Vestnik. Učlteljskl dobrotnikl. »Dništvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" so darovali: sl. mestno županstvo v Budolfovem 100 K; sl. županstvo občine Sodražica 10 K; Pevsko društvo BJavornik" ? Matenji vasi 5 K, kot del veseličnega dohodka; udeležniki »učiteljskega krožka" šentvidsk^ga, ko so si dne 18. t m. ogledovali uzorno gospodarstvo in mlekarno g. M. Juvančiča v Medvodah 23 K; tov. Fran Štefančič, nadučitelj v Vel. Laščah 10 K kot dobljeno stavo s tov M. Koscem v kmet. tečaju na Grmu; učiteljstvo radovljiškega okraja zložilo ob priliki okr. učit. konference 23 K 80 h; tov. Fr Dmovšek, učitelj v Sevniei, je nabral med prijatelji učiteljstva v Starklnovi gostilni 2 K 30 h; g. dr. Frari Ilešič, c. kr. profesor v Ljubljani, je prigospodaril na obeh c. kr. učiteljiščih pri šolskih zvezkih 3 E 8 h; gosp. Dragotin P f i b i 1, c. kr. okr. šolski nadzornik na Krku, 10 K; Ueiteljski zbor ljudske šole y Postojni 10 K namesto venca na grob šolskemn slugi. Zivili učiteljski dobrotniki in nasleduiki! Bog plati! Letnlno za nčlteljski konrikt je plačal tov. Edvard Markošek, učitelj v Ljubnera na Gorenjskem. PetindTajsetletnico učiteljevanja sta dne 20. t. m. praznovali gdč. Marija Kavčičeva, c. kr. voditeljica dekliške ljudske rudniške šole v Idriji, in gdč. Antonija Jannochna, c. kr. učiteljica na isti šoli. Oestitamo! Šolske vesti na Kraujskem. V se.ji deželnega šolskega sveta dne 11. t. m. so bili imenovani: provizorični učiteljici Angela Petričeva v Knežaku iu Otilija J u g o v a v Blokah za definitivni učiteljici na istih mestih, učitelj-voditelj Mihael Mežan za nadučitelja v Studenem. V začasni pokoj sta stopili učiteljici Amalija S e d 1 ak o v a v Miini in Pavla K qb 1 erFlescheva v Eibniei. — Štirirazredoice ? Leskovcu, v ŠtVidu nad Ljubljano in v Mengšu se razširijo v petrazrednice. Absolvirana kandidatinja Ana Vizjakova je imenovana za provizorično učiteljico v Sostrem Šolske resti na Štajerskem. Nadučitelju v Jarenini, tovarišu Josipu S1 e k o v e c , je deželni šolski svet štajerski v svoji seji od 11. t. m. izrekel povodom njegove upokojitve za dolgoletno izborno službovanje posebno zahvalo. — V isti seji se je sklenilo ljudsko šolo v Polzeli razširiti od štirirazredniee na pptr-zrednieo. — Prestavljen je definitivni učitelj Ivan Kavčič od S* Knnigunde v Eemšnik. Definitivna učiteljica Ida Pogličeva pri Sv. Lovrencu je stopila v začasni pokoj. Šolske resti na Eoroškem. Na Koroško so imenovane kot podučiteljice absolventinje ljubljanskega učiteljišča, in sicer Edita Per haučevv a za Žihpolje, Hermina Eeisnprjeva za Prevalje, Alojzija Štebijeva za Dobrloves in Alojzija Wanderschmidtova za Spodnji Dravograd. — Deželni potovalni učitslj na deželni šoli za planinarstvo v Grabnerhofu pri Admontu na Štajerskem, Karel Pulfer, je imenovan za planinarskega nadzornika na Koroškem in voditelja kmetijske zimske šole v Špitalu. Alojzij Hafner, dosedanji voditelj te šole, je pa premeščen na novo kmetijsko zimsko šolo v Freže. — Novo Ijudsko šolo prično prihodnje leto graditi v Celovcu v šentrupertskem predmestju, ker je število šoloobveznih otrok vedno večje. Iz seje c. kr. okrajnega šolskega sreta t Postojni dne 15. vinotoka 1906. Izza zadnje seje se vzamejo med drugim sledeče, kurentnim potom rešene vloge na znanje: Na dvorazrednici v Št. Petru se dovoli tudi za tekoče šolsko leto poldnevni pouk. Beaktivirani upokojeni nadučitelj Ivan Okorn dobi mesto nadučitelja in voditelja na dvorazrednici na Premu, dočim se pa dosedaDji provizorični učitelj-voditelj Ivan Kobal premesti v Dolenjo vas pri Senožečah. — Provizorično se nastavita učit. kandidatki, ia sicer: Marija Modičeva na dvorazrednici na Studencu, Marija Jurca pa na novi enorazredniei v Hruševju pri Hrenovicah. Definitivni učiteljici M. Uršičevi v Podkraju se dovoli enoletni dopust za udeležbo učiteljskega tečaja za meščanske šole v Ljubljani. Zaradi bolezni dobita pa dopust nadučitelj Rafael Zupanc v Podkraju in učiteljica Frančiška Valenčičeva na Premu. Suplentkam se nastavijo: Milena Kavčičeva in Josipina Smoletova za Podkraj ter Marija Zaletelova za Prem. Neki prošnji za olajšavo šolskega pohoda se ugodi. Določi se število članov, ki jih bodo volili občinski zastopi v krajne šolske svete za prihodnjo šestletno dobo. Prošnja za ekskurendno šolo v Gorenjih Ležečah se priporočilno predloži c. kr. dež. šolskemu svetu, istotako tudi prošnja nek^ga nadueitelja za denarno podporo. Predlog za pomaknjenje učnih oseb v višje plačilne razrede se upošlje c. kr. dež. šolskemu svetu v uradno porabo. Prošnji ravnatelja meščanske šole v Postojni za zvišanje stanarine se ugodi. Sestavi se komp. tabela za izpraznjeno učno mesto v Vrbovcu. — Vas Rateževo brdo se všola v Zagorje. V neki disciplinarni zadevi se razsodi. Predlogi o uvedbi šolskih zdravnikov se predlože c. kr. dež. šolskemu svetu v uradno porabo, Končno se določi, kdo ima zastopati šolo v krajnem šolskem svetu v Postojni. S. Učiteljska služba. Na štirirazredni deški ljudski šoli v Slovenski Bistrici je razpisano mesto definitivnega nadučitelja. Pravilno opremljene prošnje je poslati do 1. grudna t. 1. krajnerau šolskemu svetu v Slovenski Bistrici. Lepo stanovanje, izredno velik vrt in druga plačilna vrsta. Slovensko učiteljstvo se naj pridno poteguje za to službo. BlagosloYlXenje nore šole se je vršilo dne 14. t. m. v Hruševju pri Postojni. Slavnost se je izvršila povsem sijajno. Tej slovesni priliki so prisostvovali raed drugimi tudi gospod Štef. Lapajne, c. kr. okr. glavar, z gospo soprogo, gospod Iv. Thuma, c. kr. okr. šolski nadzornik, tudi z gospo soprogo ter gospod Jakscbe. c. kr. okr. inženir. Slavnost so povečali govori nekaterib navzočih gospodov, zlasti gospoda glavarja, gospoda nadzornika in gospoda hrenovškega župnika. Omeniti je tudi, da je bila ta dan šola vsa v zastavah in tudi druge hiše niso bile brez njib. Iz Vipare nam pišejo: Dne 12. t. m.je dospel v Vipavo gospod deželni predsednik Teodor Schwarz. V soboto, 13. t. m., je sprejel tudi tukajšnje učiteljstvo. Na povabilo g. šolskega vodje Skale si je ogledal tukajšnjo šolo. — V prvem nadstropju je z največjim zanimanjem ogledoval razstavljene spisne in risarske izdelke — izvršene po novi metodi — tukajšnjih učencev, o čemer se je najpovoljneje izrazil.*) — Ugajala mu je tudi vzorna disciplina na šoli. Prisostvoval je praktičnemu nastopu tovariša ucitelja Gruma ter se potem poslovil od učiteljstva. Jngoslovanska dijaška zveza. Drugi mesec se snidejo v Belgradu delegatje bolgarskih, srbskih, hrvaškib in slovenskih visokošolcev, ki izdelajo program za bodočo zvezo jugoslovanskih visokošolcev; tedaj tudi določijo čas kongresa. 0 žiTljenju sloranskih narodor je sklenilo to leto prirejati predavanja načelništvo »Slovanske Besele" v Šofiji. 14. t. m. je predaval v »Slovanski Besedi" uaš r^jak, profesor A. Bezenšek, o preporodu in sedanjem položaju Sloveneev v kulturnem in gospodarskem oziru. _Ia Ruskem so od 12. do 26. septembra letos aretirali 1063 oseb. Svoboda! Knjižico za slepce nameravajo ustanoviti v Zagrebu v zavodu za slepce. ,,JXapredak" prijavlja naš članek o plačah in pokojnini avstrijskega učiteljstva. Prva glmnazijka na mariborski gimnaziji je bči mariborskega odvetnika dr. Haasa. Vstopila je v I. razred. Nemško šolo zahtevajo pri Veliki Nedelji in v Ormožu tamkajšnji Nemci. V ta namen so že napravili potrebne korake. Kmetijska drnžba t Ljnbljani razpisuje podpore, oziroma nagrade za izboljšanje hlevov do 1. decembra t. 1. Pri oddajanju se bo oziralo na tiste kraje, kjer daje govedoreja največ dobička. Pogoji so razglašeni v MKmetovalcu". — V Ljubljani bo v drugi polovici meseca novembra vinski sejem in vinarski shod, ki ga priredi avstrijsko društvo za varstvo vinstva. Hrraškemn draštTU za narodno prosveto je pristopil škof Pavel Gugler kot ustanovnik in plačal 200 K ustanovnine. Škof Gugler je prvi ustanovnik novega društva. Kaj pa naši slovenski škofi? *) Posebno so mu ugajale ilustracije posameznih beril, kakor: Lakomni pes, Škratelj, Martin Krpan i. dr. Profesor Iran Frischanf. V MNašem Listu" čitamo: V spominu so še dogodki in izgredi proti nemškemu profesorju nemškega graškega vseučilišča Frischaufu od strani neraških kolegov in učencev. Med profesorji, ki so se dvigali proti Frischaufu, so bili, v našo sramoto moramo pripoznati, tudi tisti redki Slovenei, ki poučujejo na graškem vseučilišču. Ves srd Nemcev proti Frischaufu izvira namreč odtod, ker noče le-ta podpirati političnih namenov nemškega planinskega društva, ampak je zastavil mnogo truda in ur v odkritje slovenskih planin. Eden glavnih povodov izgredov proti njemu pa je dala Frischaufova brošura nDer Alpinist und Geograph Eduard Richter".*) Slednji je bil tudi profesor graškega vseučilišča, eno leto tudi njegov rektor, ali drugače njegova toli slavljena alpinistika ni nič drugega nego velik švindel. Izraz je morda malo strog, pa zadene vse to početje prav v bistvo: Richter ni bil nič drugega nego navaden zagrizenec, ki je sovražil Slovence uprav strupeno in blatil naš narod in dežele, kjer je le mogel. S poštenjem Frischaufovim se seveda to ni skladalo in oceiiil je Ricbterjevo delo tako, kakor je bilo v istini. Zbog tega ves nemški Izrael pokonci in Frischauf je bil vpokcjen. Sramotno za nas, da ni povzdignil nibče naših poslancev na primernem mestu svojega glasu. Naravnost škandalozno labko imenujemo postopanje slovenskih poslancev v zadevi Friscbaufa, toli zaslužnega moža za naše planinstvo. Frischauf je žrtev gonje proti Slovencem; Frischauf je žrtev svojega pravicoljubja; Frischauf je žrtev za slovensko stvar! Dosedaj se je spomnil teh do neba kričečib krivic, ki no se mu godile v zadnjem času od graškib Nemcev ia zdrj še od naše c. kr. vlade, edino zadnji shod v Mozirju, kjer je bila sprejeta tudi sledeča resolucija, enoglasno in z velikim navdušenjem: rDne 30. septerabra zbrani volilci gornjegradskega okraja so ogorčeni vsled umirovljenja prof. Frischaufa, ki je 30 let nepristransko, nesebično in požrtvovalno deloval v slovenskih planinah, katere je razkril in seznanil širom sveta. Žalostuo je, da se ni našel niti eden državni poslanee, ki bi se bil potegnil za za nas Slovence toliko zasluženega moža. Pozivamo g. dr. Vouška kakor vse slovenske državne poslauce, naj potrebno ukrenejo, da dobi užaljeni profesor Friscbauf potrebno zadoščenje." Internationalopolis, mesto za umetnost in znanost, namerava ustanoviti v Ameriki neki doktor Eihmann. Dobiva toliko daril, da je baje novo svetovno mesto že zagotovljeno. Pisemski poštnl promet ob nedeljah. V trgovinskem ministrstvu gre za to, da se bodo v bodoče oddajala pisma ob nedeljah ves dan istotako kakor ob delavnikih. V ta namen pa naj bi se prilepljale na pisma posebne rnedeljske znamke", ki bi bile nekaj dražje od navadnih. Vsako pismo s tako znamko bi se oddalo naslovljencu tudi v nedeljo ob istih časih, kakor raznašajo pismonoše pisma ob delavnikih. V Belgiji je to že uvedeno. Nore bosanske poštne znamke — slstirane. Iz Sarajeva poročajo, da je c. in kr. državno vojno ministrstvo ukazalo sistirati nove bosanske poštne znamke, ki bi morale priti v promet z dnem 1. novembra t. 1. Vzrok temu sistiranju je baje ta, ker imajo znamke samo nemški napis, proti čemer so hrvaški listi energično protestirali. Zasedaj ostanejo v veljavi dosedanje znamke. Ljudskl oder berlinsklh delarceT, t. j. posebno delavsko gledališko društvo, ki ima nalogo, skrbeti za dobre, res umetniške predstave. Lep procvit in uspehe je doslej oviralo le to, da nima delavstvo lastnega gledališča, in da morajo najeti zdaj to, zdaj ono gledališče, kar je časih jako težko, ker to in ono ravnateljstvo noče ali pa ne more odstopiti večera, ki bi ga delavstvo rado. Zato se ni čuditi, če je nastal kraalu klie po lastnem delavskem gledališču, kjer bi uprizarjali le take igre, ki imajo kaj literarne vrednosti. Vodstvo tega društva je izdalo v ta namen oklic na delavstvo, naj pomaga uresničiti idejo s tem, da pristopi vsak zaveden delavec kot delničar k podjetju. En tak delež bi znašal 20 mark. — Upati je, da se namera posreči, in tako se zgodi, da dobi Berlin najpopolnejši gledališki umetniški zavod, ki ga ustanove — delavci! Deset zaporedl za Čehe. .Budivoj" je prinesel na uvodnemv mestu sledečih deset zapovedi: 1. Vedi, da teje Bog ustvaril čeha; ne bodi odpadnik! 2. Ne vdajmo se! 3. češkega *) O tej broiuri smo poroeali tudi mi. Uredn. otrokavčeško šolo! 4. Izobrazuj se! 5. Delaj! 6. Bodi plemenitčlovekf 7 Pokoravaj se narodni disciplini! 8 Bodi dober gospodar! 9. Svoji k svojim! 10. Varuj si zdravje! Eako delnjejo na Nemškem za ljndske knjižnice. Na Nemškem se je ustanovilo posebno društvo književnikov in pesnikov, ki imajo namen. podpirati ljudske knjižnice. L.judske knjižnice plačajo dništvu nekaj malega na leto, za kar dobivajo na leto najboljše produkte nemške literature. Prvo leto je dobilo 500 knjižnjic po 35 knjig, drugo leto 750 knjižnic po 40, a letos vsaka knjižnica po 42 knjig, tedaj skupno 31.500 knjig. Popravek. Gdč. Buhova je nastavljena na e. kr. rudniški šoli v Idriji kot definitivna učiteljica, ne pa kot provizoriena, kakor smo zadnjič pomotoma poročali. Slorenska Šolska Matlca. Knjige BSlovenske šolske Matice" za 1. 1906 bodo kraalu dotiskane. Da moremo o pravem času sestaviti in natisniti tudi imenik članov, prosimo p. n. gg. poverjenike, ki nam še niso naznanili letošnjib članov, da to nemudoma store. V isti namen prosimo p. n. učitelje in učiteljice, da 6im preje oglas« svoj pristop pri svojih poverjenikih. — častoo bi bilo za naš stan, da se tudi letos pomnoži število Matičarjev. O d b o r.