra 1912. Zveza živahno delu-je, posebno odbor, ki se odlikuje posebno že v tem, da poseča odborove seje polnoštevilno. Zveza ima že svojo čitalnico in knjižnico, ki tuđi uspevata. Pravovarstvo članov pa je prevzel dr. Fettich-Frank-heim. Priredila je Zveza že več predavanj, shodov, veselic itd., ki so vsi povoljno izpadli. Zveza šteje sedaj 242 članov s Člani društev, pa, ki so v Zvezi združena, 640. Po resnem pozivu na skupno delo je tajnik končal svoje poročilo, ki je bilo z velikim odobravanjem vsprejeto. Iz blagajniškega poročila (poroča Rus) izvemo, da so znašali dohodki Zveze 843 K. izdatki 814 K 22 v, kar izkazuje 28 K 78 v prebitka, ki je v ročni blagajni. Na predlog pregledni-ka g. Feranta so podelili zboroval-cu blagajniku odnosno celemu odboru absolutorij. Po daljšem, zelo do-brem in temeljitem strokovnem po-ročilu g. J u v a n a so se vršile vo-litve, pri katerih so bili izvoljeni sle-đeči gospodje: predsednik Ju van, podpredsednik C e r n y, odborniki: Poljšak (tajnik), Rus (blagajnik), Mlakar, Jakopič, Ncč, Podobnik, Pohar in Manica Komanova, v nadzorstveni svet: Pesek, Jeras, Ferant, Med-v e d in B a v d e k. — Po imenovanju zaupnikov in po mali izpremeinbi pravil se je priglasil k besedi stro-kovni tajnik N. D. O. iz Trsta gosp. Brandner. Izvajal je približno sledeče: Pozdravlja zborovalce v imenu N. D. O. iz Trsta in govori o splošnem pomenu narodnih stanov-skih organizacij za jugoslovansko delavstvo. Pred okroglo 8 leti so bitt slovenski in hrvaŠki delavci organizirani le vsi v internacijonalni organizaciji. Toda ta je pokazala, da ni z Slovani, kajti slovanski delavec ni imel od te organizacije nič, vse predpravice so imeli močnej^i na se-veru Nemci, na jugu Italija« i. Inter-nacijonalna organizacija ie more ščititi slov. delavcev, ker se ona ne more braniti tujih delavjev, kar pa izvaja dejanski samo na^a Jugn-slovanska soc. demokracija nemški in laŠki socijalni demokrati pa so vedno in povsod v prvi vrsti za do-mače delavce. Rešitev slovenskega delavstva torej ne more biti v internacijonalni organizaciju marveč rešitev leži v lastni sili. Slovanski delavec ne srne čakati na pomoč tujca. Stoletja so čakali balkanski narodi na izpolnitev obljub, stoletja na po-moč evropske diplomacije. Toda za-man. tujec jim te pomoči ni dal. Zgrabili so za orožje. združili so se in udarili in priborili so si sami, če-sar jim drugi nišo dali. Tako tuđi slovanski delavec ne srne čakati na pomoč Nemcev in Lahov na rešitev in-ternacijonale, kajti Nemci in Lahi so nacijonalni in rabijo Slovane samo za štafažo, za izkoriščanje in za pla-čevanje, pri tem pa jih pri vsaki pri-liki izpodrivajo in bojkotirajo. Koliko je vredna tista mednarodnost, kaže že malenkosten slučaj, da na socijalno demokratičnem shodu v Trstu slovenski delegat ni smel niti slovensko govoriti. Izžvižgali so ga in zapodili iz dvorane, Laški pristani-ški delavci, socijalni demokrati tuđi stavkajo v Trstu proti slovenskim delavcem in zahtevajo, da naj se Slovenec umakne Italijanu od obrež-ja, kjer se bolje zasluži in naj gre kvečjem ceste pometat. — Lahi naj štrajkajo, naj postopajo, Slovenec pa delaj. In te laske delavce vodi med drugimi tuđi tajnik kapitalistov, kandidat laske liberalne stranke. LaŠki socijalni demokrat je glasovat za Lego, bil pa je tako nedosleden svojemu programu, da je glasoval proti CirU - Metodovi družbi  Inter-
naeiionalna organizacija naj laatopa Nernce in Italijane, to to si bratci, Jugostovanov pa nima pravice za-stopati. So pa poleg rdečih ie druge strokovne organizaeije. Te so crne. Jugoslovanska srrokovna zveza, ki jo vodijo lupniku Ie taka, da ji je vedno ljubit Nemec ali Italijan kot Slovenec, Slovence ima samo za štafažo in izrablja organizacijo samo za povečanje svoje politične moči, dobrobit slovanskega delavstva pa je samo na papirju, pri delu pa deveta briga. Zato je treba slovanskega delavca potegniti iz zrela teh med-narodnih rdečih in crnih organizacij in ga osvojiti v svoji stanovski organizaciji na strogo narodni podlagi. Veliko skrb je treba posvečati tuđi ženski organizaciji. Zapuščeno žensko delavstvo je treba ščititi, organizirati Je in postaviti na stran mq-škega. Le če bo na ti podlagi organizirano ćelo skupno slovansko delav-stvo.bo delo popolno in uspeh ne more izostati. Ozreti pa se moramo tuđi na Koroško, kjer je zakrivila soc. demokracija velik greh in pustila na svoji mednarodni podlagi Slovence asimilirati Nemcem. Rešitev slovanskega delavstva je v narodnih orga-nizacijah, treba je delati povsod in zmaga jugoslovanskega proletarijata je gotova. — Govoru je sledilo vi-harno odobravanje, govorniku se je zahvalil g. Juvan. G. Ćerny je nato razvil program kongresa vseh narodnih strokovnih organizacij, ki naj se vrši 15. in 16. avgusta v Ljubljani. Program ima silno važne točke za povzdigo narodnih organizacij v dobrobit slovenskemu delavcu slovenskemu narodu. Program je bil sprejet. — V imenu Zveze Jugoslo-vanskih železničarjev je pozdravil zborovalce g. M 1 a k a r , v imenu Mladinske skupine g. K o t n i k , v imenu ženstva pa novoizvoljena od-bornica gdč. Manica Komanova. s tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik je zaključil zborovanje. — Zvečer je priredila Mladinska skupina N. S. Z. družinski večer na katerem se je igrala burka v treh de-janjih »Svet brez moških«. Ta burka je že dobro znana in je tuđi tu zelo dobro ugajala. Igralkam in igral-cem se mora priznati, da so igro dobro naštudirali, pa tuđi njihov nastop in igra nas je presenetila. Želi so veliko hvale in odobravanja, kar naj jim bo v živo vzpodbujo za nadaljne delo v prid sebi in Zvezi. Po igri je govoril poslovilni govor gospod B r a n d n e r , ki je ponovno poudarjal pomen narodnih organizacij in pogubonosno delo soc. demokracije, ki naravnost ubija male narode. Veliko skrb pa je treba polagati tuđi na našo mladino, od katere vzgoje je vse odvisno. — Nato je zavladalo po dvorani živahno veselje in vrve-nje, dokler se nišo gosti v svesti si, da so doživeli lep dan, razšli.
»Domovini« so poslali denarne podpore v aprilu in maju: po 500 K: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, mestna občina ljubljanska: po 100 K: Neimenovani: po 50 K: Poso-iilnica y Logatcu: 37 K: mestni de-kliški licej kot vstopnino k predavanju g. Kunaverja: »O slovenskih pla-ninah«; 25 K: tvrdka Fr. Ćuden; 20 kron: Hranilnica in posojilnica uči-teliskega konvikta; 12 K: sa. Terezi-ia Verovšek: po 10 K: dr. Ivan Jen-kn, Josip Lenarčič iz Vrlinike. dr. Andrej Kuhar, Trebnje: po 4 K: dr. Pipenbacher, poštni uradnik Podgor-nik. Poleg teh so plačali za hrano štirim dijakom:    ga. dr. Tavčarjeva
51   K 48 v,   ga. Vera dr. Šlajmerjeva 57 K in g. dr. Danilo Maja*-on 74 kron
52  vin. — Vseni plemenitim darovai-cent najprtsrčnejša hvala.
Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani priredilo je v ne-deljo, dne 1. junila, na lepem senčna-tem vrtu^ gnstilne gosp. Antona Novaka v Stepanji vaši spomladansko veselico, ki je v vsakem oziru prav povoljno izpadla. Veselje je zavladalo po vrtu, kakor hitro so zadoneli zvoki domžalske društvene godbe, ki je ce! čas jako pridno svirala. Slišali smo tuđi lepo ubrano petje našega marljivega Ljubljanskega Zvona. V paviljonih so se prodajale slaščice, cvetlice. razglednice za šaljivo pošto itd. Na večer se je žgal lep umetaleii fgenj. Kar se sodelovanja tiče, naj omenimo, da so se s pridnostjo res odlikovale hčerka drustvenega predsednika gdena. Babnikova, dalje gdčne. Briceljeva, šušterši-čeva, Kebrova. Na plesišču so se vrtili mladi in stari parčki, ki so le neradi zapustili plesni oder. Ta prireditev je bila jasen dokaz, da si je društvo pridobilo veliko simpa-tij in da lepo napreduje.
Sokol v Stepanji vaši priredi dne 15. juni ja t. 1. svojo II. javno telovad-bo, združeno z veliko ljudsko veselico na prijaznem gricka gostilničarja brata Antona Novaka v Stepanji vaši. Vsem obiskovalcem sokolskih prireditev je gotovo še v najboljšem spominu sijajno uspela I. javna telo-vadba naščga »Sokota«r ki se ie vr-
šila na istem prostoru. Odbor bo na-pel vse sile, da letoinia prireditev v nobenem oziru ne bo zaostajala za laosko in upa. da bo slavno občin* stvo tud letos počastilo nas s svojim obiskom v tako velikem številu kakor lansko leto. Natančen spored te-lovadbe in veselice priobčimo pravo-ča8no. Nedeljo 15. junija naj torej že sedaj vsak določi za izlet v prijazno Štepanjo vas! Nazdar!
Druitva učiteljev in šolskib pri-jateljev okraja logaškega občni zbor bo v četrtek, dne 3. junija t. 1. ob 10. dopoldne na Blokah. Za čiane je vožnja iz Rakeka na Bloke prosta. Voz odide iz Rakeka ob 7. uri zjutraj.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dogodki na Balkanu.
Pašič o bolgarsko - srbskem  sporu. — Balkanska konferenca.
Pariz, 3. junija. >^Matin« priob-čuje razgovor svojega dopisnika v Belgradu s srbskim ministrskim predsednikoni Pašićem v trenotku, ko se je vrnil s sestanka v Caribro-du. Pašić je bil videti zelo zadovoljen in je imel v rokah šopek svežih rož, ki mu jih je poklonil bolgarski min. predsednik Gešov. Ko mu je »Mati-nov* dopisnik čestital k uspehu na sestanku, je Pašić odvrnil, da so čestitke še prezgodne, vendar pa je na-giašal, da obstoji upravičena nada, da bo mogoče vse spore med zavez-niškimi državami prijateljsko resiti brez posredovanja kakšne tretje sile. »Prebroditi bo nam treba še velike težkoče, upam pa trdno, da je vojna meo Srbijo in Bolgarijo do ćela izključena.
Đelgrad, 3. junija. V poučenih krogih zatrjujejo, da sta ministrska predsednika Pašić in Gešov na kon-ferenci v Caribrodu razpravljala tuđi o vprašanju takojšne demobilizacije obeh armad.
Konferenca ministrskih predsed-nikov vseh 4 balkanskih držav se vrši v prihodnjih 14 dneh in sicer ali v Belgradu ali v Solunu.
Odgovor bolgarske vlade na srbsko noto.
Dunaj, 3. junija. Politische Cor-respondenz javlja iz sofijskih političnih krogov, da ima bolgarska vlada že pripravljen odgovor na srbsko noto glede revizije srbsko-bolgarske pogodbe. V odgovoru se bolgarska vlada ftudi ozira na ekspoze srbske-ga min. predsednika Pašića, ki ga je nedavno imel v narodni skupščini.
Pot dr. Daneva v Carigrad.
Sofija, 3. junija. Danes prispe semkaj bolgarski mirovni delegat v Londonu dr. Danev. Dr. Danev bo takoj po svojem povratku poslan v Carigrad, da se udeleži konference, ki ima natančno dolociti bodočo bol-garsok-turško državno mejo.
Srbski min, predsednik   za   carinsko unijo z Avstrijo?
Praga, 3. junija. »Narodni Listv« priobčujejo razgovor svojega bel-gradskega dopisnika s srbskim ministrskim predsednikom Pašićem. Pa-sić se je baje izrazil, da hoče Srbija z Avstro-Ogrsko živeti v miru in prijateljstvu; srbski poslanik na du-najskem dvoru Jovanović je dobil od svoje vlade nalog, naj z vsemi sila-mi deluje na gospodarsko zbližanje obeh držav. Pašić je končal svoja iz-vajanja baje z vsklikom: Ako hoče Avstro-Ogrska carinsko uniio s Srbijo, potem naj že sedaj ustvari pod-lago za to unijo.«
Đolgarsko - turska  konvencija?
Pariz, 3. junija. »Echo de Pariš« priobeuje zopet vest iz Carigrada, da je med Bolgarsko in Turčijo bila sklenjena pogodba v kateri se Tur-čija zavezuje, da bo ostala nevtralna v siučaju ^iorebitne bolgarsko-srb-ske vojne.
Nov bolgarski minister zunanjih del.
Rim, 3. junija. V tukajšnjih di-plomatičnih krogih se govori, da bo tukajšni bolgarski poslanik Dimitrij Rizovv kratkem imenovan za bol-garskega ministra zunanjih del. Ri-zov je navdušen zagovornik bolgar-sko-srbskega sporazuma.
Bolgarski    min. predsednik    o   cari-brodsk] konferencl.
Pariz, 3. junija. Nasproti dopisniku »Matina« se je izrazil bolgarski min. predsednik Gešov o caribrodski konferenci tako-le; Upam, da bo vsled konference s srbskim min. predsednikom Pašićem moralična napetost v obeh državah popustila. Di* pokažemo svojo dobro voljo smo se zedinili naj se skliče konferenca min. predsednikov vseh 4 balkanskih ćržav. Ni izključeno, da se bo pokazala možnost mirnega izhoUa iz kri-
tične situacije. Na vprašanje, ali je Bolgarska pripravljena popustiti y svojih zahtevah je Gešov odgovori! s kategoričnim ne!
OHcijozno poročilo o položaju.
Dunaj, 3. junija. Oficijozno poročilo o položaju poudarja, dja ni res-nična vest, da bi bila ministrska predsednika Pašić in Gešov na svojem sestanku y Caribrodu razpravljala o demobilizaciji. Dunajski krogi smatrajo zato položaj slej kot prel za zelo resen.
Spopadi med zaveznikl.
Carigrad, 3. junija. Bolgarska armada je prodrla do Geogelija se-verno od Soluna in se nahaja v neposredni blizini srbskih cet. Bolgari so napadli Grke in jih prisilili, da so se umaknili proti Langaze.
Senzacija v Pešti. — Dessy oprosčen.
Budimpešta, 3. junija. Danes ob 1. uri popoldne je sodišce razglasilo pred natlačeno polno sodno dvorano razsodbo v procesu ministrskega predsednika dr. Lukacsa proti po-slancu Dessvju. Sodišče je poslanca Dessyja radi očitka, da je mlnistrski predsednik dr. Lukacs največji pana-mist na svetu, oprostilo krivde in kazni in obsodilo državno blagajno, da plača pravdne stroške.
Razsodba je vzbudila v vsi javnosti velikansko senzacijo. V vlad-nih krogih pa je povzročila pravo konsternacijo. Računa se z vso goto-vostjo, da bo ministrski predsednik dr. Lukacs, na katerem je s sodno razsodbo obviselo očitanje, da je naj-večji panamist na svetu, takoj podal svojo demisijo.
Poštanska zbornica.
Dunaj, 3. junija. Poslanska zbor* nfea je danes verificirala več man-datov. Daljša razprava se je razpred-la o izvoiitvi nemskonacijonalnega poslanca Lichta, ki je bil vsled terorizma tovarnarjev in bogatašev izvoljen proti delavskemu kandidatu. Nato se je pričela generalna debata o finančni reformi, ki se vrši skupaj o vseh davčnih zakonih, kakor o zvi-šanju davka na žganje, o reformi osebno-dohodninskega davka, o pre-odkaznem zakonu in o davku na šampanjec.
Razkol v stranki r>rava.
Trst, 3. junija. Konference vr-hovnega vodstva hrvatske stranke prava, ki se je vršila v Palače hotelu Excelsior, so se udeležili člani vrhov-nega strankinega vodstva za Hrvatsko: dr. Vladimir Prebeg, dr. Karei Bošnjak, dr. Mile Starčević, Stjepan Zagorac, dr. Fran Milobar in Cezar Akačić ter namestniki: dr. Josip Paz-man in Ivan Peršić; za Bosno in Hercegovino: Josip Vancaš Juraj Veseli-čić in dr. Srećko Perišić; za Dalmacijo: dr. Matko Laginja in Vjekoslav Spinčić. Razentega so prišli bivši pravaški poslanci: Franjo Hrustić, Dragotin pl. Hrvoj, dr. Aleksander Horvat, dr. Vuk Kiš\ dr. Stjepan pl. Pomper, dr. Ivo Frank, Drago Vlaho-vić, Ivan Zatluka in Stipe Vučetić. Od slovenskih klerikalcev sta bila zastopana Grafenauer in dr. Koro-Šec. Konferenco je otvoril v nedeljo dopoldne ob 10. dr. Mile Starčević, ki je pozval vse one udeležnike, ki nišo člani vrhovnega voditeljstva stranke s pravico glasovanja, naj zapuste dvorano ter zahteval, da ti sploh nimajo pravice prisostvovati konferenci. Obenem je pozval dr. Starčević dr. Laginjo, naj prevzame predsednistvo, ker se hoče on udele-ziti debate. Ta predlog dr. Starčevi-ćev pa ni bil sprejet, vsled česar je dr. Starčević izjavil, da odlaga mesto predsednika vrhovnega vodstva stranke prava, kakor tuđi mesto poslovnega odbora stranke prava na Hrvaskem. Konferenca je trajala v nedeljo ves dan do pozno v noč in se je v ponedeljek nadaljevala.
Atentat   na   bivšega poslanca grofa Steraberga.
Dunaj, 3. junija. V Kaisergartenu je neki zamorec napadel bivšega dr-žavnega poslanca Vojteha grofa Sternberga ter ga neusmiljeno pre-tepel. Sternberg pravi, da so zamor* ca najeli njegovi politični nasprot-niki.
Sarajevo, 3. junija.      Policija je
Aretaclja zaradi vohunstva.
včeraj vdrla y stanovanje srbskega poslanca Vasilija Grgića in izvršila tam hišno preiskavo. Grgić je na sumu, da je vohun neke tuie države. Grlića so pozvali k deželni vladi, od kodcr pa so ga že zvečer odpustili domov.
Demisija ministra Sazonova.
Petrotrad, 3. junija. V diploma-ticnih krogih zatrjuiejo, da bo minister zunanjih del Saionov z ozirom na omajano xdravje odstopil, čim bo koačana balkanska kriza.       —
124. štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5«
Narodno obramba.
Družba sv. drila in Metoda je
ra2pečaia meseca majnika t. L i. s.: Narodnega kolka 7000 komadov, računskih listkov 21.000 komadov, raz-glednic 700 komadov.
Družba sv. Ciriia in Metoda v Ljubljani prosi vse svoje prijatelje, da bi pridno nabirali stare znamke, štanjol in star denar. Zbirke se naj pošiljajo na družbino pisarno v Ljubljani, Narodni dom.
Književnost.
—  »Napredne Misli«   6. štev. iziđe v kratkem.     Vsled tehničnih za-prek   v   tiskarni se je ta   številka znatno zakasnila.      Upravništvo pa ukrene, da se to v bodoče    več   ne zgodi. Toliko na znanje onim, ki po-vprašujejo po »Napredni Misli«. Ob-enem pozivijamo naše cenjene    na-ročnike, ki še nišo poravnali naročni-ne za I. letnik, da to čim prej store, ker sicer smo primorani   naroCnino izterjati.     Poudarjamo to, da ne bo potem zamere.   Pošiljatve naj se na-|iovijo na:   Upravništvo   »Napredne Misli«, Praga, IV.f čis. 257.
—    Pred    vaš kim    znamenjem. Ljudska igra v 4 dejanjih. Spisal Leo f ibrovec.    Založila Goriška tis-kama A. Gabršček. Ta igra je poučne in vzgojevalne vsebine   in   posebno pripravna    tuđi    za    vprizoritev ob važnih šolskih slavnostih. Za naslov-fio stran na platnicah je napravil slikar g. Tratnik primerno ilustracijo.
t      Izpred sodišča.
Pet   obsojencev   po   nedolžnem    v 30letnem zaporu.
V noči od 17. na 18. septembra leta 1905. sta bila umorjena blizo Bari na Laškem grof Domenico Viti in njegova služkinja Ap. Lucatelli. Sum je letel na pet okoličanov. katere so po dolgotrajnih in mučnih preiskavah aretirali in postavili pred tremi    leti pred porotno sodišce v Bari. Porot-niki so jih spoznali za krive umora in sodišce jim je naložilo   na   Laškem najhujšo kazen, namreč po 30 let hu-de ječe. Obtoženci so neprestano tr-dili. da so nedolžni in so se pritožili na kasacijsko sodišce, ki je odredilo ponovno obravnavo.      Toda tuđi pri ^Irugi porotni obravnavi so spoznali porotniki obtožence za krive,   sodi-sce jih je zopet obsodilo in jih poslalo kot najhujše  zločince po razniii velikih kaznilnicah po Italiii. Obtcženci |O vstrajali še vedno pri tem, da so nedolžni, toda bilo ie zaman.  Obtoženci so bili obsojeni največ   zaradi toricevanja nekega Nikolaja Massafre In  orožniškega  podčastnika    Enrica Ricciardija. Izpovedbe teh dveh prič so se zdele sorodnikom    obtožencev zelo sumljive in začeli so se za    ta dva možakarja malo bolj    zanimati. Kmalu so nabrali proti njima   toliko obtežilnega, da je uvedlo sodišce proti njima preiskavo    zaradi    krivega rričevanja.     Ta preiskava je imela rresenetljiv uspeh. Justični minister je odredil na poročilo sodišča, da se po nedolžnem obsojeni toženci   takoj izpuste. obe priči, ki sta to zakrivili, pa sta bili aretirani. K sreči so v Ita-li.ii odpravili smrtno kazen. ker bi se bil sicer izvršil v tem slučaju   pet-kratni justični umor.
Rszne stuari.
*  Avstrijski špijon. V San Gior-£?o di Nogara pri Vidmu    so    zaprli Italijana Theobalda Cigajno, ker je na sumu, da že delj časa vohuni za Av-strijo.
*  Planinska koca v ognju. Iz Tno-mosta poročajo, da stoji krasna planinska koča Adolf Pichlerjeva koča, last akademičnega planinskega društva, v ognju. Koča je izgubljena. Kako je ogenj nastal, še ni znano.
*  Ponesrečena jadmica.   —   60 oseb utonilo. Na Kroepelinskem jezeru blizo Berolina se je prekucnite ja-drnica, v kateri je bilo 11 oseb. Šest
seb, med temi trije otroci, je utoni-b, 5 se jih je resilo.
*  Velika nesreća pri vaji sanitet-nega oddelka. V blizini Ludvigsbur-ga na Nemškem se je pripetila pri vaji sanitetnega oddelka velika nesreća. Pri postavljanju nekega droga so ^e dotaknili vojaki, bilo jih je 5, električne napeljave za cestno železnico. F;n vojak je obležal na mestu mrtev, 4 pa so smrtno ranjene odpeljali    v bolnico.
*  Strašen vihar. — Ćelo mesto porušeno. V zadnjih dneh je razsajal :><) U iirtenberškem na Nemškem   si-!en. izredno strašen vihar. Posebno mdo je prizadeto mestece    Doblin-;en, o katerem je dobil »Lokafanzei-;er« v Berolinu iz Stuttgarta sledeče
oročilo: Mesto nudi strasno sliko :<*oznega opustošen ja. Kolodvor in reli deli mesta izgledajo kot bi prestali večdnevno obstreljevanfc. Brzojavni drogovi in drogovi za signale, razsvetljavo itd. so vsi deloma orevrnjeni, deloma polomljeni. 2elez-7iško pro^o so zasedli popotniki,   ki
so se skrivali po raznih predorčkih in
se oprijemali tirov. LJudje so padali trumoma, pri čemur se jih je veliko poškodovalo. Vihar je prekucntl več železniških voz osebnih in tovornih vlakov, ki so porušili progo. Trgal je ljudem iz rok težke zavoje in jih od-našal daleč po zraku. — Cez sto hiš je brez streh. Dva velika tovarniška dimnika sta padla na tovarniška po-slopja in jih porušila. Pri več hišah so padle ćele stene, več hiš pa je popol-norna razdejanih. Več centov težki kvadri leže po mestu, kot bi :?h raz-trosil kak bajni gigant. Pri bolnici je zgrabi! vihar eno barako in jo po-tisnil 20 m daleč proti zidu. V baraki je bilo 20 bolnikov, ki so pa dobili le lahke poškodbe. Zelo poškodovan je tuđi magistrat. ManjŠe hiše in kajže v bližnji okolici pa so popolnoma raz-dejane in razmetane. Opravo in druge maajše stvari pa je razbit in raz-nesel vihar na vse kraje. Koliko je zahteval človeških žrtev, še ni znano, gotovo pa je, da bo število onih. ki so več ali manj poškodovani, zeto veliko.
Gospodarstvo.
—  Letošnja košnja   obeta vsled spomladanskih  vremenskih    razmer prav obilo in lepe živinske poklaje in to tuđi v krajih, kjer so sicer rade poplave nagajale.    Nekateri posestniki so že začeli kositi zadnje dni minole-ga      tedna.      Vreme    je    naravnost krasno.
—    Vinogradniški tečaji na Do-lenjskem.    Tekom meseca junija priredi    c. kr. vinarski    nadzornik    za Kranjsko, B. Skalickv, sledeče teča-je za vinogradnike:  1. V sredo, dne 4. ob S. uri zjutraj v Jankovcih, obč. Šmihel-Stopiče; 2. v četrtek, dne 5. ob 8. uri zfutraj pri St. Petru, obeina Mirna: 3. isti dan ob 3. uri popoldne v Malkovcu. občina Tržišče; 4. v pe-tek. dne 6. ob 8. uri zjutraj v Telčah, občina Škoeijan; 5. isti dan ob 3. popoldne v Vinjem vrhu,   občina Bela cerkev; 6. v ponedeljek. dne 9. ob 5. popoldne na Suhoriu pri Metliki;    7. v torek. dne J0. ob 8. uri zjutraj na Radovici: 8. isti dan ob 2. popoldne v Repici, občina Drašiče; 9. v sredo, dne 11. ob 9. uri zjutraj v državni trt-nici v Črnomlju. kjer se obenem raz-dcle zeleni cepie^:  10. isti dan ob 3. popoldne v Stražnem vrhu,    občina Dobliče: 11. v četrtek. dne 12. ob 8. uri zjutraj na Tanci gori; 12. isti dan ob 4. popoldne v Starem trgu; 13. v petek, dne 13. ob 8. uri zjutraj v Ra-dencah: 14. isti dan popoldne ob 2. v Dolu; 15. v soboto. dne 14. ob 8. zjutraj v Čepljah; 16. v torek. dne 17. na Bučki ob 9. zjuraj;  17. isti dan popoldne ob 3. na Raki;    18. v sredo, dne 18. ob 8. uri zjutraj na Studencu; 19. isti dan ob 3. popoldne v Bošta-nju; 20. v četrtek. dne 19. ob 8. zju-tr3i v Radečah: 21. isti dan ob 3. popoldne na Polšniku pri Litiji;    22. v petek, dne 20. ob 8. zjutraj* v Smart-nem;    23. isti dan popoldne ob 3. v Temenici-   —   Ti tečaji se vršijo na prostem, v vinogradih in le ob ugod-nem vremenu. Kraj sestanka se razglasi potom oklica.     Podučevalo se bode o zelenem cepljenju trt, polet-nem delti v vinogradih, zatiranju trt-nih škodljivcevr itd.
— Žrebanje državnih srečk leta 1864.: 300.000 K dobi serija 16^3, št. 7. 40.000 K serija 2949, št. ^5, 20.000 K serija 2200. št. 36. po IO.odO kron dobita seriia 769. št. 22, in serija 2414. št. 35, 4000 K dobita serija 1125, št. 25. in serija 1326, št. 93.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 30. maja: Elizabeta Vašelj, bivša delavka v predilnici, 85 let. Sv. Florijana ulica 11.
Dne 31. maja: Ivan Korošec, re-jenec, 5 let. Streliška ulica 15. — Elizabeta Kosir, mestna uboga, 85 let, Japljeva ulica 2.
Dne 1. junija: Josip SimončiČ, sin izvoščka. ^2 ur, Kladezna ulica 24. — Janez Kuhar, rejenec, 10 mesecev, Zaloška cesa 10.
V deželni bolnici:
Dne 28. maja: Anton Keržma-nec, sin mizarja na državni železnici, 14 let.
Dne 29. maja: Anton Sernjak. sobni slikar. 32 let. — Alojzij Zadni-kar, mizarski vajenec, 15 let.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj   in   odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne .
Ibolitio lajhljSa nstea voda sveta.
Serravallo
teleznato Kina-vino
Higijenični razstavi na Duiaja 1906: Državno odlikovanje in častni  diplom k zlati  kolajni.
Poviroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rokonvalescentom
1b mslokrvnim
zelo   priporočeno  od   zdrav-niških  avtoritet
si Izborni okus.   u
Večkrat odlikovano. s Nad 8000 zdravniikib sprićevaL ::
J. SEfiRAVALLO, c. in kr. dvoro: dobavitelj
TRST-Barkovlje.                87
Borzna    porodila.
L|vbl|antka nKreditna banka v Ljubljani".
Uradii kvnf đanajske bone 3. junija 1913
Valetbtol pa»lr]l. \*U mfirevii renta     .... 4*2e , srebrna renta .... 4°/0 avstr. kronska renta   .   . 4»/t  ORT.             „                            .      . 4°', kranjsko deželno posojilo 4»/6 k.o. češke de?. banke   . SrftUfc«. Srefke [* ?. 1«60 «/•     .   . m       **    t» *o&4 •    •     •    •     • „    tlske...... M      zemel}ske  1. fzđaje    . „     oj?rske hlpotečne .   . M     dan. komunalne    . „      evstr. kreditne   .    .    . „     l|iibllanske   .... fI     Bvstr. rdeč. križa   .   . (t       OST.         „          „          ,     . „    bazilika   .   .   •   .   . n     turfke .    .    .   .   .    . f )ubl]«nske kreditne bank<-   . Avstr. kreditnecra 2avoda .    . Dunpjskc bančne družbe .   . Ju?ne železnice..... Državne železnlce   .... Alplne-Montnn     ..... CeSke sladkorne družbe   •   . Zivnostenske banke.   •   .   . Cekin!    .....;:. Fnmkf........ Lire.......   . RnbiH.   ........	ucmtrai 82-85 86*55 8315 81-85 87 — 454 — 292-— 281-— 245 — 233-468 — 473-64-50 53 — 29— 2450 23360 417-— 623 50 i 511-50 ' 125*— 715-50 96850' 341-— 264*50 i i 11-42! 117*85! 95-52» 93 15 253—^	ttUfOTd 8305 86-75 83 35 8205 94-50 88— 466 — 302-— 291 — 255 — 243-478 — 483 — 69 50 57— 33 — 2850 236-60 420 — 62450 512-50 126 — 71650 96950 345 — 265*50 11-47 118-05 95-7230 9335 25375
Žitne cene v Budimpežti.
Dne 3. junija 1913. Termin.
Pšenica za oktober 1913. Rž za oktober 1913 Ove<; za oktober 1913   . Koruza za junij 1913.    .
za 50 kg 11-48 za 50 kg 9*40 za 50 kg 842 za 50 kg    816
Meorologično poročilo.
Viši a« nad morjem 396*2
Srednji zračni tlak 736 mm
	čas opazo-vanja	I Stanje barometra ? mm	So 8.*	i I Vetrovi	1 Nebo
2. »t 3.	2. pop. 9. zv. 7.2j.	7364 ; 737 2 7387	29-0 21-9 190	si. jug brezvetr. i slab jug	jasno del.oblač, brezobl.
Srednja    včerajšnja   temperatura   227*, norm. 16 2°   Padavina v  24  urah 0*0 mm.
Proda se v Št Vidu nad Lfublfano
posestvo
obstoječe iz hišice in orala zemlje. — Poizve se na Sv. Petra cesti 14 v prodajalni.
1986
liče te dobra lw)ea    ^^
koU pioli
proti  dogovorjeni plači.   Nastop  takoj.
Ivu B«c«l]9 k#lar ▼ Kudili it SS == pri M«y«oi HMt«. ■■--------
Dve motorni kolesi
skoraj novi,    Neckarsulm   s priklopnim VOzom Model  1912,  z dvojno prestavo
-                 HP  3V2------
se ceno prodasti.
Ernest Speii, metaanik, LJubliana,
■       .      m
v prometnem kraju  na Dolenjskem,  ob državni cesti  tik  tovarne,      1983
se takoj proda.
Kje,  pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Instruktor9"
za ponk nemSilna so lite.
Ponudbe z zahtevo place in £as pouka pod „Instruktor" upravi »Slov. Naroda«
čistokrvne   pasme,   najboljŠi   spremlje-valci in varuhi, 80 Oddajo« — Več v
pisami: Kolodvorska ulica št 28,
19S0
Kapijo i: Ie rabljenih a dobro ohraDjeoi
gostilniski         i98?
stoii in miže
ev. tuđi druge gostilniške  potrebščine«
Naslov: „B. K.a poštno ležeče, Liublfana.
Za presrčne dokaze sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega ljubljenega soproga, predobrega očeta, brata, strica, svaka, gosp.
c. kr. nađpodtarja itd.
se tem potom presrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini begunjski in leški, cenjenim koleginjam in kolegom poštarjem in gg. uradnikom sploh, kakor tuđi poštnim uslužbencem, si. krajnemu šolskemu vodstvu v Lescah za veliko požrtvovalnost in šolski mladini za udeležbo pri pogrebu, si. žandarmeriji begunjski, cenj. gg. pevcem za ganljivo petje, darovalcem krasnih vencev in sploh vsem, ki so spremili dragega, prerano umrlega v tako ogrom-nem številu k večtiemu počitku.
V Begunfah pri Lescah, dne 1. rožnika 1913.
t984            Žalnioča rodbina Schreyeva.

(HrvasRo) zdravijo profin jevrnatizem ishias.
Prospekte   in   pojasnila   daje   zastonj ravnateljstvo.
;:   JLufca Jrfenard   :: £la }/{enard nj. Jfai'ser
=    poročena meseca rojnika    =
Ljubljana                                       Dunaj                      \9$s
|VsaKi dan
otrdi to prepričanje:
nežno vonjavo, istotako fini okus, —
pol no zlatorujavo barvo da naši kavi
edino   le   dobroznani,   izkušeni   za-
grebški
„kavin pridatek pravi :Franck:* s tovarniško znamko wkavin mlinček*.
tmp 126/25.644
„SI.AVIJA"
>"• - •■.   vzaiemno  zavarovalna  banka  v  Pragi.    -•-  -  -■• RftMrvml loadi B %W%Alt-%* -  ImptaĆMf odtt^^M ia kapltaUi« S 123t257.899'T7
Po velikosti droga vzaJemna zavarovalnica naše dr2aye z TCCSkozJ slovansko-narodno ■pravo.
Va«   po|a«alto   mmtm
KRTOI IBtlVStT11 VHM
Čigv pi«arne so v lasdieibtaCnejaiii
i tomu ttd đn. tz.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina-cijah pod tako ugodnimi  pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Z lasti je ugodno zavarovanje na do2ivetjc in smrt z manjsajočimi se 12                      vpUčtli.
Zavaruje poslopja in premlČnlne proti požarnim škodam po najnlžjih cenah. Škode cenj uje takoj in najkulantne)e. Uživa najboljši sloves, koder postaj«,
Pozorl Sprejema tud! zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
Stran C
SLOVENSKI   M»gOft
124 štev.
Modna trgovina
v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 7.
Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštntne prosto
*                                                                                                                                  Hl
lUlIUIl đlUUuILIl
:: Konfekcija :: 1
za dame In deklice,
blaže,  modao  blago,   sukno,  platno,  I garniture, preproge, šerpe, rate, pleti.   j
Od c. kr. deželncga ftolskega sveta konce«, nadaljevalna iola Im
pf" dekliški penziona! ~V|
Eristlna Jouovrits, Busaj VIII., PfeilgasM 5 (*h*d Lerchengasse).
Vestna vzgoja in pouk. Poučujejo srednješolski profesorji. Velik vrt. RazkoSno opravljeno.                                 1982                                    Izvrstne reference.
W?if »i f« Ffilraifirn
mm- pravi francoski parfumi *wc
in vsi v to stroko spadajoCi predmeti v najfiaejsi kakovosti. Za obila narobila se priporoča                  930
Ofilija Bračko
Ljubljana, Dusajska cesta 12, v Mathianovi hiši.
yniOii SlvIiOi mm
t—r^ i so priznano najboljši.
'^'y ;  ^J    Pouk šivanja in vezenja na stroj brezplačen.
SI:                      .i|  Najnoveiši brzošivalni stroj za krojače, obrtnike, brez
lalUl^A 9   čolaička^ do 3000 vbodljajev ▼ 1 minuti. Dobi se le pri
I\J     f       špeciaina trgovina šivalnih strojev in koles gll.  VOK   Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.
Desetletiio  jaiasr?o. — Cenltđ  zasteaj in pošislae prosto.

io!Oyd pODISifĐ In idPBiniSKBSd fl 1 dya.
:: v različnih najnovejŠih slogih. ::
UwM dnioa sohišivo.
Priznano solidno   blago
ter najnjžje cene. ZafavtaBS   tr^ežai  izđelki.
0!ss. tai io Mit;
=   razliine kakovosti.   =
Velika izbira   34OS
otroških vozičkov,
mWM ii oglede! M.
Ljubljana,
Marijo Ter« Gesta št U : (KoliieJ). :
Ljubljana,
Marije Ter. Gesta št 11 : (Kolizej). :
poštenih kmetskih staršev,   s primerno
šolsko   naobrazbo   ter   z   veseljem   do
trgovine,                      1981
sprejtne takoj pod ugodnimi pogoji
trgovska  tvrdka
> Zavod za pohlšlvo <
fran Wi>i v liiji,
frančiškanska ulica 3
pnporoča pohišžvo vz&ke vrsld
solidne i^vršitve in po nizki ceni.
moderno nakitene,
Mi kzKar m polrsii^ine za M&
prodaja najceneje
Ljubljana, Stari trg 21
Popravila točna in cena.
krojač prse vrste ^
Ljubljana,    2O92J^^
ioiji im li. i ^
(aasproti kavaraie 9£uropa()
:: se priponočan :s
Zaloga mWm w
Sezija od 1.   snaja do 1.  oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje vsak dan čez 30.000 hl radioakativne termalae vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspešno proti puiiki\. revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopaliŠča, posebne in BlOČvirne kopelL Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopali^ki zdravnik dr. Konstaatin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavra-ciie.  Prospekte   in  pojasnila daje brezplačno konališka uprava.      1178
I žf" mS %? Mštf*M$l®B
1M&31  Sdlao   1S3      ^^»h 4M jCfeHA   Llnbllana
zasžopstvo   fla ■    ^&W&Wm%&8Lm   Prešernova ol.
Dobro cestno kolo HGonrieru & Torpedo   prostim tekom
K !!G°—
Fino trpežno kolo za ture flRazB-bler11 s   Torpedo   prostim   tekom
K I50-—
Najbol'še kolo  svetovne  znamke j   „Plich" s Torpedo prostim tekom
K 200-—
Naznanilo in priporočilo!
Slavn. občinstvu   vijudno   naznanjam,   da  bom   se nadalje VOdild po raja em soprogu ustanovljeno                 1925
po   poslovanju   svojega   sina   Mirka   Striclja   in  se  p.   n.
občinstvu   zahvaljujem   za   dosedanje   cenjeno   zaupanje   in priporočam se za nadalje
z velespoŠtovanjem
Anfonija Stricelj
vdova dimnikarskega moistra, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33.
za   izdelovan-e    gornjih   delov   in    dva
učenca s^reime         1964
Anton Kremesec tevllar k liliitL
86   Ođda   pri   dolenjskem   kolodvoru, Rakovniku in   Zelenim hribu.   — Več
se izve  na   „Zelener? hribu'4  Đo-lenjska Gesta štev. 23.    1923
(3. Shibić
| Zagreb, Ilica 40.
Tvornica žaluzij rolet, lesenih in železnih vetrnic
Telefon 492.
Ceniki in troškovnik nazahtevobrezplaCno.
^^H j^^^         h^B   ^uCl         ^^1         ^^*               ^^^^^^(GH   SSI         ^^*     9H                        ^4i              iTTi              BbR         ^^*         ^^S^ t
naznaoja vdano,
9a se je vsleB poikodb na hiši Jnrjašici trg štev. 7 morala začasno preseliti s svojo zalogo in prodajalno pohištva
na Kongresni trg št. 12, vogal Vegove ulice
ter prosi najvl jadne je velecenjene p. n. odjemalce, da jej blago volijo ostati zvesti. Z odličnim spoštovanjem                            1860                            Ja Jfl NatllaS-
Vam plačam, ako Vam moj uničevalec ko-rena mazilo »Ria« ne odstrani brez bolečin v 3 dneh kurjih Đčes, bradavic in otiSčancev LonCek z jamstvenim  pismom  1 krono. —
KemsDi, Kosite (Hasuiao) L Postfadi 12 64. Ogrsko.
616
Odda se vožnja
3000   kubičnih    metrov    okroglega   in
tesanega   lesa   iz   gozda   na   kolodvor,
po dobrih potih.             1967
Vprašanja na upravništvo »SI. Naroda«.
Gostom, ki dohajajo v Trst,
1351                  se priporoča
hotel Hinko Kosii
Trst, ulica Carradori št. 15,
5 minut oddaljen od južnega kolodvora
Restavracija
ulica Carradori 18 (vogal ulice Ghega),