Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 717 V petek (16/26°C), soboto (17/28°C) in nedeljo (17/28°C) bo pretežno oblačno. Možne nevihte. Četrtek, 26. julija 2018 številka 30 | leto 65 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 € TAKO mislim Cirkus razvedril vreme in gledalce Čeprav vreme v letošnjem poletju z dežjem pogosto ponagaja, pa so številne prireditve, ki jih pripravlja Festival Velenje in tudi drugi organizatorji, uspešno pospravljene pod streho. Tudi obiskovalcev doslej ni manjkalo, saj so bile tako zanimive, da jih je bilo užitek pogledati. Ena takšnih, ki jih je pripravil Festi- val Velenje, je bil nastop modernega cirkusa Circo Pitanga. V zanimivi zgodbi so gledalci uživali v fantastični in kaotični akrobatsko gledališki predstavi, ki jim je privabila na obraz številne nasmeške, čudenja, navdušujoče vzdihe in aplavze. a -VO iu-l ■in =o ■u-t ii*"> ;o Bo Rudar danes kos slavnemu romunskemu FCSB? Cesta se spet odmika Mira Zakošek Temu, kar se dogaja s hitro cesto od Šentruperta do Koroške že več kot poldrugo desetletje, bi se najbrž smejali celo v Butalah. Pa se ni kaj smejati, bolj primerna sta žalost ali jeza, saj je nedopustno, da se naša politika in državni uradniki že leta norčujejo iz stiske ljudi in gospodarstva, pa naj gre za Koroško, Saša regijo ali pa za vse tiste, ki proti cesti vlagajo takšne in drugačne pritožbe. Pri tem ni kaj kazati na leve ali desne, cesto so obljubljali predsedniki kar vseh vlad, ki so se zvrstile v tem obdobju, kam dlje pa seveda niso prišli. Najraje so se skrivali za številnimi paragrafi, ministri pa si nagajali in kupčkali vsak s svojim predlogom in interesi. Četudi tako na Koroškem kot v Velenju in celotni Saša regiji ves čas skrbno spremljajo aktivnosti, povezane z gradnjo hitre ceste, in se je v preteklih mesecih zvrstilo kar nekaj sestankov, na katerih so odgovorni z ministrstva in Darsa zagotavljali, da gre vse po zastavljenem planu, so bile te obljube znova izrečene s figo v žepu. Dars se je kljub drugačnim zagotovilom namreč odločil, da ustavi projektiranje trase ceste od Šentruperta do Velenja, zato ker sta na ustavno sodišče vloženi zahtevi za presojo državnega prostorskega načrta za ta odsek. Med tem, kot zatrjujejo, se projektiranje odseka od Velenja do Slovenj Gradca nadaljuje. Da so se tako odločili, so, kot pravijo, krivi stroški, ki bi nastali, če bo ustavno sodišče okrcalo njihov način dela. Deluje razumno, čeprav ob vseh stroških, ki so jih imeli že doslej, precej neprepričljivo, posebej še, ker bo ustavno sodišče presojalo zgolj pravilnost njihovih postopkov. Torej dvomijo o sebi? Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič je na Koroškem še pred nekaj dnevi zaskrbljene župane potolažil, da z odsekom od Velenja do Koroške ni nič narobe in da potekajo vse aktivnosti po načrtih! Ob takšnem načrtovanju je celo možno, da bomo najprej zgradili hitro cesto s Koroške do Velenja in jo pri gostišču Hartl priključili na obstoječo cesto, potem pa kolone vozil iz Koroške spustili po obstoječi cesti od Pesja skozi Velenje. Vsi, ki smo se kdajkoli vozili tu v prometni gneči, pa vemo, da je to skoraj misija nemogoče. Hitra cesta mora biti, in to čim prej, in zgrajena na celotni dolžili od Šentruperta do Koroške sočasno, tako kot je bilo predvideno in dogovorjeno. Odmiki, kot jih tako lahkotno stresajo minister in predstavniki Darsa, pa so nedopustni! Gradnja kolesarskih poti se lahko začne Velenje - Poročali smo že, da je Mestna občina Velenje prejela skoraj pol milijona evrov nepovratnih evropskih in državnih sredstev za izgradnjo 13 manjkajočih kolesarskih povezav vzhodnega dela mesta z regionalno cesto proti Slovenj Gradcu ter do mestnega stadiona. S tem projektom bodo povezali predele mesta z različnimi namembnostmi, kot so proizvodnja in storitvena dejavnost ter izobraževanje s stanovanjskimi naselji in športno-rekreativnimi območji. Projekt je sofinanciran z nepovratnimi sredstvi v 85 odstotkih, te dni pa so prejeli tudi dokončen sklep o odobritvi teh sredstev. Domači nogometni ples se je spet začel. Rudar, ki je v nedeljo dokaj nespretno padel v boju proti Mariboru, danes v evropskem tekmovanju gosti slavni romunski klub FC Steaua Buka- rešta (FCSB). Začetek tekme bo ob 17.30 na stadionu ob jezeru. Igralci in trener tokrat obljubljajo zelo zavzeto igro. Pričakujejo pa tudi veliko podporo gledalcev. a vos a mz Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 26 2 OD SREDE DO TORKA 26. julija 2018 Popotnica mlajšim, da bodo znali spoštovati dosežke svojih prednikov Z odkritjem spominskega obeležja pri Bayerjevi vili v Rečici ob Paki so se poklonili izumitelju Carlu Joseju Bayerju - Na dvorišču njegovi potomci posadili sadiko rdečecvetnega divjega kostanja Tatjana Podgoršek Rečica ob Paki, 19. julija - Pri Bayerjevi oziroma Fajonovi vili v Rečici ob Paki je bila priložnostna slovesnost, na kateri so šmarški župan Janko Kopušar in potomci prvega lastnika objekta Carla Joseja Bayerja odkrili spominsko ploščo. Kopušar je ob tej priložnosti dejal, da se s tem simbolično poklanjajo velikemu človeku, kemiku, izumitelju, poslovnežu in vizionarju, ki je zgradil vilo in v njej kratek čas, do svoje smrti leta 1904, živel skupaj s svojo številno družino. »Kako pomembna so Bayerjeva odkritja, njegova metoda industrijskega pridobivanja glinice oziroma aluminija, priča dejstvo, da jo uporabljajo še danes. Samo slutimo lahko, kaj bi se zgodilo v Rečici ob Paki, če njegovega ustvarjanja ne bi prekinila prezgodnja smrt. Zgradil je namreč že laboratorij, želel je postaviti tovarno. Zato smo lahko Šmarčani ponosni, da je v našem okolju živel tako pomemben človek.« Življenje in delo Carla Joseja Bayerja je pred približno 15 leti, ob 100-letnici njegove smrti, podrobno raziskal danes več kot 90 let star Herbert Bayer, oče vnuka in vnukinje, ki sta se udeležila odkritja spominske plošče - Helge Zweig in Wolframa Bayerja. Pri raziskovanju ga je pot zanesla tudi v Rečico ob Paki in s pomočjo nekaterih domačinov so pojasnili mnoge zanimivosti iz življenja omenjenega vizionarja. Stkala so se poznanstva med pokojnim županom Alojzom Podgorškom Odkritja spominske plošče so se udeležili tudi Bayerjevi potomci, ki živijo v Avstriji. ter pristne vezi in prijateljstva, zlasti med njim in družino Konrada Steblovnika. Kopušar se je zahvalil vsem, ki so pomagali, da so sicer pozno, a vendarle uresničili idejo o postavitvi obeležja ter nastopajočim na priložnostni slovesnosti, »ki naj bo dobra popotnica mlajšim rodovom, da bodo ti znali spoštovati dosežke svojih prednikov, hkrati pa negovati prijateljstvo med narodoma v združeni Evropi.« Zbranim je spregovoril Wolfram Bayer in med drugim povedal, da o dedu vedo le toliko, da je bil priljubljen v družbi in med sorodniki, kje se je izobraževal, služboval in kako so »ukradli« njegovo znanje v zvezi s pridobivanjem aluminija. Izrazil je veselje in zadovoljstvo, ker so mu v okolju, v katerem je živel kratek čas, z odkritjem spominske plošče priznali veljavo in počastili njegovo delo. In zakaj se v občini niso odločili za vgradnjo spominske plošče na pročelje vile, kar je zanimalo Helgo Zweig, ki je izdelala doprsni kip dedka? Po LOKALNE novice Luče med 15 top destinacijami Luče - V občini Luče so zelo zadovoljni z vzponom turizma v lokalni skupnosti. Na občinski upravi menijo, da so k temu poleg ugodnejših mednarodnih razmer veliko pripomogla večletna vlaganja v promocijo kraja in infrastrukturo. Po navedbah naj bi se Luče uvrstile med 15 top slovenskih turističnih biserov, ki jih turisti najraje obiskujejo. Kot še dodajajo, so dosegli v primerjavi z lanskim letom letos največji skok med vsemu občinami v regiji Saša. V prihodnje si želijo še večjega razmaha turizma, saj se je lokalna skupnost zavzeto lotila aktivnosti za vključitev v omrežje Gorniških vasi. Upajo, da bodo kot druga slovenska občina v ta klub sprejeti prihodnje leto. ■ tp Ta vikend ne bo tople vode Tako kot že tradicionalno, opravi Komunalno podjetje Velenje v času, ko je največ občanov na dopustu, remont toplotnega in distribucijskega omrežja. Ta bo potekal od jutri do nedelje. Distribucijski sistem toplote bo obratoval z zmanjšano toplotno močjo, prekinitve dobave toplote bodo le na posameznih oskrbovalnih območjih Velenja. Na Energetiki Komunalnega podjetja pravijo, da bodo skušali dela opraviti tako, da jih bodo občani čim manj čutili. a mz zagotovilih župana nameravajo novi lastniki objekt preobleči v novo fasado, postavitev spominske plošče ob objektu pa je tudi iz paketa enotne ureditve urbane infrastrukture. Potomci Bayerja so nato skupaj z Jankom Kopušarjem na vrtu vile zasadili sadiko rdečecvetnega divjega kostanja, ki so ga pripeljali s sabo kot simbol utrditve vezi med družino ter lokalno skupnostjo. Na dvorišču vile so zasadili rdečecvetni divji kostanj v spomin na dogodek in kot simbol utrditve vezi. Popravek V napovedi k odkritju spominske plošče Carlu Josefu Bayerju pred vilo v Šmartnem ob Paki (NČ, 19. julija, stran 2) se je prikradla nerodnost oz. napaka: avtor/ica med drugim navaja, da je bila v vili nekaj let pred začetkom 2. svetovne vojne podružnica preboldske tkalnice, kar ne drži. V vili so bili res tkalci s stroji, vendar je bil lastnik obrata Dominik Hribar, izučen tekstilec ter poznejši taboriščnik v Mauthausnu in partizan, ki je padel v Pohorskem bataljonu 8. januarja 1943. V podjetju je delal skupaj z enim od prijateljev in z nemškim sodelavcem. Stroji so po vojni pristali najprej v celjski mehanični tkalnici Metka, potem pa v Preboldu - tja so prišli torej kakih deset let pozneje, kot je bilo rečeno v omenjeni napovedi. Kot zainteresiranega za zgodovino in kot obiskovalca Šmar-tnega me veseli prebujanje sen-zibilnosti za lokalno zgodovino. Priznam pa, da bi mi bila vila skupaj s ploščo bolj všeč, če bi jo obnovili. a Lado Planko Savinjsko-šaleška naveza Iz kroga v krog smo bliže novim volitvam(?) Propadli poskusi - Smo si vse res zaslužili - Lepotica in pivo - V Celju obnavljajo -Nove slatinske poti Kar so nekateri ne le potiho, kar glasno napovedovali, se je zgodilo. V prvo ni šlo! Nekateri so sicer dolgo verjeli, da šesterica ima šanse, a se je pokazal močan šibki desni člen, ki že tako in tako nekako ni sodil k ostali sredini. Tako je ta sredinski poskus klavrno propadel. Ker je potem večina preostale peterice dala »relativnemu« zmagovalcu volitev košarico, je tudi sam moral dati »košarico«predsedniku države. In prvi krog je bil sklenjen. In tako bomo zdaj priča še drugemu, verjetno še tretjemu krogu. Seveda je tudi vse bliže še ena možnost: nove volitve. Če le ne bo prevladal strah pred njimi in bomo vendarle dobili kakšno koalicijo »nezdružljivih« strank. V sili še hudič muhe žre, bi lahko ob tem zapisali star pregovor. Pregovor se je obdržal, taka koalicija bi se težko! Dokaj pestre so »razprave« tudi v Rogatcu in okolici. Vendar zaradi povsem drugačnih težav. Tu imajo srečo, da imajo kar dva mednarodna mejna prehoda: na Dobovcu in v samem Rogatcu. In ker ta čas »vse poti vodijo na hrvaško morje«, se že nekaj časa srečujejo z »okupacijo« cest. Ne jezijo se, ker sami ne morejo čez mejo. Ker ne morejo domov ali z doma! Ceste so zatrpane z vozilipočitnikarjev, domačini pa ... Kakšno grdo besedo so zadnji teden v nemoči nekateri izrekli tudi na območju podčetrtške občine. Tam predvsem, kjer je toča povzročila žalostno zgodnjo trgatev. Pa tako dobro je kazalo. Ja, muhastega vremena letos nad našo deželico nikakor noče biti konec. Kaj smo res tako slabi, da smo si vse te težave zaslužili?! Se pa menda tu ne jezijo preveč ob napovedi, da kljub kopalnemu poletju do začetka septembra k njim ne bo vozil muzejski vlak. Ne zato, ker zanj ni zanimanja, ampak zaradi novega železniškega voznega reda. Tega so naše železnice sprejele zaradi obnove proge med Rimskimi Toplicami in Celjem. Doslej je bilo med potniki veliko jeze zaradi zamud zaradi obnovitvenih del. Zdaj zamud naj ne bi bilo več. Seveda pa to ne pomeni, da bo pot hitrejša. Le po voznem redu naj bi vlaki vozili. Morda res ne vse, a veliko poti naj bi letos vodilo v Žalec. Ne le k fon-tanipiv, ki vse od odprtja privablja obiskovalce - domače in tuje, tudi na različne prireditve ob fontani in drugod po mestu. Na eni od šestih pip lahko letos obiskovalci pokusijo pivo Kukec. Simon Kukec je bil znani žalski pivovar, tudi lastnik sedanje laške pivovarne. In prav tu posebej za žalsko občino zdaj spet varijo pivo s tem imenom. Kot smo že pisali, bodo v Žalcu septembra praznovali 150. obletnico II. slovenskega tabora, ob tem pa bodo na odru kulturnega doma, ki so ga poimenovali po tem taboru, znova predstavili znano Gobčevo opereto Hmeljska princesa. Tako ni čudno, da so v tem mestu letošnjo prireditveno sezono poimenovali kot zgodbo Lepotica in pivo. V Celju pa že pridno trošijo (tudi) evropski denar. Na šestih javnih stavbah že potekajo energetsko sanacijska dela. Prejšnji mesec je namreč Ministrstvo za infrastrukturo celjski občini dodelilo 1,6 milijona evrov kohezijskih nepovratnih sredstev za tovrstna dela na osmih objektih. Celotna vrednost del na osmih objektih je dobre štiri milijone evrov. Ker gre za javno-zasebno partnerstvo, bo partner Energetika Celje prispeval skoraj polovico, ostalo bo zagotovila Občina sama. V tem počitniškem času so najprej začeli dela na štirih osnovnih šolah ter na dveh enotah vrtcev. Jeseni pa se bodo lotili največjega zalogaja, temeljite obnove Celjskega doma. Tu bo zelo zahtevna obnova pročelja, pri čemer bodo sodelovali tudi z območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ker ta dela ne sodijo med energetske ukrepe, bo stroške plačala Občina sama. V Rogaški Slatini pa so šest »objektov« že obnovili. Obnovili in označili so šest novih sprehajalnih poti. S tem se uresničuje zaveza ob prejemu zlatega znaka Green destination 2018. Uredili so tudi tri tematske poti z značilnostmi območja: vodno, steklarsko in vinsko. V tem zdraviliškem kraju imajo že 32 različnih poti, največ - kar 15 - je kolesarskih. Pa še to: v več krajih se zadnji čas precej ukvarjajo z ureditvijo parkirnih prostorov pri zdravstvenih ustanovah. Parkirnih mest je v glavnem povsod premalo, premalo je tudi denarja za urejanje. Ponekod, kjer je treba parkiranje plačati, imajo mnogi vozniki težave s prekoračitvijo časa. Krive so seveda »čakalne vrste«. k ■ flffj^fl« NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 26. 7. 2018, barve: CM K, stran 3 26. julija 2018 "'WAS AKTUALNO 3 Cesta mora biti zgrajena čim prej Ustavna presoja ni argument za ustavitev priprav na gradnjo - V Mestni občini Velenje in na Koroškem zahtevajo izpolnitev sprejetih zavez, saj na cesto ni več mogoče čakati Mira Zakošek V prejšnji številki smo povzeli razmišljanja gospodarstvenikov Koroške in Saša regije o tem, da je DARS ustavil vse postopke projektiranja trase hitre ceste od Šentruperta do Velenja zaradi vložene ustavne presoje. Takšno potezo je v tem okolju težko razumeti, saj ta presoja pomeni zgolj »nadzor« nad postopki, ki so jih izvajali državni organi in Dars. Mestna občina Velenje poziva, da se postopki čim prej nadaljujejo Prejšnji teden se je protestom nad takšno odločitvijo pridružil župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je družbo za ceste v Sloveniji (DARS) pozval, da čim prej nadaljuje postopke za izgradnjo 3. razvojne osi. »Verjamemo, da je bil državni prostorski načrt sprejet zakonito in da ni pravno-formalnih ovir, da se postopki ne bi nadaljevali,« je poudaril in podprl prizadevanja Koroške regije in Mladinske iniciative za 3. razvojno os, ki želita z različnimi akcijami spodbuditi odgovorne k realizaciji sprejetega Protokola o poteku načrtovanja in izgradnji tretje razvojne osi na odseku Šentrupert-Velen-je-Slovenj Gradec-Dravograd-Holmec. Zaradi protesta večkilometrski zastoji V Mislinji so prejšnjo sredo občani, ki so se jim pridružili tudi nekateri župani proti Velenju in proti Slovenj Gradcu. Tako so želeli Korošci slovenski javnosti in odgovornim v državi sporočiti, da je treba hitro cesto do regije zgraditi čim prej. Vozniki, pretežno je šlo za tovorna vozila, so njihovo ravnanje sprejemali z razumevanjem. > Ljudje, ki so se za protest dogovorili preko družbenih omrežij, so se »sprehajali« po prehodu za pešce in s tem povzročili večkilometrske kolone. koroških občin, izrazili protest s prečkanjem glavne ceste. Ljudje so se med 8. in 9. uro sprehajali po prehodu za pešce v Mislinji, na glavni cesti Slovenj Gradec-Velenje. Nastala je več kilometrov dolga kolona predvsem tovornih vozil v smeri Na Koroškem so prepričani, da imajo pravico do ustrezne prometne infrastrukture in do razvoja, da se ljudje ne bodo več izseljevali iz regije. Predvsem skrbi zaustavitev projektiranja za odsek hitre ceste od avtoceste do Velenja, za kar se je Dars odločil, ker sta na Ustavnem sodišču RS vloženi zahtevi za presojo državnega prostorskega načrta za ta odsek. Med tem pa se projektiranje odseka od Velenja do Slovenj Gradca nadaljuje. „Hitro cesto potrebujemo čim prej. Ne več samo obljube. Štirideset let čakati na cesto je sramotno tudi za našo državo. Želim si, da se ta cesta čim prej uredi, da ne bodo potrebni več takšni shodi oziroma protesti," je dejal eden od ude- > V Velenju ne pristajajo, da zgrajena sočasno, saj si ne promet iz Koroške potekal Partizanski cesti. ne bi bila oba odseka cest znajo predstavljati, da bi ves po že zdaj preobremenjeni ležencev protestnega prečkanja ceste, župan mislinjske občine Bojan Borovnik. Protest je podprl tudi župan Občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen, ki poudarja, da Koroška potrebuje to cesto, da se bo lahko gospodarsko in družbeno razvijala, županja Črne na Koroškem Romana Lesjak pa je dodala, da državljanska nepokorščina lahko pripomore k večjemu uspehu in premiku. Zagotovila pa je tudi, da bodo župani naredili vse, da bo sprejeti rokovnik gradnje uresničen. Shoda se je udeležil tudi koordinator Mladinske iniciative za 3. razvojno os > Svet Koroške regije, ki je že pred tem zahteval takojšnjo izpolnitev sprejetih zavez, je podprl odločitve ljudi o uporu in nepokorščini. Aljaž Verhovnik, ki, podpira to ljudsko voljo, ki se je pojavila na družbenih omrežjih. Shod pa je ocenil za jasen korak, da si na Koroškem želijo to cesto in da je zelo nujna. Koroški župani pričakujejo, da se bo projektiranje odseka med avtocesto in Velenjem nadaljevalo. Na ustavno sodišče so naslovili prošnjo po prioritetnem odločanju glede zahteve za ustavno presojo. Z nadzorom povečati učinkovitost Na pogovor smo povabili predsednika nadzornega odbora Mestne občine Velenje Antona Žoveta - Pri pregledu zaključnega računa proračuna Mestne občine Velenje za lani niso ugotovili nepravilnosti Nadzorni odbor Mestne občine Velenje Vodi ga Anton Žove, člani pa so Darinka Mravljak, Denis Štem-berger, Matej Pečnik, Franc Plaskan, Darja Štraus in Sonja Arlič. Anton Žove je bil tudi zunanji presojevalec sistema vodenja kakovosti po ISO 9001, v katerem je sistem podoben; presojevalec opravi pregled poslovanja vseh delov podjetja, da ugotovi skladnost poslovanja z zahtevami standarda - da torej med presojo podjetje uvidi, če kaj počne slabo ali neskladno, to popravi in s tem izboljša svoje poslovanje. Mira Zakošek Po zakonu o lokalni samoupravi je nadzorni odbor poleg mestnega sveta in župana tretji steber lokalne samouprave. Je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Člane predlagajo stranke, izvoljene v občinski svet glede na rezultate zadnjih volitev. V tem mandatu imajo po enega člana Desus, SLS, SD, SMC, SDS in NSi, SDS pa je kot največja opozicijska stranka predlagala tudi predsednika. Seveda se zaradi tega izražajo različni interesi, naloga nadzornega odbora pa je, da sprejema odločitve na osnovi predložene dokumentacije in nadrejene zakonodaje. O delu nadzornega odbora Mestne občine Velenje smo se pogovarjali s predsednikom Antonom Žovetom. Kakšne so vaše konkretne naloge? »Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, mestnih četrti in krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov. Nadzira torej porabo sredstev občinskega proračuna in ravnanje pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi, občinskim premoženjem. Na osnovi pregledov oceni tudi učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih sredstev.« Gre za profesionalen organ? »Člani nismo profesionalci, ima pa vsak član na tem področju že določene izkušnje, jaz sem bil na primer predsednik nadzornega sveta delniške družbe Esotech do leta 2007.« Na kakšni osnovi pregledujete poslovanja proračunskim uporabnikom? »Nadzorni odbor vsako leto sprejme plan nadzorov na osnovi predlogov župana, mestnega sveta ali svetniških skupin. Seveda pa lahko pisne predloge podajo tudi občani, reagiramo pa tudi, če so kakšni sumi izraženi v medijih. > Nadzorni odbor pri pregledu zaključnega računa proračuna Mestne občine Velenje ni ugotovil nobenih pomanjkljivosti. V našem rednem planu je za letos pregled zaključnega računa proračuna Mestne občine Velenje (tega pregledamo vsako leto) in zanj smo že potrdili končno poročilo. Pregledali smo tudi že poslovanje Lekarne Velenje, KS Stara vas in SAŠA inkubatorja (zanje smo že napisali osnutke poročil). Tečejo pa pregledi poslovanja OŠ Gorica, UOP SAŠA regije in Zavoda za turizem.« Kako pa zasedate? V tem mandatu, ki se jeseni izteka, smo imeli 30 rednih in 6 dopisnih sej. Redne seje uskladim s sejami sveta tako, da se seznanimo z gradivom za sejo sveta in obenem še uredimo tekoče operativne zadeve nadzornega odbora. Udeležba na sejah je bila dobra, v glavnem smo prisotni vsi člani, izjemoma kdo manjka. Dopisno sejo skličem takrat, ko je možno gradivo uskladiti po elektronski pošti. Da delo poteka bolj nemoteno, imenujemo za vsak nadzor koordinatorja, ki prevzame funkcijo komunikacije z nadzorovano osebo in usklajevanje izvajanja nadzora.« Anton Žove: "Prioriteta našega dela je skladnost poslovanja proračunskih porabnikov z zakonodajo. Podobno kot pri presojah kakovosti pa tudi v nadzornem odboru želimo, da s svojimi ugotovitvami pomagamo izboljšati delovanje in učinkovitost proračunskih porabnikov. Kako pogosto pa opravljate nadzore? »Vsako leto smo opravili sedem ali šest nadzorov, lani tudi enega izrednega zaradi odstople pobude z inšpektorata Ministrstva za šolstvo znanost in šport, letos pa smo dobili (ko je bil plan že potrjen) pobudo od KPK za nadzor oddaje občinskih prostorov v najem. Sprejeli smo sklep o izrednem nadzoru in smo v fazi pridobivanja dokumentacije.« Kako pa vas tisti, ki pregledujete njihovo poslovanje, sprejmejo? »Sodelovanje s pregledovanimi osebami je pretežno dobro, odgovore in zahtevano dokumentacijo > Proračun je bil naravnan zelo socialno, kar dokazujejo posamezne postavke za te programe. dobimo hitro, se pa pojavljajo tudi zastoji ali posredni odgovori, ker so pač ljudje in interesi različni.« Kakšne so nadaljnje aktivnosti, potem ko opravite pregled? »Po nadzoru izdelamo osnutek poročila, ki ga dostavimo odgovorni osebi, ta pa ima po poslovniku možnost odgovoriti na naše ugotovitve v roku 15 dni. Po prejemu odzivnega poročila sestavimo končno poročilo, ki ga jaz kot predsednik v skrajšani verziji predstavim na seji Mestnega sveta, celotno besedilo pa je objavljeno v občinskem glasilu in je javni dokument.« V javnosti se včasih pojavijo dvomi, da vse ne poteka tako, kot bi moralo! »Za nas sta vedno ključna predmetna dokumentacija ne- kega projekta in zakonodaja. Pri ugotovitvah natančno citiramo ugotovitve iz dokumentacije in člene nadrejene zakonodaje, ki velja za določeno področje, na primer Zakon o gradnji objektov za stavbe, adaptacije in ostala področja, za katera so pristojni.« Pa naletite na veliko nepravilnosti? »Kakšnih večjih v tem mandatu nismo odkrili. So pa neskladnosti pri izvedbi javnih naročil (delitev večjih zneskov na manjše zaradi poenostavitve postopka), pomanjkljivih evidenc pri vodenju manjših javnih naročil, pri določanju cene in načina najema prostorov, obračunavanju amortizacije ... Zgodi se, da se pri >V tem mandatu niso ugotovili večjih kršitev, manjše pa odgovorni takoj odpravijo. javnem naročilu ne preveri strokovna usposobljenost izvajalcev ali da krajevna skupnost nima kriterijev za donacije ali knjiži stroške na neprave konte, pri kakšnem naročilu ni naročilnice ali pogodbe ... Vedno vse temeljito in zelo dosledno pregledamo.« Kaj pa sledi vašim ugotovitvam? »Ugotovljenih kršitev, ki niso hude in smo jih zaznali v našem mandatu, ne gre jemati kritično, saj še vedno velja preprosto načelo, da 'kdor dela, greši'. Po ugotovljenih nepravilnostih morajo odgovorne osebe neskladja odpraviti in po naši dosedanji praksi so to tudi takoj storile.« Končno poročilo o nadzoru zaključnega računa proračuna MOV za lansko leto ste potrdili in kakšnih posebnih pomanjkljivosti niste ugotovili? »Pregledali smo splošni del zaključnega računa, ki ga sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in račun financiranja ter posebni del zaključnega računa. Preverili smo transfere na proračunskih postavkah socialno varstvo, ki zajema pomoč na domu oziroma tekoče transfere v javne zavode v skupni višini 258.991 evrov in transfere v splošne socialne zavode v višini 220.547 evrov. Prav tako so bila predmet pregleda posebna nakazila socialnim zavodom v višini 126.295 evrov, nakazila socialno ogroženim, ki zajemajo tekoča plačila pogrebnih stroškov v skupni višini 7.367 evrov, transferi za enkratne denarne socialne pomoči zaradi materialne ogroženosti, ki znašajo 78.018 evrov, nakazila Centru za brezdomne osebe v skupni višini 64.451 evrov in transfere za zagotavljanje javne kuhinje v višini 120.051 evrov. Nepravilnosti nismo ugotovili, nadzorni odbor je ugotovil, da je bil proračun naravnan zelo socialno.« Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 4 4 KMETIJSTVO 26. julija 2018 Sanjsko službo v Ljubljani zamenjal za delo na domači turistični kmetiji Dobra štiri leta vodi delo na kmetiji Peter Apat - Gospodar, ki pozna delo v mestu, odločitve za vrnitev na kmetijo ni nikoli obžaloval - Apatove v kratkem čaka prehod na seneno mleko Mojca Štruc Na enem lepših kotičkov Šaleške doline se na 15 hektarjih obdelovalne zemlje in 20 hektarih gozda razprostira kmetija Apat. Leži v Gaberkah pri Šoštanju in je med domačini poznana predvsem po izletniškem turizmu, prek katerega zaključenim družbam ponujajo hrano pristnega domačega izvora in okusa. Apatovi se ukvarjajo tudi z nastanitvenim turizmom, ob vsem tem pa je tu še delo na kmetiji. Mnogo izzivov torej, ki kar kličejo po mladem gospodarju. Od vodje razvoja pri podjetju Akrapovič do kmeta Peter Apat je eden od treh (zdaj že odraslih) sinov na kmetiji. Ko je odraščal, je bil ves čas vpet v kmečka opravila, mama pa je fante naučila gospodinjenja. Ko so bili dovolj veliki, so pomagali tudi v kuhinji in pri strežbi, a razmišljanje o prihodnosti je Petra vodilo drugam. »Ves čas sem kazal veliko zanimanja za motocikle oziroma strojništvo in zato sem se po osnovni šoli vpisal na srednjo strojno šolo,« je povedal Apat in dodal, da je izobraževanje nadaljeval na strojni fakulteti v Ljubljani. Doma so si vsi skupaj ves ta čas predstavljali, da bo kmetijo nasledil Petrov brat. Ko je v 4. letniku študija Peter skupaj s sošolci obiskal podjetje Akrapovič, je tako sklenil, da hoče delati tam. »Takoj sem vedel, da je to moja sanjska služba,« pravi Peter Apat. Res je dobil priložnost in se naposled tam tudi zaposlil. Od delovnega mesta projektnega vodje je s pridnim delom napredoval do vodje razvoja moto izpušnih sistemov. Peter se spominja, da je delal veliko, enako delovna pa je bila tudi njegova žena (takrat še dekle), ki je opravljala delo arhitektke. A kljub dobrim in obetavnim karieram v Ljubljani se je življenje obrnilo drugače od pričakovanj. »Takrat nisem niti sanjal, da bi se kdaj vrnil na kmetijo, potem pa je tudi moj srednji brat dobil priložnost za odlično službo, ki je ni želel izpustiti. Ravno v tem času pa sva z ženo razmišljala o otrocih in tem, da jih ne bi rada vzgajala v Ljubljani, kjer bi bila zaradi službe cele dneve odsotna. Ni se nama zdelo pošteno do otrok,« je dejal Peter. In sta sprejela odločitev, da se bosta vrnila v domačo dolino. »Ko je prišel čas, da to povem v podjetju, sem najprej stopil do šefa. Ko sem mu pojasnil, zakaj odhajam, me je razumel in kmalu sklical sestanek s sodelavci. Ti so bili polni vprašanj, zakaj odhajam, ali sem dobil boljšo ponudbo kje drugje. Povedal sem, da se vračam domov na kmetijo, in za nekaj trenutkov je nastala čista tišina. No, po njej pa aplavz - še danes nisem prepričan, ali so ploskali, ker so bili ponosni name, ali 'od veselja, da odhajam',« se pošali Peter. Komunalno podjetje Velenje U NAPOVED REDNEGA LETNEGA REMONTA Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., obvešča vse odjemalce toplotne energije, da je termin rednega letnega remonta distribucijskega sistema toplote Šaleške doline od petka, 27. 7. 2018, do nedelje, 29. 7. 2018. Distribucijski sistem toplote bo obratoval z zmanjšano toplotno močjo, prekinitve dobave toplote bodo le na posameznih oskrbovalnih območjih Velenja. Območja in časovni okvir prekinitev dobave toplote si lahko pogledate na spletni strani in FB profilu podjetja. Zahvaljujemo se za razumevanje v času izvajanja remontnih del. Delo na kmetiji je zelo raznoliko Mlada gospodarja sta na kmetijo prišla ob koncu leta 2013. Po praznikih sta se odpravila še na poročno potovanje, ko pa sta se vračala, ju je pričakalo opustošenje. »Ravno takrat je bil nad Slovenijo žled, in ker naša kmetija obsega tudi gozdne površine, sem najprej obul gozdarske škornje,« »Narava mi je pokazala, da za mladega gospodarja ne moreš biti mestna srajca,« pravi Apat. Kmetijstvo je danes menda bolj kompleksno, kot je bilo včasih. »Znanja, ki jih uporabljamo, segajo na področja živinoreje, poljedelstva, gozdarstva, administracije, ekonomije, vodenja poslov, veterine, vinogradništva, malo se tudi s turizmom ukvar- Peter Apat je uspešno kariero v Ljubljani zamenjal za delo na kmetiji v naši dolini. se spominja Peter. Pravi, da so bili z očetom in bratom takrat v gozdu vsak dan približno tri mesece. V tistem obdobju je izgubil sedem kilogramov, čeprav je bil že od nekdaj med bolj vitkimi. jamo, velikokrat opravljam posel kot natakar, tako da je zadeva obsežna,« pojasnjuje Apat. A v delu uživa, kakršno koli že je. »Tudi tukaj delamo cele dneve, kot smo nekoč v Ljubljani, a tukaj delamo zase. Moji sodelavci so moja družina,« ponosno pravi mladi gospodar, ki poudarja, da z ženo odločitve o odhodu iz Ljubljane nikoli nista obžalovala. Imata pa srečo, da sta Petrova starša zdrava in pripravljena še naprej pomagati ter deliti izkušnje. »Uradno povem, da si življenja brez njiju na naši kmetiji ne predstavljam,« poudarja Peter Apat. Pripravljajo prehod na 'seneno' mleko Apatovi so zadnjih 20 let veliko vlagali v razvoj turizma, ki še naprej ostaja ena njihovih dejavnosti, toda Peter pravi, da je zdaj čas za razvoj kmetije same. »Odločili smo se za prehod na 'seneno' mleko, torej za proizvodnjo mleka brez silaže,« pravi Apat. Kot pojasnjuje, to pomeni kar nekaj vlaganja v velike naprave, ki bodo pridobivanje tovrstnega mleka omogočale. »Gre za naložbe v sušilne naprave. Odslej torej trave ne bomo več sušili na travniku ali jo silirali, saj se s tem izgublja kar nekaj hranilnih snovi. Za pridobivanje kakovostne krme je potrebno sušenje stran od sonca, torej v sušilnih strojih,« je povedal Peter. Čeprav stroški za tehnologijo niso nizki, naj bi bilo vredno. »Pravijo, da je pri upo- rabi silaže več težav z zdravjem goveda ter da pri senenem mleku do zakisanj vampov naj ne bi prihajalo,« pojasnjuje Peter in še dodaja, da je kakovost senenega mleka boljša in da naj bi bilo tudi bistveno manj alergeno. Pri Apatovih večino pridobljenega mleka odkupi Mlekarna Ce-leia in Peter je vesel, da se ravno v tem času v podjetju pripravlja linija izdelkov senenega mleka, ki naj bi bila na prodajnih policah že od letošnjega septembra. »To je seveda veliko lažje kot če bi morali sami prodajati zunaj utečenih poti,« pravi Peter. Mladi gospodar je ob vrnitvi domov delavnost očitno prinesel s seboj. Pa tudi ambicije, a ne bo preveč velikopotezen. »Kmetijstvo je kot vsaka gospodarska panoga - so vzponi in so padci. Pred nekaj leti je bilo preveč mleka in je bila cena za liter zato zelo nizka. Marsikdo je takrat povečal čredo, toda po moje to ni rešitev. Mislim, da moramo znati s tem, kar imamo, ustvariti več,« pravi Peter Apat. Trudil se bo torej v to smer, ob tem pa obljublja, da ne bo pozabil, da je prednost poklica, ki ga opravlja, tudi čas, ki ga lahko preživi z družino. Ni vse, kar je naravno, zdravo Boža Polak in Maruša Tamše pridobili certifikat zeliščar pridelovalec - 'Za vsako bolezen rož'ca raste', če je veliko znanja ^AS si lokalne novice Tatjana Podgoršek Nista nas pričakali v »opravi«, po kateri naj bi že na zunaj pokazali, da sta zeliščarici: z vencem zdravilnih cvetic okoli glave, z značilno obleko ter košaro zelišč v rokah. Sta pa obramboslovka Boža Polak iz Šmartnega ob Paki ter farmacevtka Maruša Tamše iz Paške vasi strmeli predse na prostor, kamor sta položili certifikat o opravljeni nacionalni poklicni kvalifikaciji 'zeliščar pridelovalec'. V tukajšnjem okolju jih menda ni veliko, če nista celo edini doslej. Na okenskih policah lahko rastejo samo začimbnice »Tega podatka nimava. Naj pa kar pojasniva, da je naziv zeliščar pridelovalec več kot le zeliščar. Ko sva se prijavili za usposabljanje v okviru projekta Integralni turistični produkt zeliščarske dediščine, nisva vedeli, koliko znanja je potrebnega za to. Ni dovolj zdravilne rastline le poznati, jih prepoznati v naravi, treba jih je znati tudi vzgojiti in ustrezno predelati. Mnogi mislijo, da je vse, kar je naravno, zdravo. A ni vedno tako. Večina zelišč pridobiva zdravilne učinkovine od vremena, sonca, vode, osvetlitve in drugih dejavnikov, ki jih je pri pridelavi treba upoštevati. Na okenski polici vsega tega ne moremo zagotoviti, zato tam lahko rastejo samo začimbnice, zdravilnih učinkovin običajno take rastline nimajo.« Sestava zemlje, lega, koliko dodane vode in kakšna voda, vse to vpliva na potek tvorjenja zdravilnih učinkovin, izvemo. Tudi v naravi se lahko zgodi, da imajo rastline manj zdravilnih učinkovin. »Zelišča, ki jih potrebujemo v kulinariki, kozmetiki in zdravilstvu, lahko sami pridelamo, a je dobro vedeti, kako,« sta pojasnili in dodali, da lahko tudi zdravilne rastline za svoje preživetje ustvarijo druge nabrati, kako posušiti, v kakšnih količinah oziroma razmerjih kaj uporabiti, kdaj, koliko časa je smiselno kaj uporabiti,« se je odzvala Maruša, ki zaznava pri svojem delu v lekarni vse večje povpraševanje po zdravilnih rastlinah. Nabor zdravilnih zelišč -blizu 3200 Obstaja podatek, koliko vrst zdravilnih zelišč je v Sloveniji in morda tudi v občini Šmartno ob Maruša Tamše (prve z leve) in Boža Polak: »Za uporabo ni dovolj zdravilnega zelišča prepoznati, o njem je treba tudi vedeti zelo veliko, če ga želiš uporabiti.« snovi. Tudi takšne, ki niso ugodne za naše zdravje. Drži ali ne drži trditev, da za vsako bolezen rož'ca raste? »Drži, vendar moramo poleg tega, katera rož'ca je za kakšno bolezen, vedeti še, kaj je na rož'ci zdravilnega: so to korenine, listi, cvetovi, stebla. Treba je vedeti, kdaj jih je treba Paki, v kateri živita? »Zdravilnih zelišč je okoli 3200, toliko jih je zabeleženih v literaturi. Koliko jih je v lokalni skupnosti, težko rečem. Uporabni, kot zelišča, so namreč tudi nekateri pleveli na vrtovih, njivah,« je povedala Boža. Na usposabljanju za pridobitev certifikata sta se morali naučiti 50 najbolj prepoznavnih zdravilnih rastlin. Katere pa so najbolj uporabne? Kamilica, žajbelj, kopriva, meta, melisa, v kulinariki pa še timijan, bazilika, rožmarin, materina dušica, Maruša pa poleg omenjenih uporabi še kumino, janež za preganjanje težav s prebavili. Boža o prenašanju znanja na mlade, Maruša tudi o dejavnosti S certifikatom sta obe svoje znanje o zeliščih izpopolnili in verjameta, da ga bosta koristno uporabili. Maruša ne izključuje možnosti, da bi kdaj kasneje morda poskusila s svojim zeliščnim vrtom tudi v izobraževalne namene, »ampak potrebujem prostor in dober načrt.« Boža, ki se zdaj bolj ukvarja z vzgojo sivke, z uporabo zelišč v kulinariki in kozmetiki pa pravi, da se odpira možnost imeti svoj zeliščni vrt društvu. Kot predsednica skupine za zelišča znotraj društva meni, da je njena osnovna naloga prenašanje znanja na vse, ki bodo pokazali interes za to, predvsem pa na mlade. Dobro obiskana delavnica uporabe zelišč v kulinariki jih je v društvu spodbudila k razmišljanju o pripravi še kakšne delavnice. Tudi izdelava herbarija je med željami, saj -pravita Boža in Maruša - je lažje nekomu razložiti kaj o rastlini, če jo vidi. Sami pa bosta znanje dopolnjevali z izkušnjami, primeri dobrih praks in še čim. ■ ■ Naš čas, 26. 7. 2018, barve: CM K, stran 5 26. julija 2018 '"WAS GOSPODARSTVO 5 GOSPODARSKE novice Furs vrača denar Ljubljana - Finančna uprava RS (Furs) je ta teden začela vračati dohodnino tistim zavezancem iz drugega svežnja informativnih izračunov dohodnine za lani, ki so med letom plačali previsoko akontacijo dohodnine. Potem ko je maja že vrnila 62,7 milijona evrov, je skupni znesek vračil tokrat nekaj manj kot 191 milijonov evrov. K julijski pokojnini tudi regres Ljubljana - Upokojenci bodo v torek, 31. julija, poleg pokojnine prejeli tudi regres oziroma letni dodatek. Razveselili se ga bodo vsi upokojenci. Tisti, ki prejemajo nižjo pokojnino od 450 evrov, bodo prejeli 410 evrov dodatka, tisti s pokojnino od 450 do 550 evrov 270, tisti s pokojnino od 550 do 650 evrov 210, s pokojnino od 650 do 780 evrov 160, tisti s pokojnino, ki je višja od 780 evrov pa 100 evrov. Hrvaška vlada odpisuje dolgove Zagreb - Minuli vikend je na Hrvaškem stopil v veljavo zakon o odpisu dolga državljanom, ki imajo blokirane račune. V prvem valu so zajeli 150.474 državljanov, ki imajo dolgove do države v znesku do 10.000 kun (1350 evrov). Hrvaški premier Andrej Plenkovič je ob tem dejal, da si s paketom zakonov, ki so jih predlagali prejšnji mesec, prizadevajo, da bi odpisali del dolgov za 326.000 hrvaških državljanov, ki so imeli 31. maja letos blokirane račune. Cene stanovanj in hiš poskočile V Sloveniji so zelo poskočile cene stanovanj in hiš, predvsem tam, kjer je povpraševanje največje, to je v Ljubljani, v Primorju, pa tudi na Gorenjskem. Marsikje v teh krajih je potrebno za kvadratni meter prestižnih stanovanj odšteti že 5000 evrov. Izračuni Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da so se cene rabljenih stanovanj v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povzpele za dobrih 11 odstotkov, cene novih nepremičnin pa za več kot 25 odstotkov. Nova dražba smučišča Kope Po neuspešni prvi dražbi družbe GTC Kope v stečaju, ki je bila marca letos, bo 30. avgusta nova dražbo za prodajo smučišča Kope. Izklicna cena tokrat je določena pri 2,38 milijona evrov, na prvi dražbi je bila 3,4 milijona evrov. Naprodaj je celotno smučišče Kope. Jasna Potisek vodja marketinga v podjetju Skaza Vodenje marketinga v podjetju Skaza je na začetku prejšnjega meseca prevzela Jasna Potisek, ki je svoje znanje pridobivala v oddelkih marketinga, produktnega in brand menedžmenta, projektnega vodenja, skrbi za stranke in prodaje. Trenutno dokončuje tudi doktorski študij Strateškega komuniciranja na Fakulteti za medije. Njen primarni cilj bo nadgradnja celovite strategije marketinških komunikacij v vseh funkcijah podjetja tako za strateške dejavnosti kot tudi za program lastnih blagovnih znamk, predvsem pa osredotočenost na marketinško podprto strateško prodajo ter razvoj novih trgov. Sprememba kriterijev za subvencijo Zaposli.me Ljubljana - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je spremenil kriterije za vključitev v program spodbujanja zaposlovanja Zaposli. me. Osebe, starejše od 50 let, ter osebe z nedokončano ali dokončano osnovnošolsko izobrazbo, ki so stare 30 let in več, se zdaj že takoj po prijavi v evidenco brezposelnih lahko vključijo v subvencionirano zaposlitev. Subvencija znaša od 5.000 do 7.000 evrov, dodelijo pa jo delodajalcem na osnovi javnega povabila, ki je odprto do porabe sredstev oziroma najdlje do 31. julija 2019. Googlu 4,34 milijona evrov kazni Bruselj je Googlu naložil visoko kazen v višini 4,34 milijarde evrov. Evropska komisija je Google oglobila zaradi njegovih kršitev prevladujočega položaja, ki jih ima na trgu zaradi operacijskega sistema Android. Prevladujoč položaj sam kot tak ni protikonkurenčen, so menili, je pa Google ta položaj zlorabil, ugotavlja Bruselj. Eden največjih svetovnih poslov Evropska unija in Japonska sta podpisali enega največjih svetovnih poslov o prosti trgovini v zgodovini, ki zajema skoraj tretjino svetovnega BDP in 600 milijonov ljudi. Carine bodo tako močno okleščene. Eden največjih ivozov Evrope na Japonsko so mlečni izdelki, medtem ko so največji japonski izvozni artikel avtomobili. Pocenili se bodo tudi japonski televizorji in elektronska oprema. Poteza je v močnem nasprotju z dejanji ameriške administracije, ki se je odločila za uvedbo uvoznih dajatev. a mz, mkp Z višjo proizvodnjo v TEŠ reševali neravnovesja v proizvodnji HSE ostaja največji proizvajalec električne energije na slovenskem trgu - Lani zelo neugodne hidrometeorološke razmere, a so kljub temu ustvarili za 7,71 milijona evrov čistega dobička Mira Zakošek Lani so bile v Sloveniji najslabše hidrološke razmere v zadnjih desetih letih, kar se je tudi močno poznalo v poslovanju Holdinga Slovenske elektrarne, ki zato ni ustvaril tolikšnega dobička, kot so načrtovali. Ustvarili so ga v višini 7,71 milijona evrov. 1,52 milijarde evrov prihodkov Skupina HSE, ki zaposluje 3100 delavcev, je lani ustvarila za 1,52 milijarde evrov prihodkov (predlani 1,18 milijarde). Slabši pa je bil tudi dobiček iz poslovanja, ki je dosegel 53,2 milijona evrov (75,79 milijona evrov leta 2016). Proizvodnja v hidroelektrarnah je bila nižja za 17 odstotkov, v termoelektrarnah pa za štiri odstotke. »Izpad hidrologije in termo proizvodnje je skupina nadomeščala z dodatnimi trgovalnimi aktivnostmi in izkoriščanjem tržnih priložnosti predvsem na tujih trgih,« pravita generalni direktor HSE Matjaž Marovt in finančni direktor HSE Stojan Nikolic. To je seveda tudi vplivalo na slabši poslovni izid. Največji deležprihodkov prispevala TEŠ Med odvisnimi družbami je lani največ prihodkov ustvarila Termoelektrarna Šoštanj. Izkazala jih je v višini 207 milijonov 450 tisoč evrov. Čisto izgubo je zmanjšala s predlanskih 47,2 milijona evrov na 32,5 milijona evrov. Največ dobička med odvisnimi družbami pa so imele Dravske elektrarne Maribor, in sicer za 7,71 milijona evrov. Njihovi prihodki so dosegli 59,97 milijona evrov. "Lansko poslovanje je bilo pogojeno tudi z našo prožnostjo in odzivnostjo pri prodaji in trgovanju z električno energijo na evropskem trgu. Učinki slednjega so se odrazili v izboljšanju konkurenčnosti skupine HSE na domačem in evropskem trgu ter v večjih poslovnih prihodkih, ki pa zaradi neugodnih hidroloških razmer niso uspeli v celoti ublažiti izpada dobička," sta v poslovnem poročilu zapisala Matjaž Marovt in Stojan Nikolic, ki sta zadovoljna, da so uspeli kljub zahtevnim razmeram zadolženost znižati za 48 milijonov evrov. Proizvedli 7 teravatnih ur energije Lani je HSE proizvedel sedem teravatnih ur električne energije, od tega 44 odstotkov v hidroelektrarnah in 56 odstotkov v termoelektrarni. Povečali so obseg trgovanja z električno energijo. Trgovali so v 19 evropskih državah in prodali 37 teravatnih ur električne energije, kar je za 30 odstotkov več v primerjavi s predhodnim letom. Tako so se odločali zaradi ugodnih cen elektrike, ki so narastle zaradi naraščajočih potreb po električni energiji. Proizvodnja je bila v hidroelektrarnah nižja zaradi zimskega mraza in poletne suše. Neugodne razmere pa so trajale skoraj vse leto. Cene elektrike naraščajo Po letih nizkih cen električne energije so se te v zadnjem lanskem četrtletju začele dvigati. To so seveda izkoristili s polnim obratovanjem obeh blokov Termoelektrarne > Čeprav je bila proizvodnja za 10 odstotkov manjša kot leto poprej, so v skupini HSE s 64-odstotnim deležem v celotni proizvodnji električne energije v Sloveniji upravičili pomen največjega domačega proizvajalca električne energije. Šoštanj. Večino časa so polno obratovali z vsemi razpoložljivimi kapacitetami (bloka 6 in 4 ter plinske turbine). Dosegali so zelo visoke dnevne proizvodnje, 12. januarja na primer rekord v višini 18,66 GWH, s čimer so presegli povprečno dnevno proizvodnjo za 67 odstotkov. Direktorja poudarjata, da so ravno s šoštanjsko termoelektrarno reševali neravnovesja zaradi nižje proizvodnje hidroelektrarn in povečanega povpraševanja. Prvi nadzornik Gorenja Bernard C. Pasquier Velenje, 23. julija - Člani nadzornega sveta Gorenja so se danes sešli na konstitutivni seji, na kateri so za svojega predsednika izvolili Bernarda C. Pasquierja. Namestnika sta postala Bachtiar Djalil in Krešimir Martinjak. Izvolili so tudi člane revizijske komisije nadzornega sveta. Predsednik revizijske komisije nadzornega sveta je postal Miha Košak, člana Djalil in Drago Krenker, zunanji član pa Aleksander Igličar. Skupščina Gorenja je na junijski seji za nadzornico poleg Djalila, Pasquierja in Košaka potrdila še Corinno Claudio Graf. Nadzorni svet sestavljajo tudi štirje predstavniki zaposlenih, poleg Martinjaka in Krenkerja še Peter Kobal in Jurij Slemenik. a T ODELO ZAPOSLUJE Zaradi rasti podjetja ter pokrivanja letnih dopustov* v svoj kolektiv na lokaciji v Preboldu vabimo: DELAVCE V PROIZVODNJI DELAVCE V SKLADIŠČU POLNOLETNE DIJAKE IN ŠTUDENTE ZA POČITNIŠKO DELO* *Dijake in študente, ki z nami ostanejo 30 dni, za zvestobo dodatno nagradimo s finančno nagrado v višini 50 EUR neto. Ustvarjajte z nami svetlo prihodnost na poti polni izzivov in se nam pridružite kot sodelavec v dinamičnem mednarodnem okolju priložnosti. Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 703 46 47 www.odelo.si odelo Automotive Signal Lights od'ilo ■ Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 6 6 OD SREDE DO TORKA 26. julija 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 18. julija Skupni odbor Državnega zbora je podprl predlog zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB in ob tem sprejel številna zakonsko potrebna dopolnila. Mislinjčani so dopoldne, nezadovoljni zaradi zamud pri uresničevanju 3. razvojne osi, z geslom "Hoč'mo cesto" protestno prečkali glavno cesto na domačem prehodu za pešce. Povzročili so 10-kilometrski zastoj vozil. Evropska komisija je zaradi kršenja konkurenčnih pravil kaznovala podjetje Google. Ameriški spletni velikan si je kazen v vrednosti 4,3 milijarde evrov prislužil, ker je zlorabil prevladujoči tržni položaj svojega operacijskega sistema za mobilne naprave Android. Evropska komisija je podjetju Google naložila 4,3 milijarde evrov kazni. Pred obalo Cipra je v brodolomu ladje, na kateri je bilo okoli 150 ljudi, umrlo najmanj 19 pre-bežnikov, 25 je ostalo pogrešanih. Znova je razburjal ameriški predsednik. V pogovoru za enega domačih medijev je o morebitni pomoči Črni gori kot članici Nata v primeru napada dejal: »To so zelo močni ljudje. To so zelo agresivni ljudje, lahko postanejo zelo agresivni, in čestitke, ste v tretji svetovni vojni«. Madžarska je sporočila, da se umika od dogovora Združenih narodov o migracijah. Kot so pojasnili, ocenjujejo, da dogovor spodbuja gibanje ljudi, kar je po mnenju Madžarske nevarno za svet. Nemška vlada je dosegla dogovor o razglasitvi Maroka, Tunizije, Alžirije in Gruzije za varne države izvora, s čimer namerava pospešiti azilni postopek in olajšati izgon zavrnjenih prosilcev za azil. Četrtek, 19. julija Državni zbor je z 59 glasovi ZA in 11 PROTI sprejel zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. stranilo objav, v katerih uporabniki zanikajo holokavst. Italijanski premier Giuseppe Conte je v pismu Evropski uniji predlagal oblikovanje kriznega odbora, ki bi skrbel za porazdelitev prebežnikov, prispelih v Evropo po morju, med državami Evropske unije. Izraelski parlament je sprejel zakon, ki državo opredeljuje kot »nacionalno državo« judovskega naroda. Brž so se oglasili arabski poslanci, ki menijo, da lahko sporni zakon pomeni »smrt demokraciji« v Izraelu. Turčija je sporočila, da po dveh letih od spodletelega državnega udara leta 2016 odpravlja izredne razmere. Petek, 20. julija Doma so se novinarji motali okrog koordinatorja stranke Levica Luke Meseca. Ob napovedih, da naj bi peterica strank okoli LMŠ po izstopu NSi k pogajanjem povabila Levico, je Mesec dejal, da so se v Levici sicer pripravljeni pogajati, a pričakujejo bistveno drugačno koalicijsko pogodbo od pogodbe, ki so jo stranke usklajevale z NSi. Bil je zadnji dan dela v Tovarni nogavic Polzela, ki je bila v stečaju od leta 2016. Francoski predsednik Emmanuel Macron je iskal pravi odziv na afero, v kateri je pomočnik vodje njegovega kabineta pristal v priporu, ker se je med majskimi protesti preoblekel v policista in izvajal nasilje nad protestniki. V mestu Lübeck na severu Nemčije je bilo v napadu z nožem na avtobusu ranjenih deset ljudi, od tega eden huje. Deželna vlada v Spodnji Avstriji je sporočila, da razmišlja o omejitvi obrednega zakola živine. To je razjezilo Jude, ki bi se morali registrirati, če bi želeli kupovati meso košer. V indijski zvezni državi Radža-stan so neznanci do smrti pretepli muslimana, ki je v svojo vas skušal pripeljati dve kravi, da bi jih imela družina za meso in mleko. Državni zbor je sprejel zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Predsednik republike Borut Pahor je sporočil, da bo Državni zbor uradno seznanil, da v 30-dnevnem roku ne bo predlagal kandidata za predsednika vlade in da nihče ne uživa potrebne parlamentarne podpore za izvolitev. V središču nove polemike se je znašel ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg, ki je sporočil, da družbeno omrežje ne bo od- Brez vednosti sodelavcev je Trump Putina povabil na obisk v Belo hišo. Američani so presenečeni izvedeli, da je njihov predsednik Trump na vrhu z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom brez vednosti sodelavcev Putina septembra povabil na obisk v Belo hišo. Sobota, 21. julija Janez Janša je ob začetku tradicionalnega poletnega tabora SDS dejal, da so v primeru, ko ni mogoče sestaviti stabilne vlade, boljša izbira predčasne volitve. Avstrijska vlada je sprejela spremembo zakona o delovnem času, po katerem bo ta odslej lahko trajal tudi 12 ur. Na Japonskem so izdali opozorilo pred neobičajno visokimi temperaturami, ki so v zadnjih dveh tednih zajele državo. ZDA so napovedale, da bodo Ukrajini namenile 200 milijonov dolarjev za krepitev njenih obrambnih sposobnosti. Odnosi Na Japonskem so se borili z vročino, pri nas poletje ni imelo prave moči. Po dnevu nasilja v Gazi, ki je izbruhnilo zaradi smrti štirih Palestincev in izraelskega vojaka, sta se Izrael in skrajno palestinsko gibanje Hamas dogovorila o prekinitvi ognja. Nedelja, 22. julija Ob sklepu srečanja ministrov skupine G-20 je francoski finančni minister Bruno Le Maire posvaril, da je »trgovinska vojna postala resničnost«, enostranske ameriške carine na evropsko jeklo in aluminij pa je označil za »zakon džungle«. Francoski minister pravi, da je trgovinska vojna postala resničnost. Na izrednem vrhu upravnega odbora enega največjih avtomobilskih podjetij Fiat Chrysler Automobiles so dobili novo vodstvo. Zaradi bolezni je namreč odstopil Sergio Marchionni, ki je podjetje vodil štirinajst let. Pred mednarodnim letališčem v afganistanski prestolnici Kabul se je med množico, ki je pričakovala vrnitev podpredsednika Abdula Rašida Dostuma iz Turčije, razstrelil napadalec. V Republiki Južni Afriki pa so napadalci pripravili zasedo za taksiste. Ko so se ti vračali s pogreba sodelavcev, so napadalci vozila taksistov napadli iz zasede. Umrlo je 11 taksistov, štirje so bili huje ranjeni. Avstrijsko ministrstvo za promet je sporočilo, da kandidati za vozniški izpit v Avstriji teoretičnega dela preizkusa ne bodo mogli več opravljati v turškem jeziku. Izraelska vojska je z juga Sirije ponoči evakuirala več kot 400 pripadnikov sirske prostovoljne organizacije Bele čelade, ki so pomagali pri reševanju v vojni ogroženih civilistov. Ponedeljek, 23. julija Borut Pahor je Državni zbor obvestil, da v prvem krogu za mandatarskega kandidata ne predlaga nikogar, saj nihče nima zadostne podpore. Ob tem je izrazil prepričanje, da »si nihče od nas verjetno ne želi, da bi dobili vlado, ki bi bila samo rezultat nasprotovanja kakšni alternativni rešitvi«. Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o odvzemu premo- Državnemu zboru je sporočil, da za mandatarskega kandidata ne predlaga nikogar. ženja nezakonitega izvora, po katerem se je ta uporabljal retroaktivno za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo, torej pred letom 2011. Na Hrvaškem je začel veljati zakon o odpisu dolga državljanom z zamrznjenimi računi. Državna finančna agencija je tako začela odpisovati terjatve 150 tisočim državljanom. Evropska komisija je odobrila pomoč Švedski pri obvladovanju požarov, ki so izbruhnili med dolgim vročinskim valom. V strelskem incidentu v Toron-tu so bili ubiti trije ljudje, dva civilista in strelec, ranjenih je bilo še 13 ljudi. Motiv streljanja ni bil znan. Torek, 24. julija Na domačem političnem parketu se je zaiskrilo. Potem ko je peterica strank okrog LMŠ medijem zaupala, da bo še teden dni čakala, če se za vrnitev k pogajanjem odločijo v NSi, je Luka Mesec iz Levice dogajanje označil za neresno in neodgovorno. Naposled je Marjan Šarec dejal, da je možnost pogajanj z NSi izčrpana in da se bodo zato »z iskrenimi nameni« začeli pogajati z Levico. V tragični nesreči sta se na morju v Črni gori ponesrečila slovenska državljana, 35-letna ženska in 10-letni otrok. Iz Grčije so prihajali grozljivi prizori. V obsežnih gozdnih požarih, ki so se razplamteli v Številni so umrli med begom pred ognjenimi zublji. priljubljeni letoviški vasi Mati, je umrlo najmanj 74 ljudi, vsaj 187 je bilo ranjenih. Izraelska vojska je sporočila, da je na jugu Golanske planote sestrelila sirsko bojno letalo, ki naj bi zašlo v izraelski zračni prostor. Iz Laosa so poročali, da se je zrušil jez na hidroelektrarni v pokrajini Atapeu na jugu države in poplavil šest bližnjih vasi. Število mrtvih še ni bilo znano, več sto ljudi pa je bilo pogrešanih. Tjaša Zajc Iz prve službe v Ljubljani se še danes živo spomnim besed starejšega, v podjetju že vrsto let zaposlenega kolega. "Na koncu ni važno, kaj delaš, temveč s kom delaš," je dejal. Trenutno sem v petem podjetju v svoji karieri. Vsaka zaposlitev v preteklosti je bila večletna, okolja pa različna, vsako na svoj način. Od manjšega lokalnega podjetja do državne medijske hiše z veliko med seboj odtujenimi in zadržanimi sodelavci. S časom me je presenetila ugotovitev o iz političnih prepričanj izhajajoče razdvojenosti med zaposlenimi. Ni bilo vseeno, s kom se družiš. Moja naslednja postaja je bil manjši nacionalni medij. Majhna ekipa je delovala kot kup prijateljev, skoraj družina. Po odločitvi za premik naprej sem se ob menjavi službe prvič bala, da bi zaradi dobrih odnosov z večino pogrešala predhodno okolje. Strah je bil odveč. Znašla sem se v še manjši ekipi z veliko svobode in medsebojnega spoštovanja. Ker smo bili del večjega medija s tujim lastnikom, je bilo čutiti vpliv mednarodnega korporativnega lastnika in njegovih visokih finančnih pričakovanj. Na ravni celotnega podjetja je bilo več transparentnosti o poslovanju, kar je posledično bolj kot na vseh medijih prej zaposlenim, ne glede na položaj, dalo vpogled v medsebojno povezanost oddelkov. Bolj jasno je bilo, kaj je treba narediti za to, da na koncu meseca vsi dobimo plače. Ker je bilo zaposlenih veliko, je bilo nemalo razdvajanj in nezadovoljstva zaradi deljenih mnenj o vrednosti in pomembnosti posameznikov. Vedno sem rekla, da so podjetja z okoli sto zaposlenimi kot male vasi z nemalo opravlja-jočimi in zavistnimi sosedi. Moje načelo pri medsebojnih odnosih je bilo vedno preprosto: prijaznost, neobsojanje in poskus vživljanja v kožo drugega. To v praksi pomeni, da sem, če so sodelavci opravljali nekoga, ki ga ni bilo zraven, "obtoženca" zagovarjala. Če je bil nekdo označen za nemogočega ali sitnega, sem razmišljala, kaj bi lahko botrovalo takšnemu delovanju. Urednik je morda manj potrpežljiv, če mu zunanji sodelavci ne oddajajo obljubljenih prispevkov zadnji hip. Poslovni vodja je morda živčen, ker je bilo prodanih manj oglasov, kot je bilo pričakovano. Spet tretji posameznik ima morda zgolj slab dan, probleme doma ali pa je njegova zadirčnost njegov normalni način delovanja. Ni sicer prijeten, a njegovega neprijetnega tona ne gre jemati osebno. Veliko je razlogov, zakaj se ljudje obnašajo, kot se, a za večino, ki jih obkrožajo, je še vedno najlažje obsojati. Sploh takrat, ko je govora o zaposlenem, ki opravlja drugačno delo kot ti, in o zahtevnosti njegova položaja nimaš pojma. Ljudje naravnost uživajo ob označevanju drugih za nesposobne. Do določene mere je lažje, če je tvoj položaj med manj odgovornimi. Točno veš, kaj se od tebe pričakuje, obenem pa od tvojega dela ni zares nič usodno odvisno. Lažje si prijeten in se bolje razumeš z drugimi. Z naraščanjem odgovornosti in položaja znotraj ekipe ali podjetja se dinamika odnosov hitro spremeni. Ko so od tebe in tvojega vodenja odvisni rezultati, moraš biti včasih tudi zahteven, strog, manj prijazen. Če si želiš ustvariti določen ugled in spoštovanje, si vsega ne moreš privoščiti. Posledično postaneš bolj previden pri podrobnostih iz zasebnega življenja in deljenja osebnih mnenj. Morda postaneš bolj resen in nadrejen nekomu, ki je prepričan, da si položaja ne zaslužiš. Delo z ljudmi postane projekt, za katerega ugotoviš, da nisi dovolj opremljen in je presneto zapleten. V svetu mladih podjetij je nenehno slišati, da investitorji "vlagajo v ljudi, da je ekipa pomembnejša od ideje." Če je ekipa dobra, bo poskrbela za uresničitev ideje. Delujejo odlično, dokler so stvari dobre. Težava nastane, ko se situacija zaostri, naraste napetost in pride do razhajanj v interesih ter mnenjih o pravem naslednjem koraku. Ne vem, od kod izraz "sto ljudi, sto čudi." Kako resničen je, ugotoviš, ko delaš z veliko različnimi ljudmi. Nikoli ne moreš priti do dna razumevanja drugih. Ko k temu prišteješ še multikulturnost in sodelovanje s tujci, pa prvič razumeš, od kod potreba po doktoratih na temo psihologije, skupinske dinamike, diplomacije in komuniciranja. No, eno vsekakor drži za vse: s prijaznostjo načeloma lažje prideš dlje kot z drugačnimi pristopi. ■ Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 3 19. julija 2018 REPORTAŽA 7 Spremembe izziv za dijake, starše in tudi šole Polnoletnost pomeni tudi odgovornost - Že sedaj tu in tam v praksi pisanje in podpisovanje lažnih opravičil dijakov - Pravica do odraslosti ni vedno dobra Tatjana Podgoršek Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je na posvetu ravnateljem srednjih šol pred koncem šolskega leta predstavilo spremembe kar devetih pravilnikov in zakonov, ki bodo začeli veljati z novim šolskim letom. Spremembe bodo kar precejšnje in daljnosežne. Med drugim v spremembah zakona o gimnaziji ter o poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju piše, da lahko dijak samo enkrat ponavljanja letnik ali preide iz enega v drug program. Teh omejitev doslej ni bilo. Spremembe so tudi pri izrekanju vzgojnih ukrepov: po novem so namreč le trije (po stari zakonodaji jih je bilo pet) in dijaka lahko tako precej hitreje »doseže« skrajni ukrepa - izključitev iz šole. Med spremembami pa so največ prahu dvignili novi šolski predpisi, sprejeti na osnovi evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov in določb v družinski zakonodaji. Nič brez pisnega soglasja Po teh predpisih bodo lahko namreč v novem šolskem letu staršem polnoletnih dijakov sporočili ocene, neopravičeno odsotnost ali vzgojne ukrepe le, če bodo ti predhodno za to dali šoli pisno soglasje. Povedano drugače: če bodo starši 18-le-tnika želeli na govorilne ure, ga bodo morali najprej zaprositi za dovoljenje, čeprav zakon o zakonski zvezi in delovnih razmerjih določa, da so dolžni preživljati otroka do dopolnjenega 26 leta starosti, če se redno šola ali če je vpisan na izredni študij (sicer pa se njihova skrb pri polnoletnosti zanj konča). Prav tako bo razrednik moral pridobiti dijakovo soglasje, če bo želel starše obvestiti, da je njihov otrok že dalj časa odsoten od pouka. Lahko se zgodi, da starši ne bodo vedeli, da je - na primer - njihov otrok izključen, ker je manjkal en teden (35 ur), saj ga namreč lahko šola v tem primeru po novih predpisih izključi brez prvega opomina. V zvezi s to spremembo smo zbrali nekaj mnenj. Polnoletnosti ne moremo jemati polovičarsko Rajmund Valcl, ravnatelj Gimnazije Velenje ob tem pravi: »Polnoletnosti ne moremo jemati polovičarsko. Če imajo dijaki pri 18 letih volilno pravico, so odgovorni za svoja dejanja tudi po drugih zakonih, potem naj polnoletnost pomeni odgovornost tudi v šoli. Menim, da v urejenih družinah, v katerih so otroci vzgojeni in je komunikacija med starši in njimi utečena, posebnih težav ali sporov ni pričakovati. Prav tako ne vidim težav med dijakom in učiteljem. Tam, kjer je odnos normalen, se pogovarjata, si zaupata kot odrasli osebi. Učitelj razrednik ima še vedno možnost, da dijaku izostanka od pouka ne opraviči, če meni, da je opravičilo lažno. Že sedaj se je tu in tam zgodilo, da so dijaki sami napisali in podpisali opravi- čilo ter ga prinesli v šolo, a se ni nič zgodilo.« Je pa Valcl menil, da znajo svojo polnoletnost pri vpogledu v ocene »izrabiti« dijaki iz neurejenih družin, v katerih že danes ni komunikacije med njimi, starši in šolo. Pri tem so bili tudi sami že do sedaj velikokrat pisnem soglasju dijakov pa: »Mislim, da bo rezultat tega: tresla se je gora, rodila se je miš. S polnoletnostjo so dijaki namreč že od nekdaj odgovorni zase, s spremembo zakona o varovanju osebnih podatkov pa je pravica do zaščite njihovih podatkov staršem. Predvidevam, da bo ta sprememba v večini primerov prinesla le neko dodatno administrativno opravilo, od nas pa je odvisno, koliko prahu bomo dvigali ob tem.« Da pravica do »odraslosti« lahko prinese težave, je Fidlerjeva menila tudi ob Obstaja še večja neumnost? »To je največja neumnost in ne vem, če je katera še večja,« je komentirala »pisno odraslost« dijakov članica sveta staršev Šolskega centra Velenje Mojca Polak Rožič in nadaljevala: »Dokler iz hladilnika jemlje hrano, prejema denar, ne more odločati, ali bodo starši lahko pogledali njegove ocene ali ne. Peščica je vzgojne težave. Tega odgovora spremembe ne prinašajo. Pisanje lažnih opravičil samemu sebi je brez zveze Dijak Maks Praprotnik, ki je letos dopolnil 18 let, meni, da so njegovi vrstniki odgovorni in dovolj zreli za večino svojih odločitev. Sam s tem nima težav. Starše sproti seznanja z vsemi Rajmund Valcl: »Če imajo 18-letniki volilno pravico, če so odgovorni za svoja dejanja po drugih zakonih, naj bodo odgovorni tudi v šoli.« Cvetka Bovha: »Iz več kot 30-letnih pedagoških izkušenj težko pritrdim, da je večina dijakov dovolj zrelih za odločanje.« nemočni. »Problematične« dijake so doslej obravnavali v skladu s pravilnikom, izrekali vzgojne ukrepe, do konca (izključitev) pa niso šli. »Možnost smo jim dali, odločitev je bila njihova. Glede staršev pa lahko le rečem, da imajo ti vedno prav.« V njegovih dolgoletnih izkušnjah je bilo takih dijakov malo. Praksa kaže, da vsi dijaki niso dovolj zreli Po mnenju Cvetke Bolha, profesorice zgodovine, je razburjenje zaradi potrebnega dijakovega pisnega soglasja po eni strani upravičeno, po drugi ne. »Polnoletnim dijakom bi morali zaupati, čeprav iz svojih več kot 30-letnih pedagoških izkušenj tudi kot razredničarka ugotavljam, da ne more biti vedno tako. Nemalokrat so bili dijaki premalo zreli, da bi lahko povsem samostojno odločali o sebi.« Tudi Bovhova meni, da bo obvezno soglasje polnoletnih dijakov trd oreh v neurejenih družinah, kamor pa šola ne more poseči. Tresla se je gora, rodila se je miš Šolska svetovalna delavka Gabrijela Fidler je spremembe pravilnika o šolski dokumentaciji označila kot izziv za vse: dijake, starše in šole, o obveznem Gabrijela Fiidler: »Dijaki se morajo zavedati, da poleg pravic obstajajo tudi dolžnosti.« primeru: »Če polnoleten dijak v zadnjem letniku zaide v slabo družbo ali popusti v šoli zaradi drugih razlogov in ni podpisal soglasja staršem, lahko pride do spora med šolo in starši, ker prva ni obvestila (ker ni smela) drugih o otrokovih težavah. Kdo bo pri tem potegnil krajšo? Dijak, ker mu ne bi pravočasno pomagali,« je še poudarila Fidlerjeva Mojca Polak Rožič: »Dokler otrok iz hladilnika jemlje hrano, prejema denar, ne more odločati, ali bo staršem dovolil vpogled v ocene ali ne.« pri 18 zrela, večina ni. Vzgoja je danes taka, da otroke ujčkamo, hodimo z njimi na informativni dan, nekateri celo na fakulteto.« Pomagati jim morajo, še dodaja, že v osnovi šoli in ta pomoč je kasneje umevna sama po sebi. Vprašanje, ki se ji pri tem poraja, je, kaj bo z dijaki, ki imajo učne, Maks Praprotnik: »Zaradi sprememb težav ne vidim. Starše seznanjam z vsem.« novicami, dobrimi ali slabimi. Ob dobri novici ga ti spodbudijo, ob morebitni slabi dobi napotke, kako se lahko v prihodnje tem izogne. »Menim, da bi se dijaki morali zavedati, da je pisanje lažnih opravičil samemu sebi »brez zveze«. S tem zavajajo sebe, okolico in tudi tiste, ki so mu pripravljeni pomagati,« je še dejal Maks Praprotnik. a bolj poudarjena.« Kot šolska svetovalna delavka in tudi kot mama bodoče 18-letnice meni, da so polnoletni dijaki dovolj zreli in bi jim morali starši dovoliti, da odrastejo, da rešujejo svoje težave sami, ne pa - velikokrat - oni namesto njih. Glede na njene dolgoletne izkušnje pri večini dijakov in njihovih starših težav zaradi sprememb ne pričakuje. Lahko pa pričakujejo, dodaja, še večje zaplete v družinah, kjer težav najstnikov ne rešujejo najbolj vešče. »Dijaki se morajo zavedati, da s polnoletnostjo ne pridobijo le pravic, ampak tudi dolžnosti. Da ima vsako dejanje posledice in s polnoletnostjo tudi sami nosijo posledice nepremišljenih dejanj, napačnih odločitev ... Težava je, da dijaki v tej starosti razmišljajo bolj kratkoročno, iščejo hitre rešitve in niso sposobni predvideti dolgoročnih posledic. Starši so pred izzivom, ali bodo otroke na to pripravili, se z njimi o tem normalno pogovorili. Tudi šola bo pred izzivom, kako bo sestavila pravilnik o šolskem redu, kako bo predvidela opravičevanje polnoletnih dijakov, kaj bo osnova za opravičevanje: potrdilo zdravnika, neke ustanove oziroma opravičilo staršev. Tega pa bodo lahko prinesli le, če bodo podpisali soglasje Piknik doživetje z legendarnim PONYjem ob jezeru Ste ljubitelj kolesarjenja in piknikov v naravi? Pri nas v Restavraciji Jezero smo za vas pripravili posebno in nepozabno Piknik doživetje z legendarnim PONYjem ob jezeru EKSKLUZIVNA PIKNIK PONUDBA VSEBUJE: izposojo PONYja z vso opremo za piknik do 4 ure, piknik kovček z malico - mesni ali vegetarijanski meni, piknik »dekco«, zemljevid s priporočenimi turami okoli velenjskih jezer, izbor pijač, ki jih boste izbrali sami. VEČ INFORMACIJ NA: Restavracija Jezero W www.gorenjegostinstvo.si Podajte se na pot novih doživetij in presenečenj ob jezeru. Doživite novo pustolovščino... REZERVACIJE IN KONTAKTNI PODATKI ZA IZPOSOJO: Restavracija Jezero, Cesta Simona Blatnika 24, 3320 Velenje, Slovenija + 386 (0)3 586 64 62 E restavracija.jezero@gorenje.com Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 8 8 KULTURA 26. julija 2018 Razstava Gumbi in gumbarstvo v Šoštanjski mestni galeriji Šoštanj. 17. julija - V torek so v Šoštanjski mestni galeriji odprli razstavo Gumbi in gumbarstvo v Šaleški dolini. Razstava, ki je bila letos že na ogled na Velenjskem gradu, nas popelje po zgodovini gumbarstva v svetu, nadalje pa se osredotoča na gumbarstvo v slovenskem prostoru, predvsem v Šaleški dolini, kjer je Šoštanj igral pomembno vlogo v zgodovini razvoja gumbarstva. Del razstave je posvečen tudi zgodovini podjetja Dolejši modni gumbi, danes največjem proizvajalcu gumbov v Sloveniji, temelječem na dolgoletni družinski tradiciji. Zelo zanimiv del razstave predstavljajo različni materiali, iz katerih se gumbi izdelujejo, kot so rogovje in kosti, les, kovina, kokos, ekvadorski orešček, galalit, poliester itd. Ob odprtju so predvajali tudi kratek dokumentarni film o zgodovini gumbarstva v Šaleški dolini in podjetju Dolejši modni gumbi ter tako obudili spomine Kljub poletju so na odprtje razstave prišli številni Šoštanjčani, saj se mnogi še spomnijo časov, ko so gumbe proizvajali v njihovem mestu. Tudi razstavo so si ogledali z zanimanjem. na nekdanjo Šoštanjsko tovarno gumbov. Številni obiskovalci odprtja razstave so ob tem obudili tudi spomine na tovarno, ki je danes ni več, na njenem mestu pa stojijo lepi stanovanjski bloki. Zbrane so nagovorili Šoštanjski župan Darko Menih, direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart, strokovna sodelavka Zavoda za kulturo Šoštanj Milojka Komprej in avtorica razstave Pina Špegel, sodelavka muzeja Velenje. Razstava bo na ogled do 10. septembra, od ponedeljka do petka, med 16. in 18. uro ali po naročilu. Vabljeni k ogledu! Knjižico Velenje obiskali štirje kužki V prejšnjem tednu so preddverje Knjižnice Velenje obiskali štirje igrivi, a ubogljivi kužki. Micka, Sofija, Nesi in Cofi so imena štirinožnih prijateljev, ki so jih med obiskovalce pripeljale članice Športno-kinološkega društva Kosmati smrčki. Ena od njih je Velenjčanka Melani Skornšek, ki je zbranim tako kot njeni kolegici dobro prikazala, kaj vse je mogoče naučiti psa. Bili smo priča ubogljivosti na besedo, zvestemu sledenju, slalomu med nogami, igri z balonom in žogo, prevalu in še kakšni spretnosti. Posebej prisotni otroci pa so bili izjemno veseli, da so lahko ob koncu srečanja kužke pozdravili tudi od blizu. Tudi poletje utripa z dogodki Velenje - Festival Velenje je tudi za te poletne dni, ko si večina občanov sicer nekje nabira novih moči za delo v prihodnjih mesecih, pripravil nekaj zanimivih prireditev. Včeraj ste tako lahko prisluhnili brazilskim ritmom zasedbe Chorinho & Samba Brasileiro. Na Velenjskem gradu bo 27. julija koncertirala zasedba Pliš, mlade pa bo 1. avgusta zabaval zagrebški kantavtor Miki Solus. Avgusta se bodo zvrstile še zasedbe Dixi Šok band, Kontrabant, duo Ofak - Mori, glasbeni projekt Bordo ter Duo Chateau. Bližnje dogajanje bo popestrila še sodobna plesna predstava Ma-rat/Sade v izvedbi plesalcev iz Srbije, ki si jo boste lahko ogledali v nedeljo, 29. julija. Bonifacij in Marija se bosta v atriju Velenjskega gradu v Iskreni spovedi predstavila 7. avgusta. V poletnih mesecih sta na ogled dve razstavi, in sicer Velika črta v izvedbi JSKD, na kateri bodo predstavljena dela 45 avtorjev, in razstava sodobne slovenske slikarke Barbare Jurkovšek. Že sedaj naj vas spomnimo, da bo v sklopu poletnih prireditev tudi letos konec avgusta potekal tridnevni že 30. Citrarski festival »Prešmentane citre«, glasbeno poletno ponudbo pa bo tradicionalno sklenil koncert Iztoka Mlakarja na Velenjskem gradu (2. septembra). V kulturnem domu Velenje pa bo 30. avgusta v sodelovanju s festivalom Kunigunda na ogled gledališki koncert Svetlane Makarovič Prekleti kadilci. A to je le nekaj dogodkov, ki vas razveseljujejo v teh poletnih dneh, druge, ne le tiste, ki jih pripravlja Festival Velenje, vam sproti predstavljamo v rubriki Kdaj, kje, kaj. ALTIERHATOR 100x zakaj, 1x zato! Bojan Pavšek Smo v času tranzicije. Pri tem ne mislim na tisto, ki jo dokaj neučinkovito poskušamo zapustiti že dobrih 27 let. Tokrat je na tapeti poletna tranzicija, ki obravnava obdobje sezonskega prehoda iz delavske v dopustniško ureditev. Nastopil je čas, ko leposlovje z mehkimi platnicami, velike otiralke, napihljivi flamingi, živobarvne hladilne torbe in nebroj ostalih prostočasnih rekvizitov, skritih v temnih kotičkih kleti, ugledajo sončne žarke. Gre za skoraj nepogrešljive pritikline, ki bodo bolj ali manj uporabljene tam, kjer bomo bolj ali manj preživljali zaslužen oddih. Mestni asfalt zaradi pobega prevoznih sredstev v pretežno obmorske kraje razbeljen prevladuje v urbanem pejsažu. To je nedvomno pokazatelj, da je napočil čas kolektivnih sprememb. Prednjači kratkotrajna zamenjava bivalnega okolja, ki predstavlja krepostno protiutež rutiniranemu domačemu ambientu. Če je podprta še z zvrhano mero hedonizma, so ustvarjeni pogoji za nadvse ugodno umsko teleportacijo. Odprejo se kanali, ki omogočijo prehajanje iz cone načrtovanja v cono spontanosti. Iz običajnega v nenavadno. Iz monotonosti v dinamičnost. Iz rutine v svežino. onem (jsum rtdCf sit omet OKO Inset OdtAci fetjglar 5lf ames eiemenfum non, akjuel sil rarel 1user~~*"-----------------------1----------- síiweiir vouris piocenai ormone por rjusfn Pellenlesque haSTanf morH rr> s Prono motsheaudue juspeodSs ius er (idus er moiesuodo lam« oc Hjrpsoo«no3, Ppoino maiesiio ououe JuspanJiss xui. InHeger in ex ultnces orcu nliquef MiqcTIí Doneč ri anle prelium mnsag ullamcor <; :is a nuii~,«:» ui1 KkJuiUM jm qu-j.- .rijuMtivoiuiu Suspšndlsii ■ucOo ere i n; ■ MEjmjM «i i nam >. si -usmhimssi Howeet ante augi. I qiJSErol DI *T. UliULAl .. M Htíü EIÜ» GUl KLAOWÍTÍHTlÉ A" ">l i=-= IhilriM :iüs«rwtiBÉirt»iHwiiiTara«MrurVPWi»TO .■ÍSÍIHMI ínoieoiiqu enm Kl enimBBHDettlBltfu^ht*ftt:U»lfllHS*> pcimtiimuciDUí. oncjlucu :sp«ucreíix J 3UIÍEN 1ÍDEM HICE ICHIHI ■JMÜLdtKJteí-YÍhlí ji i« lo;^SKlClCflTOaiil(«fWL'Ml-.iCtmiLir- yBABSptXJStMOIlíiriipSUiiY In gne Ó lí cHatrum* StYIHIv ■ a. VYVáMlJI itffT Lt MCAlflFUlHCh lurajiifcp ti .\i:jm QU -UU <1UN:|P (II VUVIOAIGT 00 UtlAT ACCUMV i !.IILh_ : ,:Jijr11 ¡.. ifut dntJUB huero ndbHHb cunan«»*! giirices sOMHUuquofnirefwhjtpor. c js molír'H? (!> Ml o^er elpoUi Danec eteifEnü mate nliqmin Alqunm eral ™kjfrpaf El ei pijas or fllji congue volultot Erlom 1lix flunt (Jolv ef lenrput ícdol«. leo orcu OdO1. jsefri Clarril leclus .usId In lurpis Dense sjr amei arcu vel nune vencukn fr sfque a si . kMjnmt r'vTiwwwt pgnric n nir" ftii : ritfñi rTi irYi ■ ÍHI" .■ nITJ -1 iitflrVi i v 1T-1 fii Podobno stanje duha me navdaja tudi ob pisanju kolumn. Ob vsaki besedi, stavku, odstavku, članku. Znova in znova. Tudi pri tokratni, ki jo je kot stoto zaradi numerične prelomnice doletela še simbolna vrednost in z njo privilegij, da jo izkoristim za nekaj internih misli. Skozi stavke, ki sledijo, bo prevzela vlogo vzvratnega ogledala in se za razliko od preteklih tematik zazrla vase/ vame. Besede me že od nekdaj navdihujejo. Zaradi profesionalne deformacije predvsem iz grafičnega, zaradi sporočilne vrednosti pa iz vsebinskega vidika. Najdemo jih kot ključne sestavne dele v zgodbah književnih presežkov ali pa so uporabljene zgolj za tehnične deklaracije na etiketah izdelkov. Povezane skupaj sporočajo marsikaj. Od neponovljivo inovativnih besednih zvez, ki se dotaknejo marsikaterega bralca, in vse do nebuloz, ki z Guliverjevimi koraki brez kančka vesti prestopajo meje okusnega. Prsti, katerih srbečico lahko ublaži le tipkovnica, me zasrbijo v zelo različnih okoliščinah. Največkrat naključnih in nepredvidljivih. Včasih je dovolj že trenutek, da se informacija, ki mi je prekrižala pot, prelevi v kost za glodanje. Potencial, ki ga skriva v sebi, mora biti dovolj sočen, da je ugriz ravno prav globok. Svet prepletajo tudi zgodbe, ki me privlačijo na daljši rok. Zahtevajo več vpogledov iz različnih zornih kotov in napisano gre večkrat skozi osebno sito, preden to odpotuje do urednika. Vrzeli med impulzivnimi in dolgotrajnimi kolumenskimi navdihi pa zapolnjuje še širok spekter ostalih, ki so dovolj mamljivi, da jih je skozi lastno percepcijo vredno deliti z ostalimi. Za Alternator ter njegovo predhodnico Peto kolono se jih je našlo že devetindevetdeset. Večina z lokalnim, šaleškim pridihom. Dinamika, s katero se pomikamo naprej, ostajamo na mestu ali morda drsimo nazaj, je vedno nepredvidljiva in ravno zato zanimiva. Izziv pa je v posamezni zgodbi prepoznati, v katero od naštetih gibalno-razvojnih ritmov se obravnavana vsebina uvršča. Človek vedno stremi k spremembam, saj ga stopicanje na mestu (upam, da) ne privlači. Zato se za pomanjkanje kolumenskih izzivov tudi v prihodnje ni potrebno bati. Tih in javnosti skrit spremljevalec pisanja pa nastopa v obliki dvoma, ali je tovrstno početje sploh upravičeno. Ali lahko osebno razmišljanje o določeni vsebini kljubuje javnemu mnenju? Je razkritje lastnih stališč provokativna voda na mlin drugače mislečim? Se na tovrsten način intima pisca po nepotrebnem razgali? Je osebna (navidezna) objektivnost vzdržna v primežu javne (navidezne) subjektivnosti? Vsak dvom je drugačen. Vezan je na tematiko posamezne kolumne in prav zato unikum. Nikoli vnaprej znan, vedno nekonstanten in zanesljivo nepredvidljiv. Raste spontano in se razblinja humano. Za 100 različnih kolumen je bilo potrebnih 100 različnih soočenj s 100 dvomi: "Zakaj?". Zadnji med njimi je bil zaradi izpostavljene introspekcije najtežji. A iz enakega razloga tudi najslajši. Strokovnjaki namreč že lep čas trdijo, da nas sladko v zmernih količinah osrečuje. "Zato!" ■ ■ ■ ms ■ Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 23 19. julija 2018 »»WAS 107,8 MHz 9 Radijski in časopisni MOZAIK Naši nekdanji sodelavci Letos smo se v našem podjetju poslovili od dveh sodelavk. Nekdanji novinarki Bojani Špegel se je uresničila dolgoletna želja, postala je sekretarka Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, v kateri trenutno pripravlja programe počitniških dejavnosti tako tukaj v Velenju kot v Savu-driji in Poreču, kjer letujejo otroci Šaleške doline. Srečna je med njimi in to srečo tudi deli mednje. Se pa tu in tam še vedno rada ustavi tudi v naši redakciji. Nina Jug, naša nekdanja propagandistka, pa se je invalidsko upokojila. Med njenimi velikimi hobiji (ima jih zelo veliko) pa je priprava različnih sladic. Vedno nas je razvajala z njimi in na to obljubo ob slovesu ni pozabila. Tako nas je prejšnji teden znova razvajala, tokrat z odlično borovničevo torto. Prijetno nas je razveselila, še posebej veseli pa smo bili, ker sta se tako Nina kot Bojana pojavili v naši redakciji istočasno. Takšnih srečanj si vedno želimo. GLASBENE novice m 111 tr rH M J I i ! I J J I I I I I M Paul Simon z novim albumom Ameriška legenda folk rock glasbe Paul Simon bo v začetku septembra izdal nov album In the Blue Light. Z njim bo prevetril svoje najljubše in tudi nekatere manj znane skladbe, priredil aranžmaje ter besedila, ki bodo po njegovem zdaj bolj razumljiva. Plošča bo izšla med njegovo poslovilno turnejo, ki jo bo sklenil 22. 9. v Queensu. Simon je sredi 60-ih zaslovel kot član dueta Simon & Garfunkel z uspešnicami, kot so The Sound Of Silence, Scarborough Fair in Mrs. Robinson, kot solist in član dueta je ustvaril 18 albumov ter prejel kar 16 grammyjev. Cardi B v boju za največ MTV-jevih nagrad Za letošnje nagrade za glasbo in video televizije MTV, ki jih bodo podelili 20. 8. v New Yorku, je kar 10 nominacij prejela vzhajajoča ameriška raperka Cardi B. Pet nominacij si je prislužila s sodelovanjem z Brunom Marsom - skupaj sta ustvarila pesem Finesse (Remix). Uspešnica je med drugim nominirana tudi v kategoriji za videospot leta. Raperka je nominirana še za umetnico in novinca leta, njen hit Bartier Cardi pa je nominiran še v kategoriji za najboljši hip-hop video leta. V kategoriji, ki nagrajuje uspešno glasbeno sodelovanje, je nominirana s pesmijo Dinero, ki jo je ustvarila z Jennifer Lopez in DJ Khaledom, ta pesem pa je nomi- nirana tudi za najboljši videospot latinskoameriške produkcije. Urban Vidmar s prvo avtorsko skladbo zvezda Slovenije, je sicer iz tekmovanja izpadel tik pred velikim finalom, a nad glasbo ni obupal. Uspeha željni pevec je izdal svojo prvo avtorsko skladbo z naslovom Najin skriti kraj, za katero je že posnel tudi videospot. Zanjo je izbral bolj popularne ritme, ki mu sicer niso tuji, saj na lokalnih nastopih velikokrat poje pop in rock skladbe, se bo pa že kmalu vrnil k eni in edini veliki ljubezni - njegova naslednja avtorska pesem bo tako v stilu modernega countryja, ki ga je po njegovem mnenju v Sloveniji absolutno premalo. Grupa Vigor Francozom »pokazala« bolečino Uspešna hrvaška zasedba Grupa Vigor je v začetku meseca v francoski prestolnici posnela videospot za novo pesem z naslovom Bol. V njej pa, tik pred za Hrvaško bolečim nogometnim finalom, pokazala vse čare in ljubezensko bolečino Pariza. V atraktivnem spotu so uspeli združiti najboljše od hrvaške glasbe in francoske lepote. Po porazu s Francozi je nekdo v bandu celo pripomnil, da bi spot zavrgli in vse posneli na drugi lokaciji, a so se kot strastni navijači raje odločili za razlago, da je Grupa Vigor izlila vso svojo bolečino v samem središču Pariza. Pesem za vse zaljubljene se tako pridružuje njihovim številnim hitom, kot so Još fališ, Da sam ja on, Život je raj, Merak, Marija idr., kijih bodo fantje v dveh najbolj poletnih mesecih predstavljali na 45 koncertih pri nas in na Hrvaškem. I.V.Y. in njen Parfum Mlada pevka I.V.Y. po prvencu Lutka, ki beleži zavidljivo število radijskih predvajanj in ogledov na Youtubu, predstavlja novo pe- sem poletnih ritmov z naslovom Parfum. Ta ima še modernejši prizvok, je klubska in plesna, in kot pravi sama, tudi bolj »njena«. Spremlja jo adrenalinski videospot, v katerem ne manjka drvenja športnih avtomobilov ter posnetkov v temi, v katerih se I. V. Y. sveti v neonskih barvah, po njenem barvah mladosti. Avtorja skladbe sta glasbenika, ki se v zadnjem času podpisujeta pod uspešnice različnih izvajalcev: Rusko Richie je poskrbel za glasbo, besedilo pa je prispeval trenutno najbolj iskani avtor besedil Rok Lunaček. I.V.Y. pa dodaja: »Uživajte v ritmih Parfuma. Naj bo letošnje poletje pisano in plesno obarvano.« Nadarjeni glasbenik Urban Vidmar, ki se je Sloveniji predstavil v glasbenem šovu Nova PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. MANCA ŠPIK - Kjer pomol poljubi morje 2. IRENA VRčKOVNIK IN MJAV - Številka srca 3. PRIFARSKI MUZIKANTI - Vrni se srce LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Potepini - Kako naj ti povem 2. Pvaninski abuhi - V naročju topline 3. Ansambel Klateži - Pravi muzikant 4. Ansambel Vžig - Sine moj oprosti 5. Ansambel Galop - Novo življenje 6. Ansambel Jelen - Zakaj si odšla 7. Zaka pa ne - Bodi in 8. Ansambel Nalet - Zabava 9. Hozentregarji - Moja dohtarca 10. Ansambel Boršt - Tja čez Suhokranjske griče www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO 6PACK CUKUR 39-letni 6pack Čukur bo letos prvič postal očka. S soprogo Niko po sedmih letih zakona pričakujeta deklico. Čeprav sta ime že izbrala, ga za zdaj še skrivata pred javnostjo, je pa raper o svoji novi vlogi povedal, da bo ,super moderni raperski očka', a vseeno previdno dodal, da bo videl, kaj bo prineslo življenje. ANIKA HORVAT Novi singel Anike Horvat z naslovom Poglej me je kot nalašč za sproščeno druženje na plaži. Z njim ostaja zvesta sebi kot pevki z žanrsko raznolikim okusom, tokrat recimo vabi v elektronskih ritmih. Njen novi album bo predvidoma izšel jeseni. ETHNOTRIP Prekmurska glasbena skupina Ethnotrip slovi po mojstrskem preigravanju ljudskih nape-vov, trenutno pa predstavljajo skladbo Kaplja rose, tretji singel s prihajajoče zgoščenke. Izšla bo jeseni, na njej pa bo kar 12 avtorskih skladb. Pesem govori o iskanju smisla v trenutkih, ko pozabimo na največji dar - življenje. Je polna pozitivne energije, pravšnja za čas poletnih dogodivščin. FLOSARSKI BAL Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji bo obiskovalce do 5. avgusta razvajal z več kot 30 različnimi dogodki. Posebej glasbeno bogat bo zadnji vikend bala. V soboto, 4. avgusta, se boste na prireditvenem prostoru Vrbje lahko sprostili v družbi ansamblov Gadi in Stil, dan zatem pa vas čaka tradicionalno flosarsko dogajanje z večernim nastopom ansambla Saša Avsenika. RAB JAZZ FEST 2018 Otok Rab slovi tudi po odličnem jazz festivalu. Letošnji tretji bo med 6. in 9. septembrom vrhunske domače in mednarodne glasbenike predstavil na najlepših lokacijah otoka. Otvoritveni koncert so zaupali hrvaški legendi Gabi Novak, ki jo že več kot pol stoletja odlikujejo sentimentalnost, vokalna kakovost in brezčasna jazzovska občutljivost. ■ Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 10 S Šmarčana in člana slovenskih nogometnih reprezentanc Nik Omladič in Lara Prašnikar redko najdeta čas za daljši dopust v domačem kraju, kjer sta se naučila prvih nogometnih korakov. Kadar imata priložnost, pa se dobita in katero rečeta - tudi o nogometu seveda. »Nisva par -da ne bo v rumenem tisku. Imava pa nekaj skupnega. Trenutno Nemčijo, predvsem pa ljubezen do nogometa in očeta, ki sta ga igrala.« 26. julija 2018 ^^ Popularni bratje Avbreht, člani istoimenskega ansambla iz Škalskih Cirkovc, so zagreti motor-žag-mojstri, eden bolj kot drugi. Dani, 'ta-haupt' muzikant, je pripeljal vlcersko tekmovanje za memorial Pogorelčnik že pred več letih v to dolino, je tudi v slovenskem merilu že povsem pri vrhu žagohitrcev. Brat Simon (na posnetku) pa je tako spreten, da z motorko izrezlja diatonično harmoniko tako, da lahko nanjo zaigra. No, tokrat v Cirkovcah jo je v imenu Društva lastnikov gozdov ŠD podaril zmagovalcu peteroboja v kleščenju Janku Mazeju. »Pa v glasbeno šolo k mojmu bratu se vpiši«, mu je naročil za popotnico. k k Poslovna sekretarka na upravi Občine Šmartno ob Pa rr ki Klara Hržica prejema še zadnje napotke Danila Arčana, predsednika Društva ljudske tehnike Šmartno ob Paki, pred spre-tnostno vožnjo. Arčan ji je v mikrofon zaželel uspešno vožnjo, brez mikrofona pa naj bi ji, po izjavah bližnjih očividcev, dejal: »Naša deklica za vse. Ne vem, ali ti naj svetujem, da pazi na »količke« ali na tehnično kulturno dediščino Fiat 600 D, letnik 1963.« Klarin nasmeh mu je povedal več kot besede. ZANIMIVOSTI Potnikom dunajske podzemne delijo dezodorante Na Dunaju se zavedajo, da ima vročina svoje posledice. Iz izkušenj so se naučili, da se vagoni na progi U6 podzemne železnice, ki večinoma vozijo nad zemljo, hitro segrejejo, saj v glavnem niso klimatizirani. S tem pa nastajajo V času SP v nogometu zaznan upad spremljanja pornografije Statistika največjega pornografskega portala na spletu, kanadskega Pornhuba, je razkrila, da je bil med svetovnim nogometnim prvenstvom obisk njihovih strani tudi neprijetne vonjave, zaradi katerih so predstavniki podjetja Wiener Linien potnikom v minulih dneh delili brezplačne dezo-dorante. Ob tem so poudarili, da potnikov nikakor ne želijo žaliti, temveč le zaščititi. Septembra naj bi na 17,4 kilometra dolgi progi uvedli tudi prepoved uživanja jedi z močnim vonjem, kot so na primer kebab, pica, testenine in mesni sir. Seznam najbolj motečih jedi bodo sestavili na pobudo potnikov in v sodelovanju z njimi. Kot se je pokazalo, so očitno največji oboževalci nogometa v Senegalu, saj je med igranjenm njihovega moštva obisk na Por-nhubu v povprečju padel za kar 47 odstotkov, sledi mu Iran (- 45 odstotkov), Islandija (- 42 odstotkov), na zelo visokem mestu pa je tudi Hrvaška (- 40 odstotkov). Enak padec je imel tudi Maroko (- 40 odstotkov), do desetega mesta pa si sledijo še Argentina (- 38 odstotkov), Portugalska (- 37 odstotkov), Belgija (- 36 odstotkov), Urugvaj (- 34 odstotkov) in Egipt (- 33 odstotkov). Na Majorki želijo turiste naučiti lepega vedenja Vsega je enkrat dovolj. Na otoku Majorka so se tako odločili, da imajo dovolj »turizma ekscesov«, in sklenili, da bodo turiste prisilili v spodobnejše vedenje. Oblasti so poudarile, da popivanje, golota in spolni odnosi na javnih površinah ne sodijo v njihovo mesto, zato nameravajo uveljaviti seznam pravil in prepovedi. Med drugim bo tistim, ki bodo na javnih površinah brez oblečene majice, grozila kazen do 3000 evrov, prav tako pa bodo kazni predpisane za tiste, ki jih bodo zasačili pri spolnem občevanju v javnosti. V vrsti prepovedi, ki naj bi jih uvedli po letošnjem poletju, bosta tudi prepoved skakanja z balkonov v bazene in prodaja smejalnega plina. Diamanti pod skorjo Zemlje Znanstvenikom je nedavno uspelo opraviti raziskavo globin pod zemeljsko skorjo. Z uporabo zvočnih valov so ugotovili, da naj bi se v podzemnih skalnih gmo- tah skrivala več kot bilijarda ton diamantov. Ti ležijo v središču tektonskih plošč, segajo preko 300 kilometrov v globino in so videti nekako kot obrnjene gore. »Kaže, da diamanti morda le niso ti eksotični minerali, temveč so na ravni geologije razmeroma običajni,« pravi eden od avtorjev študije Ulrich Faul. Vendar pa znanstveniki poudarjajo, da se do bogastva človeštvo za zdaj še ni sposobno dokopati. Naša trenutna tehnologija na področju vrtalnih strojev nam ne omogoča, da bi dosegli globine, v katerih se diamanti nahajajo. Hit poletja: crocsi z visoko peto Poznamo jih vsi: crocsi so tisti čevlji, ki sicer niso videti najbolje, jih je pa izjemno preprosto obuti in so tudi prijetni za uporabo. Tokrat se nam precej nižji kot sicer. Že po prvi tekmi, ko so se tekme v Rusiji pričele, se je na spletu povečalo iskanje po besedah »football« in »soccer« (nogomet) in zmanjšalo klikanje pornografskih vsebin. predstavljajo v podobi, kakor jih doslej nismo bili vajeni. Na tržišču so crocsi z visoko peto. Na prvi pogled se zdijo vse prej kot udobni, a v podjetju trdijo, da visoka peta ni ovira za lahek korak. Čevlji, ki so se na uradni strani podjetja prodajali za 47 evrov, so že razprodani, še vedno pa jih je mogoče kupiti na Amazonu, kjer so prodajalci zaznali priložnost za dober posel in priljubljeni model prodajajo za neverjetnih 191 evrov. frkanje » Levo & desno « Volitve Po več zadnjih volitvah sodeč volivcem ni nič kaj do tega, da bi hodili na volitve. Zdaj vse bolj kaže, da si tudi stranke ne želijo na nove predčasne volitve. Le razloga, da ne bi šli na nove volitve, sta različna. Eni ne bi šli, ker od tega nič ne »dobijo«, drugi, da ne bi izgubili, kar so dobili. Pet za enko Nogometni knapi so na zadnji tekmi dobili petko. Nekateri nejevoljni navijači se ne čudijo, saj da so igrali za enko. Brezpovratka Večina lastovk pri nas še veselo preletava po nebu, ena z našega območja pa je že odletela. A ne v tople kraje. Naša znana lastovka s Polzele je odletela po poti brez povratka. Njeno gnezdo bodo zasedli kakšni drugačni »tiči«. Star pregovor Kaj že pravi stari pregovor o porodu, pri katerem je veliko babic?! No, pri našem rojevanju vlade morda kmalu »otroka« sploh ne bo. Zapora -otvoritev Na Koroškem so krajani protestno zaprli cesto. In od pristojnih zahtevali odgovor, kaj bodo storili, da bodo cesto čim prej odprli. Novo hitro cesto - seveda. Manj in več Čeprav smo pri nas dolgo veljali za izredno humanitarno družbo, v kateri je tudi zelo veliko krvodajalcev, je ponekod krvodajalcev vendarle manj. Noče in noče pa pri nas zmanjkati »krvopivcev«. Dvojna sreča V Šmartnem ob Paki so se kar z veseljem lotili rebalansa občinskega proračuna. Potreben je namreč zaradi izrednega prihodka od igre na srečo. Morda pa bi res kazalo, da bi občine kako spodbujale občane, da kupujejo srečke ali izpolnjujejo stavne lističe. Če že nimajo sreče, da bi več denarja dobile od države, bi ga dobili od sreče občanov. Šole za odrasle Pri nas so se v tem poletnem času mnoga šolska poslopja spremenila v »šole za odrasle«. Šolarji so na poletnih počitnicah, delavci pa v »učil-nah«; urejajo jih za lepše novo šolsko leto. Recikliranje Dobro je, če recikliramo razne odpadke, saj lahko tako dobimo veliko koristnih stvari. Ni pa (vedno) dobro, da »recikliramo« kakšne neumnosti. Iz tega česa koristnega ne dobimo vedno. Pozor! Ko sedete v avto in se odpeljete na dopust, poskrbite za vse potrebno, da vaše stvari v stanovanju ne bodo dobile nog. Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CM K, stran 19 12. julija 2018 REPORTAŽA »»WAS 11 Vremenskim razmeram navkljub ima Velenjska plaža izjemen utrip Letos jih sicer ni veliko, ko pa vendar pride kakšen vroč in sončen poletni dan, misli nezadržno bežijo k plaži. K tistemu živahnemu vrvežu klepetanja, pljuskov vode in vriskov otrok. K osvežitvi. Že kar nekaj let je minilo, odkar vsega naštetega ni treba več nujno iskati na morju. Plažo z vsemi radostmi, ki ji pritičejo, imamo čisto blizu. Mojca Štruc Običajno ljudje najlažje odložimo skrbi in se sprostimo ob koncu tedna. In ker je bil prejšnji teden ravno v drugi polovici najbolj obsijan s soncem, sem se odločila, da Velenjsko plažo obiščem v petek popoldne. Pa sem šla. Čeprav v Velenju nisem tujka, sem opazila skrbno postavljene usmerjajoče znake do želene destinacije. Ne samo, da na njih piše Velenjska plaža, olepšani so tudi z logotipom, ki kar kliče po vodnih užitkih. No, ampak najprej je treba parkirati avto. Brez vsakršnih težav in brezplačno sem ga po navodilu redarja pustila na travniku v neposredni bližini jezera. Prostora je za približno 600 avtomobilov, prostih mest je bilo minuli petek še kar nekaj. Med prisotnimi registrskimi tablicami je bilo opaziti veliko oznak »LJ« in »CE«, nekaj manj »MB«, precej pa tudi tistih iz tujih držav. »Četrtina obiskovalcev je domačinov, 15 % jih prihaja iz radija oddaljenosti do 25 kilometrov, 8 % jih je oddaljenih do 50 kilometrov, 16 % pa je tujcev,« je povedal direktor Zavoda za turizem Šaleške doline Franci Lenart. Že s parkirišča se je slišalo razposajeno pljuskanje, razgled pa je odstrl tudi košček dogajanja. Čisto prava plaža! Ljudje v kopalkah ležijo na ležalnikih pod senčniki, otroci se namakajo v vodi ob obali, desno s pomola pogumneži skačejo v jezero. To je treba pogledati od blizu. Kar hitro je postalo jasno, da Velenjsko jezero omogoča ogromno aktivnosti. Poleg uživačev ob obali in plaži so uživali tudi posamezniki na supih, tisti v čolničkih z vesli, otroci na napihnjenih igralih na vodi, ljubitelji sladoleda in sladkih palačink in tudi drugi, ki so poletno vročino preganjali s ponudbo prisotnih gostincev. »Na Velenjskem jezeru je mogoča vrsta aktivnosti. Tu je vodni park, ki je za otroke brezplačen. Ležan-je na plaži letos še olepšajo novi je prisotnih hkrati in tudi Amel je med njimi. Njihova naloga je, da pomagajo obiskovalcem. Oni so tisti, ki prinesejo ležalnik, če ga kdo potrebuje. Oni razpirajo senčnike in oni pazijo, da dogajanje teče brez posebnosti. Seveda pa pri tem niso čisto sami. Modre majice dopolnjujeta dva, ki sta odeta v bolj oranžne odtenke - za varnost na Velenjski plaži budno ostali vodni red, ki mora veljati na kopališču. Ampak mi za ta red skrbimo že zdaj, ne glede na to, ali status imamo ali ne,« je povedal Lenart. In ravno tisti hip se je prek megafona oglasil reševalec iz vode, ki je otroke pozval, da se je njihov čas za zabavo iztekel. Hiter pogled na jezero je razkril, da direktorjeve trditve nesporno držijo. Prisotna sta reševalca, prisotni so redarji, skrbno pa je ločeno tudi vstopanje v jezero za plavalce od območja, kjer se vstopa s plovnimi objekti. Ja, za red je poskrbljeno in prav lahko je verjeti Lenartovim besedam, dejala z nasmeškom na obrazu. Mamica z dvema otrokoma je povedala, da je Velenjsko jezero super predvsem zato, ker je brezplačno. Še ena gospa pa je dejala, da se sicer ne kopa rada, rada pa bere na Velenjski plaži. Spekter različnih okusov obiskovalcev ni nič novega. Med množico ljudi je to pač običajno. In lani je med sončnimi vikendi Velenjsko plažo obiskalo tudi Nad ponudbo in dogajanjem bdita vodja Velenjske plaže Amel Pašic (levo) in direktor Zavoda za turizem Šaleške doline Franci Lenart (desno). ležalniki in senčniki, ki jih gostje prav tako uporabljajo brezplačno. Tu so supi, možnost vožnje s pletno, pa tudi igrišče v vodi, ki omogoča igranje vaterpola,« je povedal vodja Velenjske plaže Amel Pašic. Kot je pojasnil, sta med novostmi letošnjega leta novi kabini za oblačenje, novi ležalniki, pletna na električno energijo in turističnoinformacijska točka, ki ponuja tako promocijski material kot trgovino s spominki. Po Velenjski plaži se vsak dan med 9. in 21. uro sprehajajo ljudje v modrih majicah. Okrog 15 jih skrbita tudi reševalca iz vode. »Dejstvo je, da Velenjsko jezero nima statusa kopalnih voda, kar pa ne pomeni, da bi bilo s kvaliteto jezerske vode kar koli narobe - daleč od tega, voda je za kopanje primerna,« je povedal Franci Lenart. Dodal je, da gre pri pridobivanju statusa za administrativne postopke, in povedal, da se z njimi seveda trudijo. Kot je pojasnil, bi pridobitev naziva pomenila tudi niz varnostnih ukrepov, za katere je treba skrbeti na uradnih kopališčih. »Mislim na število reševalcev iz vode in Reševalec iz vode na Velenjski plaži 7 dni v tednu 12 ur na dan Mojca Štruc Brezskrbni užitki pomenijo tudi zmanjšano pazljivost, kar je lahko hitro razlog za nezgode. Takšne in drugačne. Tudi na plaži ob Velenjskem jezeru prihaja do njih, zato Mestna občina Velenje skrbi za stalno prisotnost reševalca iz vode. Čeprav ji uradno ne bi bilo treba. »Dober namen občine je, da z nadzorom pazimo na obiskovalce,« je povedal Žan Brinovšek, eden od treh reševalcev iz vode na Velenjski plaži. Vsi so opravili tečaj prve pomoči in tečaj za reševalca iz vode. »Ta je zelo naporen, traja približno mesec dni, gre pa predvsem za obvladovanje tehnik reševanja iz vode,« je povedal Žan. Naenkrat sta sicer na prizorišču prisotna dva reševalca. »Delamo sedem dni v tednu po 12 ur na dan,« je povedal Brinovšek in pojasnil, da so reševalci trije, da Žan Brinovšek (levo) in Jure Colnar (desno) sta reševalca iz vode na Velenjski plaži. se lahko vsaj malo izmenjajo. Delo je namreč odgovorno. »Izvajamo preglede ob vodi, spremljamo plavalce, otroke na igralih in nadzorujemo, da se komu kaj ne zgodi oziroma posredujemo, če se,« je povedal Žan Brinovšek. Ob tem ljudi sproti opozarjata na pravilno obnašanje in opažata, da imata največ dela z otroki, pri katerih starši včasih precenijo sposobnost plavanja ali pa jih pozabijo spremljati. »Po izkušnjah vemo, da se večina nesreč zgodi na igralih, ko pride do prerivanja ali ko kdo naredi kakšen neroden gib,« je še povedal reševalec. Prisotna reševalca si delo razdelita, običajno tako, da je eden na obali, drugi pa pri vodnem parku. Če se komu kaj zgodi, skočita v vodo, plavata do poškodovaca in izvedeta potrebne prijeme. Dela nikoli ne zmanjka. »Posebej ga je veliko, kadar je gneča. Sicer pa gre v večini primerov za ureznine in odrgnine, ko kdo pade in ga je treba poviti. Na vodnih igralih so pogosti kakšni izpahi in zvini,« je naštel Brinovšek. Pojasnil je, da po potrebi pokličejo rešilca ali pa svetujejo obisk zdravnika v zdravstvenem domu. Tragičnih zgodb na Velenjski plaži za zdaj na srečo še ni bilo, reševalci pa se bodo še naprej trudili, da bo tako tudi ostalo. Predvsem mlajši obožujejo možnost skakanja v vodo. da Velenjska plaža ni samo alternativa morski obali, temveč je »ena najlepših lokacij v Sloveniji, kar se tiče vodnih površin. Je na odprtem področju, obdana je z zelenjem, voda je čudovita, njena kakovost ustrezna, predvsem pa je ustrezno tudi dogajanje ob obali. Toliko, kot se dogaja na Velenjski plaži, se dogaja le redkokje na celinskih vodah v Sloveniji,« je poudaril Franci Lenart. Tudi obiskovalci so očitno navdušeni. Starejša gospa iz okolice Velenja je povedala, da prihaja na kopanje v jezero zato, ker je zaradi kratke oddaljenosti od njenega doma to precej preprosto. »Mimogrede se pridem osvežit, če le imam kakšno uro časa,« je Velenjska plaža ponuja številne aktivnosti. med štiri do pet tisoč ljudi. Letos obisk ni takšen. »Do zdaj je bilo tu največ okrog 1500 ljudi. Ampak to zato, ker vreme nikakor ni tisto pravo, zato lahko vseeno rečemo, da je sezona dobra. Upamo pa seveda, da bo do konca poletja nekaj več sonca,« je poudaril vodja Velenjske plaže Amel Pašic. Tudi v petek popoldne je vreme kmalu ponaga-jalo. Temni oblaki in prve kapljice so nekatere obiskovalce pregnali v kabine in domov, nekateri pa so se umaknili v zavetje gostinske ponudbe. Fantje in dekleta v modrih majicah so pospravili ležalnike in senčnike in čakali, če bo ploha morda le prehodna. Letos so takšne vremenske muhavosti že vajeni in zato ob prvih vnovičnih sončnih žarkih poskrbijo, da plaža spet zaživi. V petek je žal deževalo premočno. Toda prepričali smo se, da ima vremenskim razmeram navkljub Velenjska plaža izjemen utrip. Brž ko posije sonce, se polni in diha z vso ponudbo, ki jo premore. Te pa je dovolj za slehernika in vse okuse. Virtualno doživetje ob jezeru Velenje - Ponudbo Velenjske plaže julija in avgusta obiskovalcem z virtualnimi doživetji dopolnjuje Vzorčno mesto. Vabi jih na potapljanje v oceane in na mnoga druga atraktivna doživetja in igre. Dogajanje poteka vsako sredo, četrtek, petek, soboto in nedeljo od 16. do 20. ure. Pet minut virtualnih doživetij stane obiskovalca 2 evra. Bo pa Vzorčno mesto v sredo, 1. avgusta, v svojih prostorih pripravilo t. i. sobo pobega. Prijave sprejemajo na svoji spletni strani. ■ mkp ■ ■ Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 12 12 MED VAMI »«WAS 26. julija 2018 Nic ne gre cez noc 20 let samostojnosti Občine Solčava - Ne zmanjka vlaganj v ceste, kanalizacijo ... - Naslednje leto prednost turistični infrastrukturi Tatjana Podgoršek S Festivalom pitne vode oziroma Solčavskimi dnevi konec tega tedna začenjajo v občini Solčava praznovati občinski praznik. Letošnji bo še posebej slovesen, saj lokalna skupnost praznuje 20-letnico samostojnosti, prvič v tem štiriletnem mandatu pa bodo na slavnostni seji tamkajšnjega občinskega sveta (3. avgusta) podelili občinska priznanja. Naziv častni občan občine bosta prejela Vladimir Prelesnik (za zasluge v kulturi) ter dr. Stanko Ošep, (za zasluge v humanitarni dejavnosti). Prejemniki priznanja Občine Solčava pa bodo Vojteh Klemenšek, Kristina Golob, Martina Štiftar, Rajko Rudnik, Marta Orešnik, Marija Bezovšek in Avgust Lenar. Največ vlaganj v infrastrukturo Županja občine Solčava Katarina Prelesnik je na vprašanje, ali bo letošnji praznik v skladu s pričakovanji, kar pomeni, da so uresničili zadane naloge, dejala, da bo. »Smo se potrudili, kolikor je bilo v naši moči, a kljub temu se stvari ne da uresničiti čez noč. Občani so morebiti tudi opravičeno nekoliko slabo volje, ker bi si Katarina Prelesnik: »Trudimo se, a preko svojih zmožnosti ne moremo.« Katarina Prelesnik o 20-letnici samostojnosti lokalne skupnosti »Po številu občanov sodimo med najmanjše občine v državi in res težko shajamo. Marsikdo mi reče, zakaj hočete biti samostojni, če nimate dovolj denarja. Zato, odvrnem, ker to, kar delamo, delamo zase, kar dobimo, naredimo za skupno dobro. Moj prvi mandat se izteka. Upam, da bom županja še naslednja štiri leta in da bom lahko rekla, da sem storila tako veliko za razvoj okolja, kot sta moja predhodnika - Vojteh Klemenšek in Alojz Lipnik.« želeli več, tudi sama bi si želela, vendar preko svojih zmožnosti ne moremo.« Od lanskega do letošnjega avgusta so največ denarja vložili v posodobitev infrastrukture - cest, vodovoda, kanalizacije. Svoje je zahtevalo vzdrževanje turističnih objektov, Centra Rinka, Solčavske panoramske ceste, v Logarski dolini se trudijo vzpostaviti vzdržno stanje. Na tu in tam slišan očitek, da se ponašajo z lovorikami iz prejšnjega mandata, pa Prelesnikova odgovarja: »Težko temu pritrdim. Leta 2014 smo bili med zelo zadolženimi občinami v državi in dve leti sta bili potrebni, da smo stvari uredili, odpravili nepravilnosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče. Žal ni več kvot na razpisih, kot so bile v preteklem mandatu. Razpisi za regionalni razvoj so, a v njih so merila, po katerih Solčavsko ne more kandidirati. Smo naredili manj, a ne gre pozabiti tudi tega, da vzdrževanje infrastrukture prav tako povzroča stroške.« Ob omenjenem je izrazila zadovoljstvo, ker so v zadnjih letih vzpostavili dobro sodelovanje z društvi, ki prispevajo pomemben delež h kakovosti življenja občanov. Osnovni občinski proračun je »težak« vsega 700 tisoč evrov, letošnji je blizu 2 milijona evrov. Toliko denarja je v občinski blagajni zaradi denarja, ki jim ga je namenilo ministrstvo za okolje in prostor iz postavke odpravljanja posledic naravnih nesreč. Če ima za omenjeno ministrstvo sogovornica pohvalne besede, teh nima za ministrstvo za infrastrukturo. »Državna infrastruktura v lokalni skupnosti je v katastrofalnem stanju, denarja zanjo pa vedno zmanjka. Junija smo na sestankih slišali ogromno obljub, znova so nam predstavili dva projekta, in sicer pri Klemenči domačiji in za cesto Podolševa, a se bojim, da bo ostalo le pri tem.« Dela ne bo zmanjkalo Katarina Prelesnik pravi, da jim dela v prihodnje ne bo zmanjkalo. Letos so izdelali projekt Vas Solčava, s katerim načrtujejo izgradnjo pločnika od začetka Solčave do mostu v centru kraja, ureditev parkirišč. Letos imajo za to na voljo 100, prihodnje leto bodo imeli blizu 200 tisoč evrov. V Logarski dolini zaključujejo projekt vodovoda, naslednje leto je na vrsti turistična infrastruktura. Treba jo bo temeljito obnoviti. ■ Negativno mnenje ne prepoveduje pobiranja vstopnine Solčava -Računsko sodišče je v revizijskem poročilu o poslovanju Občine Solčava v letu 2015 ugotovilo, da lokalna skupnost za pobiranje komunalne takse za vstop v Krajinski park Logarska Dolina nima pravne osnove. Katarina Prelesnik, županja Občine s 512 prebivalci in z blizu 700 tisoč evri proračuna, o tem pravi: »Res nam je Računsko sodišče izdalo negativno mnenje, ni nam pa prepovedalo pobiranja vstopnine, ampak nam je naložilo ureditev pravne osnove za to. Po Zakonu o ohranjanju narave imamo pravno osnovo za pobiranje, nimamo pa sklenjenega pisnega dogovora z državo, ki ga zakon določa. Park je namreč od leta 1999 državnega in ne lokalnega pomena. Na Vlado RS smo že naslovili prošnjo za ureditev odnosov z njo in z lastniki zaščitene doline. Z ministrstvom za okolje in prostor imamo dogovorjen sestanek 20. avgusta. Poiskali smo tudi ustrezno pravno pomoč. Upam, da bomo še pred iztekom mojega mandata stvari uredili. Moram pa ob tem še povedati, da tudi večina občanov ne vidi možnosti za urejanje parka drugače kot s pobiranjem vstopnine, ki jo v celoti vanj vračamo.« ■ tp Sonce, morje, dež, zabava ... Jutri se bo iz zdravstvene kolonije v Savudriji vrnila še druga izmena otrok iz Šaleške doline - Deset dni bo kar prehitro mimo - Na morje tudi s pomočjo dobrih ljudi Velenje, Savudrija - V torek, 17. julija, je v zdravstveno kolonijo v Savudrijo odpotovalo 82 otrok iz Šaleške doline. Z njimi je 10 vzgojiteljev, plavalni učitelj in pedagoška vodja izmene Klara Lipnikar. V savudrijskem mladinskem domu imajo odlične pogoje za bivanje in rekreacijo, plaža, ki je v neposredni bližini doma, pa je »njihova« tako dopoldne kot popoldne. A časa na plaži ne preživljajo le v topli morski vodi, vmes so tudi ustvarjalni, igrajo različne družabne igre in skupinske igre v vodi. Čeprav je letošnje poletje vremensko muhasto, je v Savudriji pravo poletje. Ob koncu minulega tedna so sicer noči hladili močni nalivi, a že zjutraj je spet posijalo sonce. Letovanje, ki ga za otroke iz Šaleške doline organizira Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, je res kratkočasno. Tako za najmlajše, ki jih je letos res veliko, kot za starejše otroke. Več dela kot prejšnja leta ima plavalni učitelj Mario. Prepričan je, da bo večina splavala, saj so vsak dan vključeni v plavalni tečaj. Poleg tega so za otroke vzgojitelji pripravili pestre večerne programe. Tudi letos so iskali gusarski zaklad, se prelevili v modne kreatorje in za prav posebno modno revijo oblekli svoje vrstnike, uživali so v Vsak večer vzgojitelji in vzgojiteljice pripravijo drugačen večerni program, v katerega vključujejo tudi otroke. Pred spanjem vsi še zaplešejo in se tako poslovijo od še enega dne, preživetega v Savudriji. tomboli z bogatimi dobitki in na športnih turnirjih, kjer so se pomerili z vrstniki iz Ljubljane. Po večernem programu otroci dan končajo s plesom, pred spanjem pa najmlajšim vzgojitelji preberejo še pravljico ali dve. Pogosto jim pravljice berejo tudi starejši otroci, ki se tudi na plaži radi družijo z mlajšimi. Ko so dnevi kar prekratki Tako dopoldneve kot popoldneve otrokom in mladostnikom vzgojitelji zapolnijo s številnimi ustvarjalnimi delavnicami. Fantje tudi čez dan zelo uživajo v različnih športnih aktivnostih, najbolj pa v turnirjih v nogometu. Dekleta raje ustvarjajo v različnih ustvarjalnih delavnicah, najstnice pa se pogosto odločijo za obisk debatnih krožkov, saj se rade pogovarjajo. Včeraj so 10-dnevno letovanje popestrili še z izletom v Umag, kjer so se najmlajši odpravili na izlet z ladjico s steklenim dnom, da so lahko opazovali morski svet, starejši pa so si ogledali središče Umaga in si kupili spominke, ki jih bodo tudi v mrzlih dneh leta spominjali na pestre poletne počitniške dni. Tudi letos je MZPM Velenje lahko na morje odpeljal otroke iz socialno šibkih družin s pomočjo akcije Pomežik soncu, finančno sta pomagali tudi MO Velenje in Občina Šoštanj, Odbor za pomoč občanom MO Velenje, zelo hvaležni pa so tudi za sredstva iz dveh uspešnih humanitarnih akcij »Odrežimo drugačnost«, ki so jo pripravili slovenski frizerji pod vodstvom domačina Marka Hri- Ko je sredi dneva ob morju najbolj vroče, se otroci skrijejo pod krošnje mogočnih dreves in ustvarjajo. Fantje pa v igranju nogometa uživajo, tudi če jim je malo vroče. berška in največjega družinskega kampiranja Freedom centra, v katerem so vse družine, ki so se letos zbrale v Avtokampu Jezero, donirale za ta namen. Za 144 otrok pa je letovanje sofinanciral ZZZS, zato strošek za starše ni bil previsok. Otroci iz Šaleške doline bodo v Savudriji uživali v morju in soncu ter novih prijateljstvih do jutri, petka, 27. julija. Domov se bodo vrnili okoli 14. ure. S tem bodo na MZPM Velenje končali zdravstvena letovanja, zadnji teden v avgustu pa pripravljajo še dnevne tabore Otroško mesto, kjer je bilo letos zanimanje tako veliko, da je vpis že končan. ■ Naš čas, 26. 7. 2018, barve: CM K, stran 13 26. julija 2018 ŠPORT 13 Maribor s petico zrušil Rudar V uvodni tekmi nove tekmovalne sezone zeleno-črni proti vijoličastim niso uspeli doseči niti častnega zadetka Stane Vovk Konec prejšnjega tedna je stekla nova prvenstvena sezona v prvi nogometni ligi. Prvi krog je bil razpotegnjen kar od petka do včeraj. Ljubitelji nogometa so povprečno videli skorajda tri gole na tekmo. K tej statistiki je največ prispeval dvoboj v Velenju med v prejšnji sezoni četrtim Rudarjem in Mariborom. Aktualni podprvaki so zmagali kar s 5 : 0, čeprav prvi polčas ni napovedoval takšnega razpleta na velenjskem mestnem stadionu ob jezeru. »Zmago sem pričakoval, vendar ne tako visoke,« je dejal gostujoči trener Darko Milanic po štajerskem ,derbiju'. Tega gotovo niso pričakovali tudi domači navijači, pa tudi domači igralci s trenerjem Marijanom Pušnikom ne. Po tihem so celo upali na ugoden razplet, pa čeprav je na dlani, da ima trener letos precej slabše oziroma mlajše moštvo v primerjavi s prejšnjim. Potem ko so gostje po prvem polčasu vodili samo z 1 : 0, je na začetku drugega celo okrepil napadalno vrsto, upajoč, da bodo morda izenačili. A je s to potezo naredil domačemu moštvu medvedjo uslugo. Rudarji so bili dobre pol ure enakovreden tekmec vijoličastim, ki so povedli šele v 34. minuti, ko so domači s prekrškom na desni strani ob samem robu igrišča zaustavili napad gostov. Z lepo podajo se je izkazal gostujoči branilec Amir Derviševic, drugi branilec Saša Ivkovic pa je z dobrim udarcem z glavo načel mrežo vratarja Marka Pridigarja in postavil rezultat prvega polčasa. Drugi del so nogometaši Rudarja začeli bolj podjetno in nekaj časa imeli celo rahlo pobudo, vendar so bili pred vratarjem Jasminom Handa-novicem povsem nenevarni. Tudi v tem delu igre si niso pripravili nobene prave priložnosti, po kateri bi lahko premagali nasprotnikovega vratarja. Neposredno proti njemu tudi niso sprožili nobenega nevarnega strela, tisti redki pa so bili nenatančni. Ko je v 63. minuti najboljši igralec dvoboja Dino Hotic podvojil vodstvo, je Rudarjeva igra razpadla. Hotic je samo pet minut pozneje povišal na 3 : 0, za petardo pa je dva gola dodal še Luka Zahovič, najboljši strelec prejšnjega prvenstva. Mariborčani so v okvir vrat poslali kar dvanajst žog, Rudar v njihovega nobene. Pet strelov gostov je zletelo do domačih vrat, od domačih pa štirje. Bili so potrpežljivi Trener gostov je bil seveda nadvse zadovoljen s takšno otvoritvijo nove prvenstvene sezone. Na začetku omenjenemu je še dodal: »Za nami je odlična tekma. Predvsem mislim na to, da smo prvi polčas, ko je bilo zelo težko - na knap, odigrali na pravi način. Igralci so bili uporni in potrpežljivi, igrali resno in tekmo pripeljali tja, kamor smo želeli.« Tveganje se ni obrestovalo Marijan Pušnik: »Čestitam Mariboru za zasluženo zmago. Prvi polčas oziroma do približno 60. minute je bilo v redu. Potem pa preveč korajžna poteza z moje strani. Zanjo sem se fantom opravičil. Preveč napadalno sem postavil igro, ko sem na igrišče poslal dva napadalca, da bi izenačili. Drugi gol nas je presekal. Na koncu se je naša obramba zrušila kot hiša iz kart. Vendar pa nismo tako slabi, kot kaže rezultat. Se nam pa pozna, da nimamo pravih zamenjav v zvezni vrsti. Čakamo še enega ali dva igralca. Zato tudi moj poskus ni uspel. Jasno, Maribor je boljši tekmec od nas. Fantom nič ne zamerim. Trudili so se. Mogoče bi tisti, ki so stopili na igrišče, morali pokazati več energije, želje ... V zadnjih desetih minutah smo imeli najmanj deset nasprotnih napadov, kar je neresno in nedostojno za prvoligaško ekipo.« Sicer pa, kot je še dejal domači trener: »Glavo gor, prvenstvo se je šele začelo. Mogoče pa nas je ta visoki poraz postavil na realna tla.« Danes z Romuni, v nedeljo z Domžalami Rudarji so zlahka preskočili prvi krog kvalifikacij za skupinski del lige Evropa. Na dveh tekmah so skupaj predstavnika San Marina premagali kar z 10 : 0. Po domači zmagi s 7 : 0 so tudi na povratni tekmi, ki je bila v italijanskem mestu Forli, s 3 : 0 potrdili, da so precej boljši od tako rekoč ama- Želim, hočem, bom! Šmarčanka Lana Golob odhaja na študij in na izpopolnjevanje v nogometu v ZDA - Iz tenisa na nogomet predvsem zaradi podpore ekipe Tatjana Podgoršek Lana Golob iz Šmartnega ob Paki si bi leto 2018 zapomnila po vsaj treh mejnikih: uspešno je opravila maturo na Gimnaziji Ljubljana Šiška, kamor je »presedlala« pred dvema letoma iz velenjske gimnazije - postala je namreč članica slovenske ženske nogometne reprezentance in bila med izbrankami za začetno enajsterico v sezoni 2017/2018-, tretji mejnik na njeni 19-letni življenjski poti pa je odhod v ZDA, na univerzo Virginia Commonwealth University, kjer bo usklajevala nogomet in obveznosti študijskega programa, ki je podoben študiju kineziologije in športne psihologije v Sloveniji. »Veselim se novega poglavja v svojem življenju, v katerem sledim cilju: želim, hočem, bom! Na univerzo v ZDA odhajam zato, ker ponuja najboljšo kombinacijo igranja nogometa in študija, tamkajšnja univerzitetna liga je na visoki ravni. Želim izpopolniti tehniko igranja, fizično kondicijo in nadgraditi nogometno znanje. Kampus, ki sem si ga januarja letos že ogledala, me je navdušil,« je povedala tik pred odhodom v začasno domovino. Svojo športno pot je začela pri štirih letih kot igralka tenisa in se v dobri 11-letni karieri skupaj z ostalimi v slovenski mladinski reprezentanci do 19 let uvrstila dvakrat v elitni krog kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Pri petih letih je začela vzporedno trenirati še Lana Golob: »Zdi se mi, da bo v ZDA najtežje usklajevati tekme in študij. Tekme so namreč dvakrat na teden.« nogomet. Nato pa je pred nekaj leti odložila teniški lopar in nadaljevala športno kariero le kot članica ženske ekipe NK Rudar Velenje. Pred dobrim letom se je branilka, ki se dobro počuti tudi v vezni liniji, odločila za okrepitev ženske ekipe NK Radomlje. Zakaj se je odločila le za nogomet? »Pri tenisu si sam, pri nogometu te podpira ekipa tudi takrat, ko ti ne gre najbolje, kar je zame dodatna motiva- terjev iz tretje najmanjše evropske države. Toda pred njimi je veliko zahtevnejša ovira, slavni romunski FC Steaua Bukarešta (FCSB) oziroma nekdanji evropski velikan, s katerim se bodo udarili na svojem igrišču danes popoldne, začetek tekme bo ob 17.30. V drugem krogu domačega prvenstva pa bodo v nedeljo na nočni tekmi (ob 20.15) gostovali v Domžalah. Trener Pušnik o strnjenem ritmu na začetku sezone: »Pred za- Prva Liga Telekom Slovenije, 1. krog Rudar Velenje - Maribor 0:5 (0:1) Strelci: 0:1 Ivkovic' (34.), 0:2 Hotic' (63.), 0:3 Hotic' (68.), 0:4 Zahovic' (73.), 0:5 Zahovic' (82.). Rudar: Pridigar, Bolha, Pušaver, Toma-ševic', Vasiljevic, Muic' (od 54. Solomun), Pišek, Trifkovic', Parfitt-Williams (od 69. Simunac), Radic', Tučic'. Trener: Marijan Pušnik. Maribor: Handanovic', Uskokovic', Viler, Derviševic', Hotic', Ivkovic', Milec (od 46. Pihler), Vrhovec (od 77. Cretu), Kramarič (od 70. Vršič), Mlakar, Zahovič. Trener: Darko Milanič. Drugi rezultati: Aluminij - Celje 2:1 (1:1), četkom prvenstva smo vedeli, če se bomo v Evropi uvrstili naprej, bo pred nami peklenski ritem četrtek - nedelja. Skratka, pred nami je nov mednarodni izziv, nova tekma. Upam, da bomo bolj kompaktni. Najmanj tako, kot smo bili proti Mariboru dobrih šestdeset minut.« Morda pa jih bodo danes Romuni zaradi nedeljske petarde podcenjevali, čeprav je to težko verjeti. Mura - Triglav 1:1 (1:1), Gorica - Olimpija 2:0 (1:0), Rudar - Maribor 0:5 (0:1), Domžale - Krško 2:0 (0:0) Evropska liga, 2. krog, povratna kvalifikacijska tekma Tre Fiori - Rudar 0:3 (0:1) Strelci: 0:1 Bolha (43.), 0:2 Simunac (47.), 0:3 Kamara (71.). Rudar: Pridigar, Pišek, Trifkovic' (od 46. Parfitt-Williams), Kamara, Radic' (od 46. Simunac), Bolha (od 67. Muic), Rudar: Pridigar, Pušaver, Vasiljevic, Toma-ševic', Pišek, Bolha (od 67. Muic), Trifkovic' (od 46. Parfitt-Williams), Solomun, Radic' (od 46. Simunac), Tučic', Kamara. Trener: Marijan Pušnik. cija.« Lana meni, da je človek izzivov, saj se ni odločila za odhod čez lužo iz trenutnega nagiba. Konec koncev ZDA niso na dosegu rok, okolje, ljudi okoli sebe, navade pa bo zamenjala za štiri leta. Čeprav vseh neznank, ki jih bo morala premagati na začrtani poti, še ne pozna dobro, tudi ne pričakuje, da bo vse enostavno, se veseli nove preizkušnje. Starša nad njeno odločitvijo nista najbolj navdušena, jo pa podpirata. »Vztrajata pa, da moram končati študij in pridobiti določeno izobrazbo, saj je šport nepredvidljiv in poškodba lahko kaj hitro tvoje življenje postavi na glavo.« Tega se dobro zaveda tudi sama, zato med načrti postavlja na prvo mesto dokončanje univerze, hkrati pa se želi pokazati v najboljši luči na nogometnih igriščih. Odločitev o tem, ali bo poklicna igralka nogometa ali bo raje opravljala službo, za katero bo pridobila potrebna znanja, bo prepustila času. Kaj pa domača nogometna scena? »Maja in junija bom lahko oblekla dres NK Radomlje in zaigrala, če se bodo dekleta »prebila« v končnico prvenstva. Za slovensko žensko nogometno reprezentanco pa bom - vsaj za zdaj tako kaže - lahko nastopila v spomladanskih mesecih, v letošnjih jesenskih pa ne, ker se takrat odvijajo tekme univerzitetne lige,« je sklenila pogovor Lana Golob, ki ji pri usvaja-nju novega znanja in veščin želimo vse dobro tudi v našem uredništvu. a Janja po uspešni maturi spet do neba Briancon - Janja Garnbret je 21. julija v Brianconu na tretji tekmi svetovnega pokala 2018 v težavnosti z vrhom finalne smeri prepričljivo stopila na najvišjo stopničko, edini slovenski finalist Domen Škofic pa si je po enoletnem premoru od zmagovalnega odra v Franciji priplezal bronasto medaljo. Ekipni uspeh so dopolnile Mina Markovič s petim, Vita Lukan s šestim in Mia Krampi s sedmim mestom ter pripomogle, da so drugič v zgodovini v finalu svetovnega pokala nastopile štiri Slovenke. Janja Garnbret (Šaleški AO) je na tretji tekmi svetovnega pokala 2018 v težavnosti že tretjič zapored stopila na zmagovalne stopničke, v znamenju števila tri je bil tudi Briancon, saj je tam slavila že tretjo sezono zapored. Potem ko je lanska in predlanska skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti zmagala na uvodni tekmi v Villarsu in bila v Chamonixu druga, se je na tretji tekmi v Brianconu vnovič veselila zlate medalje. „Na prejšnji tekmi v Chamonixu nisem bila ravno jaz, čeprav je tudi drugo mesto odlično, v Brianconu pa sem se dobro počutila in znova zaupala vase. Finalna smer ni bila tako težka, sem pa vedela, da je Jessica (Avstrijka Jessica Pilz) dosegla vrh, zato sem si jo morda naredila malce težjo. Uživala sem kot vedno, in najpomembneje je, da imam znova te dobre občutke," je bila zadovoljna 19-letna Korošica, ki se je po balvanskem premoru zaradi mature vrnila v tekmovalno kolesje s svetovnim pokalom v težavnosti: „Matura je bila po eni stran v redu, da sem sproščeno plezala in trenirala, ni pa bilo dobro, da sem spustila tekme in malce padla iz tekmovalnega ritma. Preskok je bil kar zahteven, a težka sezona se nadaljuje dobro, saj sem si spet začela zaupati in uživati." Športnoplezalno karavano naslednja tekma čaka že prihodnji konec tedna v italijanskem Arcu, vrhunec sezone pa bo septembrsko svetovno prvenstvo v avstrijskem Innsbrucku. a Odlična Anita Horvat Monaco - Slovenska rekorderka Anita Horvat je na atletski diamantni ligi v Monaku v teku na 400 m v svojem prvem nastopu v tej najmočnejši seriji svetovnih mitingov s časom 51,22 sekunde zasedla peto mesto in izboljšala svoj prejšnji državni rekord, ki ga je dosegla 14. julija lani v poljskem Bydgoszczu (51,94). Med najboljšimi le Jerneja Stara Zagora - V bolgarski Stari Zagori je na balkanskem prvenstvu v atletiki, kjer sicer ni nastopila najboljša slovenska ekipa, najvišjo uvrstitev dosegla Jerneja Smonkar (AK Velenje), ki je bila tretja na 800 m (2:09,47), kar je bilo edino slovensko odličje na tem tekmovanju. ■ ■ Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 14 14 KRONIKA 26. julija 2018 Srečanje starodobnih vozil na Ljubnem ob Savinji Kot uvertura flosarskemu balu blišč in patina muzejskih starodobnih vozil Tritedenska, že 58. prireditev Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji se je začela z bliščem starodavne avtomobilske kulture in opreme z 12. srečanjem starodobnih vozil na prireditvenem prostoru Vrbje. Tokrat se je zbralo 232 udeležencev, ki so se po jutranjem zbiranju na Ljubnem po skupinah odpravili na vožnjo preko Radmirja, Gornjega Grada, po Zadrečki dolini, si prvič ohladili mašince v gostilni Semprimožnik Pri Ropu na Homcah ter nadaljevali potovanje po desnem bregu Savinje skozi Pobrežje, Nazarje do drugega postanka v 700-letnem Mozirju. Ko so si ogledali obnovljeno veduto trga in bili deležni gostoljubja v najmanjši kleti na svetu Steyer & Gradnik, jih je cesta vabila po slikoviti občini Rečica ob Savinji do Markove kmetije v Varpolju. Tam so bili deležni ogleda zbirke starodobnih motornih vozil lastnika Vinka Rakuna »Marka«, ki skupaj s sinom mehanikom obnavljata motorna kolesa in tomosove mopede. Videli pa so tudi turbino tehnološko najnovejše vodne elektrarne na strugi, lokalno ogrevalno postajo na biomaso za številne objekte kmetije. Od tam so se spet vrnili na izhodišče srečanja, kjer jim tudi pozno popoldansko slabo vreme ni več prišlo do živega. Udeleženci letošnjega zanimivega potovanja so prišli iz kar 41 klubov oz. društev, s 191 vozili, od tega s 112 avtomobili, 63 motorji in motornimi kolesi ter kar s 15 traktorji. Priznanja in pokale so prejeli Haris Napačnik za motorno kolo l. 1930, Drago Kukovič za avtomobil, l. 1924, Ivan Kerštajn za terensko vozilo l. 1949 ter za najstarejši traktor l.1949 Rok Podrižnik. Nagradili so tudi lepoto in vzdrževanost predstavljenih modelov ter najštevilčnejšo udeležbo iz posameznih klubov. Ivo Sovinšek, prvi predsednik in ustanovitelj društva pred TP 771 Ljubno in Mozirje so za en dan okrasili zloščeni starodobniki. .M* Sredi Mozirja tudi dolga kolona zelo starih, a kot novih traktorjev. 12 leti, nam je ob srečanju dejal, da je takrat pač bila priložnost, da ob izkušnjah gostovanj drugje s prijatelji naredi še nekaj boljšega in trajneje poveže ljubitelje kulturne in tehnične dediščine iz Zgornje Savinjske doline in širše. Tudi sam včasih zajaha nekoliko starejši, a kot nov model motorja BMW, in se počuti, tako je videti, mladega in nasmejanega v družbi prijateljev zloščene pločevine in muzejske bela kronika patine. »To mi pomeni ohranjanje tehnične kulturne dediščine za zanamce in veselje pokazati to drugim, ki so že pozabili, da vsa ta lepota še obstaja, mladim pa prikazujemo motorizacijo nekega drugega preteklega obdobja. Saj smo to dolžni, mar ne?!« ■ Jože MIKLAVC Izsilil prednost motoristu Ukradel neonske žarnice Mozirje, 19. julija - V četrtek se je prometna nesreča s hudo telesno poškodbo voznika motornega kolesa pripetila na regionalni cesti zunaj naselja Radmirje v smeri Ljubnega ob Savinji. Do nesreče je okoli 10. ure prišlo zaradi izsiljevanja prednosti 81-letnega voznika osebnega avtomobila, ki je izsilil prednost 46-letnemu motoristu. Ta se je pri padcu hudo poškodoval. Pogrešana Mineja Kramljak Knap V nedeljo zjutraj, 22. julija, je neznano kam odšla 15-letna Mineja Kramljak Knap iz Radelj ob Dravi. Visoka je med 160 in 165 cm, suhe postave. Ima zelene oči ter svetlo rjave lase, segajoče čez ramena. Nosi očala. Oblečena naj bi bila v temno siv pu- Velenje, 19. julija - V četrtek je neznanec vlomil v kletne prostore zavoda za urbanizem, kjer je ukradel neonske žarnice. Lastnika je oškodoval za okoli 200 evrov. Poskus prevare ni uspel Velenje, 19. julija - Policisti obravnavajo kaznivo dejanje poskusa prevare. Uslužbenki Muzeja Velenje je neznanec pod pretvezo, lover z dolgimi rokavi ter v črne oprijete hlače (pajkice). Obuta je v natikače roza-vijoličaste barve. Vse, ki so pogrešano Minejo opazili, policisti naprošajo, da to sporočijo na policijsko postajo Radlje ob Dravi, telefonsko številko policije za nujne klice 113 ali anonimno številko policije 080 1200. da je to naročila direktorica muzeja, poslal elektronsko sporočilo, naj na račun banke v tujini nakaže dobrih 50.000 evrov. Ker se ji je to zdelo zelo nenavadno, je sporočilo preverila pri direktorici, ki pa o tem ni vedela ničesar. O poskusu prevare je obvestila policijo. Policisti ob tem primeru še enkrat pozivajo vse, da so pri poslovanju z denarjem previdni in pozorni in pazijo na to, kam ga nakazujejo. Neznanec ukradel kolo Velenje, 19. julija - Na Kidričevi cesti je neznanec ukradel žensko mestno kolo. Oškodoval jo je za 50 evrov. Ukradel malo, naredil pa veliko škode Šoštanj, 20. julija - V Florjanu na območju Šoštanja je neznanec skušal vlomiti v dve hiši. Ukradel je malo, naredil pa precej škode. Istega dne so na območju Velenja obravnavali tatvino dveh registrskih tablic. Iz POLICISTOVE beležke Najden GSM hranijo policisti Topolšica, 19. julija - V Topolšici je bil najden GSM aparat znamke Sony Expreia črne barve. Poštena najditeljica ga je izročila policistom. Če ga kdo pogreša in ima zanj ustrezno dokumentacijo, lahko pride ponj na Policijsko postajo Velenje. Popravljal je svoj motor Velenje, 19. julija - V četrtek so bili policisti obveščeni, da nekdo na Gorici popravlja motor, za katerega je prijavitelj posumil, da bi lahko bil ukraden. Policist so zadevo preverili in ugotovili, da ni tako. Prevarant poskusil pri starejših Velenje, 20. julija - V petek so policisti spet obravnavali poskus spletne prevare s pomočjo e-sporočil. Tokrat v Domu za varstvo odraslih Velenje. Razgrajal v lokalu Velenje, 20. julija - V petek je v lokalu na Kidričevi razgrajal gost. Račun so mu napisali policisti. Blago ni bilo ukradeno Velenje, 21. julija - V soboto je policiste anonimni občan obvestil, da naj bi nekdo s kombijem prevažal ukradeno blago. Policisti so kombi našli, ugotovili pa, da blago v njem ni ukradeno. Žalil ga je sosed Velenje, 21. julija - V soboto se je Velenjčan policistom potožil, da ga je zmerjal in žalil sosed. S sosedom se bodo policisti pogovorili, o njegovem ravnanju pa bo odločal prekrškovni organ. Juho je kuhal predolgo Velenje, 22. julija - V nedeljo zvečer je policiste poklical občan iz Kersnikove in jim povedal, da se v stanovanjskem bloku močno kadi, stanovalci pa ne vedo, kaj naj bi bilo narobe. Policisti so ugotovili, da je eden od stanovalcev le malce predolgo kuhal juho. Požara pa k sreči ni bilo. Triglav naj še naprej povezuje Triglav, simbol slovenstva je bil že 33. deležen množičnega obiska pohodnikov borcev, veteranov in častnikov, med njimi tudi pet članov OZVVS Šoštanj. Gre za pohod, posvečen partizanskim patruljam, ki so se v boju za svobodo povzpele na vrh leta 1944. Zadnja patrulja je oktobra 1944 vanju je pojasnil, da je vsakoletni pohod na Triglav simbol naših prizadevanj, saj povezuje dva najpomembnejša zgodovinska dogodka in tudi vojne veterane dveh generacij, ki jim stoji ob strani SV. Večina pravih osamo-svojiteljev in braniteljev Slovenije je pred 27 leti prisegala in prisega tudi izobesila slovensko zastavo kot simbol slovenstva, prav tako tudi skupina gornikov, ki je pred razglasitvijo samostojnosti Republike Slovenije leta 1991 na vrhu razvila slovensko trobojnico. Pohodniki so na Triglav prišli iz različnih smeri. V petek, 13. julija, ob 12. uri se je pri Aljaževem stolpu na vrhu Triglava odvila kratka spontana slovesnost, ob 15. uri pa je bila osrednja slovesnost pri domu na Kredarici. Zaključna slovesnost je bila 14. julija na Pokljuki na Rudnem polju. Osrednji govornik Ladislav Lipič, predsednik ZVVS, je kritično opozoril, da se vojni veterani vseh generacij ne strinjajo z današnjo mlahavostjo in klečeplazenjem pred Evropo, ki ne more upoštevati mednarodnega prava in odločitve mednarodnega sodišča glede arbitraže. V nadalje- Šoštanjski veterani na Triglavu še danes na boljšo državo, kjer ima poleg vladavine prava pomembno mesto tudi resnica in pošten odnos do preteklosti ter izogibanje egoističnemu ali celo lažnemu prisvajanju zaslug. Naša prizadevanja niso usmerjena v zanikanje zaslug kogar koli, pač pa ne dovolimo potvarjanja časa in dogodkov zaradi poveličevanja posameznikov in lastninjenja zaslug osamosvojitve, je še poudaril slavnostni govornik. O eni od osrednjih domovinskih prireditev letos vsi mediji niso mogli obširneje poročati, saj sta nadzornika Triglavskega narodnega parka ekipi nacionalne televizije prepovedala snemanje in s tem televizijsko poročanje. Ravnanje nadzornikov so z ogorčenjem pospremili tako organizatorji prireditve kot tudi udeleženci slovesnosti. a LS S povišanimi temperaturami tudi višje koncentracije ozona v zraku S povišanimi temperaturami lahko v prihodnjih dneh ob močnem sončnem sevanju pričakujemo tudi povišane koncentracije ozona v zraku. Povišane koncentracije ozona v spodnjih plasteh ozračja nastajajo zaradi onesnaževal v zraku, ki so posledica človekove dejavnosti (predvsem promet in industrija) in so škodljive za živali in rastline ter negativno vplivajo na zdravje ljudi. Informacije o izmerjenih vrednostih ozona v zraku na merilnih postajah Velenje, Zavodnje in na mobilni postaji v Šoštanju so na voljo na spletni strani: http:// okolje.velenje.si/. Če bodo na merilnih mestih vrednosti dosegle opozorilno vrednost 180 mikro-g O3/m3 zraka, bo Mestna občina Velenje javnost o tem obvestila tudi preko medijev. Najpomembnejša dejavnika pri vplivu na zdravje sta raven koncentracije ozona in trajanje izpostavljenosti. Vdihavanje ozona lahko pri občutljivejših posameznikih povzroči učinke, kot so težko dihanje, tesnoba v prsnem košu, kašljanje, pekoč občutek v očeh. Slabo vpliva tudi na številne kronične bolezni, kot so bronhitis, srčne bolezni, astma ... Ko se pojavljajo visoke koncentracije, je dobro stanovanjske prostore prezračiti zgodaj zjutraj in zvečer, vmes pa ne odpirati oken. Bolje se je tudi zadrževati v zaprtih prostorih. Začenja se sanacija plazu Petelinji klanec Šoštanj - Na območju Belih Vod v občini Šoštanj se v teh dneh začenja urejanje plazu Petelinji klanec, ki se je sprožil v neurju konec aprila lani. Glavni namen je zaščititi cesto in preprečiti nadaljnje premikanje zemljine. Dela bo izvedlo podjetje Andrejc. Predvidena je postavitev kamnite zložbe, dolge 15 metrov in visoke 3 metre, brežino nad njo pa bodo zavarovali z zaščitno kovinsko mrežo z betonskimi utežmi. Ob odstranitvi plazu bodo uredili tudi cesto. a mkp ■ Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 23 19. julija 2018 »»WAS UTRIP 15 Sončni park poln otroške razigranosti Zanimanje za počitniško varstvo mlajših šolarjev veliko - Vanj bo do konca počitnic vključenih več kot 160 otrok - Program vsak dan drugačen HOROSKOP Velenje, 23. julija - V ponedeljek je stekel četrti teden, odkar v vili Rožle v Sončnem parku poteka poletno počitniško varstvo za otroke iz MO Velenje in občine Šoštanj. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje ga izvaja v sodelovanju s Športno zvezo Velenje in Mladinskim centrom Velenje. Da je bila potreba po organiziranju tovrstnega varstva velika, pove podatek, da so za večino počitniških tednov zelo hitro zapolnili prosta mesta. »Razveseljivo je, da se otroci vsak dan radi vračajo v vilo Rožle in da se mnogi po tem, ko so se najprej odločili le za en teden varstva, odločijo še za enega. Starši pa žal nimajo več veliko izbire. Nekaj prostih mest imamo še v prvih treh tednih avgusta, zadnji tedni pa so že zasedeni,« nam je povedala Bojana Špegel, sekretarka MZPM Velenje. Prvi teden julija so imeli v varstvu najmanj otrok, saj je vzporedno potekal Indikamp in dva športna tabora. Vse ostale tedne doslej pa so vključevali več kot 20 otrok. »Število smo omejili, saj v dneh, ko nam vreme ni naklonjeno, vse aktivnosti potekajo v vili Rožle. Prva dva julijska tedna so se nam ob 7. uri zjutraj pridružili tudi otroci, ki so obiskovali športni tabor, pogosto so pri nas imeli tudi kosilo. Po njem pa so v športne aktivnosti, ki so jih nadaljevali kar v Sončnem parku, vključevali tudi naše otroke. Tako bo tudi zadnja dva tedna avgusta. Trenutno imamo v varstvu 23 otrok, večina je starih od 6 do 9 let. Vsako dopoldne se nam pridruži športni vaditelj, ki poskrbi, da se dobro razmigajo in spoznavajo tudi nove športe. Naše prostovoljke in dijakinje iz projekta Čisto moje Velenje pa skupaj z zaposlenimi na zvezi izvajajo številne ustvarjalne delavnice, družabne igre, odpravimo se tudi na kratke izlete. Skratka, dnevi v počitniškem varstvu, ki poteka od 7. do 16. ure, hitro minevajo tako animatorjem kot Konovo. Zadnje tri tedne avgusta pa se bodo šolarji, ki potrebujejo počitniško varstvo, spet vrnili v vilo Rožle. »Za nas je to nova izkušnja, saj v Velenju počitniško varstvo poteka prvič. Trudimo se, da so otroci v varstvu varni in se pri nas dobro počutijo. Večina otroke k nam pripelje že ob 7. uri, ponje pa prihajajo po 15. uri. Hvaležni smo MO Velenje in Občini Šoštanj, ki sta varstvo po zelo sprejemljivi ceni za starše podprli tudi finančno. Velenjski župan Bojan Kontič je bil tisti, ki je dal pobudo zanj, tudi šoštanjski Darko Menih jo je takoj podprl. Večina otrok sicer prihaja iz velenjske občine. Pri izvajanju smo združili moči trije organizatorji, ki smo tudi v preteklih letih pripravljali počitniške programe za otroke. V vili Rožle bodo ti tekli tudi prva dva tedna avgusta, saj se nam vsako dopoldne pridruži kar nekaj otrok, ki pridejo k nam v poletne ustvarjalnice, a celodnevnega varstva ne potrebujejo,« nam je še povedala sekretarka MZPM Velenje. Če je vreme lepo, v počitniškem varstvu dejavnosti potekajo na prostem, v Sončnem parku in okolici vile Rožle ... ... če dežuje, pa dodobra izkoristijo notranje prostore vile, kjer animatorji poskrbijo, da otrokom nikoli ni dolgčas. otrokom.« Ti so zadovoljni tudi s kosili, ki jih zanje pripravljajo v Vrtcu Velenje. Prva dva tedna avgusta bo počitniško varstvo potekalo v Mladinskem centru Velenje na Efenkovi 61, kjer bodo uporabljali tudi športno igrišče Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja letos na več primerov lymske borelioze kot v preteklih letih Milena Krstič - Planinc Od pomladi do pozne jeseni, takrat, ko je v gozdovih najprijetneje, ko so ti tudi bogati z gozdnimi sadeži, ko je v njih prijetno hladno, so aktivni klopi. Največ jih je najti v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, a tudi v kakšnem parku in celo na domačem vrtu. Okuženi žal prenašajo različne bolezni, med njimi klopni menin-goencefalitis in lymsko boreliozo. Slednja je pogostejša, posebej veliko pa je je letos. Lymska borelioza prisotna v vseh slovenskih regijah Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo lani v celem letu v Sloveniji prijavljenih 4.554 primerov te bolezni, letos do 7. julija so jo odkrili že pri 3.617 bolnikih, samo v tednu za tem pa so bolezen potrdili pri 314 bolnikih. Prisotna je v vseh slovenskih regijah, največ bolnikov pa sodi v starostno skupino med 55 in 74 let. Leta 2016 je bilo v Sloveniji prijavljenih 4.274 primerov lym-ske borelioze, lani, kot že rečeno, 4.554, od tega na območju celjske regije (kamor sodita tudi Šaleška in Zgornja Savinjska dolina) predlani 472 primerov, lani 470. > Proti klopnemu meningoencefalitisu stroka priporoča cepljenje. Bolezen se pojavlja celo leto, najpogostejša je od februarja do novembra. Največkrat jo povezujemo z značilnimi spremembami na koži, kjer nastane neboleča rdečina, ta se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Za klopnim meningoencefalitisom letos zbolelo 68 ljudi Za klopnim meningoencefali-tisom pa je letos do 7. julija zbolelo 68 ljudi iz vseh regij, razen novomeške. Lani je bilo v Sloveniji v celem letu prijavljenih 104 primerov, od tega v celjski regiji 11, predlani v Sloveniji 83 primerov (v celjski regiji 6). Klopni meningoencefa-litis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se tudi prenaša z ugrizom okuženega klopa. Pusti lahko trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, ohromelost. Lani k sreči v Sloveniji zaradi klopnega meningoencefalitisa niso beležili umrle osebe, leta 2016 pa sta umrli dve. V gozdu imejte z oblačili pokrite čim več kože Najpomembnejša ukrepa za zmanjšanje tveganja okužbe z boleznimi, ki jih povzročajo okuženi klopi, sta preprečevanje ugriza in hitra odstranitev že prisesanega klopa. Na NIJZ ljudem svetujejo, naj imajo zlasti v gozdu čim več kože pokrite s svetlimi oblačili in primerno obutvijo, uporabljajo naj sredstva, ki odganjajo klope (repelenti). Stroka proti klopnem meningoencefalitisu priporoča cepljenje. Na spletni strani NIJZ navajajo, da je sicer priporočljivo, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih. Lahko pa se tudi kasneje. Če se začnemo cepiti na primer v > Najpomembnejši ukrepi za zmanjšanje tveganja okužbe sta preprečevanje ugriza klopa ter hitra odstranitev že prisesanega. poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles. Natančen pregled telesa Ob vrnitvi iz narave si je treba temeljito pregledati telo. Pozoren je treba biti tudi na poraščene dele, kožne gube, uhlje, pazduhe in dimlje. Če boste na sebi opazili klopa, pa ne delajte panike. Čim prej ga odstranite, s čimer boste zmanjšali možnost okužbe. ■ Oven od 21. 3. do 21. 4. V sebi boste čutili nekaj nemira. Presenetijo vas lahko tudi neprijetne sanje, zato se boste zbujali utrujeni. Namesto da se zapirate vase, se odpravite med ljudi. Druženje s prijatelji ali družinskimi člani vam bo še kako dobro delo. Pogovorite se z njimi in jim zaupajte svoje težave, saj vam bodo znali pomagati in vas umiriti. Med vikendom se odpravite na kakšno pijačo ali ples, brezskrben večer vas bo namreč popolnoma sprostil. Tudi sprehodi v naravi ne bodo odveč, saj potrebujete svež zrak in novo energijo. Bik od 22.4. do 20.5. S sodelavci in nadrejenimi se dobro razumete, vendar vseeno razmišljate, da bi zamenjali službo. Morda boste začutili, da je nastopil čas za novo poglavje v vaši karieri. Sami pri sebi veste, da bi vam ustrezalo bolj kreativno delo, kjer bi lahko izrazili vašo ustvarjalnost. Naj vas ne bo strah poskusiti česa novega, morda boste imeli srečo in se bo vaš hobi spremenil v poslovno kariero. V začetku tedna boste doživeli prijetno presenečenje, kar se bo takoj poznalo tudi na vašem počutju. Zdravje vam ta teden ne bo delalo težav. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Topli poletni dnevi bodo odlično vplivali na vaše počutje. Stres vam ne bo prišel do živega, saj boste prekipevali od energije, vaša pozitivnost pa bo vplivala tudi na ljudi okoli vas. Ta teden je kot nalašč za sklepanje novih poslovnih partnerstev, na vidiku pa je tudi poslovno potovanje. Pričakujte klice vaših prijateljev, ki si bodo želeli vaše družbe. Med vikendom jih povabite k sebi domov na piknik ali večerjo in sproščen pogovor, po tem pa se odpravite še na zabavo ali v kino. Poskrbite, da si boste zapomnili zadnje poletne dni v juliju. Rak od 22.6. do 22.7. Obetajo se vam nove ljubezenske priložnosti, če jih boste le uspeli videti. Še vedno je čas, da se znova zaljubite, čeprav ste po eni strani že obupali. Veliko mislite na prejšnjega partnerja in premlevate stare napake, vendar je čas, da greste naprej. Pokažite vašo resnično osebnost in ne bodite sramežljivi. Na poslovnem področju ne boste imeli nobenih težav, vendar pa si boste zaželeli malo počitka in počasnejšega tempa. Posvetite nekaj pozornosti vaši prehrani, za dobro počutje bosta poskrbela predvsem sadje in zelenjava. V teh dneh je dobrot iz domačega vrta povsod v obilju. Lev od 23.7. do 23.8. Veliko različnih stvari se vam bo pletlo po glavi. Delite z bližnjimi vaše ideje in načrte, saj boste z njihove strani deležni kakšnega dobrega nasveta. Dogodki se bodo odvijali zelo hitro, zato se osredotočite na svoje delo. Če boste prodorni in pogumni, boste naredilizelodober vtis na delovnem mestu. Vseeno pa poskrbite za dovolj počitka in prostega časa. Kakšen večer si vzemite nekaj ur samo zase in se sprostite ob dobri glasbi ali filmu. V svoje zdravje investirajte s športnim udejstvovanjem. Tudi med delovnim časom si vzemite kakšen odmor in naredite nekaj gibalnih vaj. hrrp Devica od 24. 8. do 23. 9. Čim bolj se izogibajte čustvenim dramam, saj znate biti v tem tednu precej raztreseni. Ne razmišljajte preveč negativno in imejte v mislih, da se bo vse izšlo tako kot se mora. V službi boste imeli polne roke dela, z mislimi pa boste na dopustu. Če ne boste utegnili med tednom, se med vikendom odpravite na kakšen izlet ali kopanje, da se vsaj malo sprostite. Poskrbite tudi za dovolj kakovostnega spanca, saj vam zna v nasprotnem primeru ponagajati tudi zdravje. Napeti boste, za sprostitev pa lahko poskrbite le vi sami! Tehtnica od 24.9. do 23.10. Čeprav vas bodo prijatelji vabili na druženje, vam bo najbolj ugajalo udobje vašega doma. Želeli si boste miru in samote, saj se morate z ljudmi veliko ukvarjati že v službi. Ne omislite si preveč delovnih obveznosti naenkrat, saj vas utegnejo pokopati. Želite si daljših počitnic, med katerimi boste lahko možgane dali na pašo in se popolnoma sprostili. Če vam čas ne dopušča med poletjem, si rezervirajte kakšen jesenski termin in se odpravite na daljši dopust v septembru ali oktobru. Planirati pa ga začnite že sedaj. Tudi zato, da si jeseni ne premislite. Klopi (tudi okuženi) vedno bolj na delu TO Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. S partnerjem vaju čakajo strastni večeri, polni nežnih in romantičnih trenutkov. Vajina zveza se bo še poglobila, veliko se bosta pogovarjala tudi o načrtih za prihodnost. Samskim škorpijonom pa se obetajo nove ljubezenske priložnosti, največjih bo izven kraja bivanja, na poletnih počitnicah. Pozabite na to, da takšne zveze redko dolgo trajajo in raje uživajte v posameznih lepih trenutkih. Pokažite kaj si želite in ne bodite sramežljivi. Pogum se vam bo izplačal tudi, če boste sredi poletja začeli iskati nove posle. Ni res, da poletje ni čas zanje, saj boste zelo uspešni. 1 r<\ Strelec od 23. 11. do 22. 12. Čeprav se na delovnem mestu trudite, se ne počutite koristni, delodajalec z vašim delom zadnje čase ni preveč zadovoljen. Stres na poslovnem področju se lahko izrazi tudi na vašem fizičnem počutju. Dolgočasi vas tudi monotonost vašega življenja. Začeti se boste morali ukvarjati s kakšnim športom ali si poiskati nov hobi, ki vas bo sprostil in zabaval hkrati. Izkoristite tople poletne dni za uživanje v naravi, sploh ob vodi. Če imate v načrtu prenovo doma, tudi ne odlašajte. Poletje je kot nalašč za takšna dela. Sploh, ker tokrat točno veste, kaj želite. Kozorog od 23. 12. do 20. 1. V službi boste imeli precej umirjen teden, lahko pa vas presenetijo nenapovedani izdatki, zato z denarjem ravnajte varčno in preudarno. Šele ko boste imeli privarčevanega dovolj denarja, si omislite kakšno stvar, ki si jo želite imeti, potrebujete pa jedejansko ne. Avčasih tudi takšni nakupi pripomorejo k boljšemu počutju. Proti koncu tedna vas bo presenetilo srečanje z osebo, ki je že dolgo niste videli. Obudite staro prijateljstvo, ob obujanju spominov na stare čase boste zelo uživali. Partner se vam bo pridružil, a ne bo sodeloval. Nekaj vam zameri. Kaj, veste le vi. Vodnar od 21.1. do 19.2. V tem tednu boste imeli veliko priložnosti za nova poznanstva. Spoznali boste osebo, ki bo postala eden vaših najboljših zaupnikov. Ne zapravite priložnosti in bodite pobudnik za naslednje srečanje z njim, saj se bosta resnično ujela. š partnerjem boste na bojni nogi, saj se glede neke zadeve, ki je za vas zelo pomembna, ne bosta strinjala. Položaj boste lahko rešili brez večjih problemov, če se ga boste lotili mirno in preudarno. Trma in nesramnost vas namreč lahko drago staneta. Sploh, ker znate z besedami pičiti tam, kjer najbolj boli. 00 Ribi od 20. 2. do 20.3. Na poslovnem področju vas čaka priložnost za napredovanje. Nadrejenega boste navdušili s svojimi izvirnimi idejami. Potrudite se in mu pokažite svojo kreativnost in inovativnost.To bo tudi ugoden čas, da pošljete čisto posebno sporočilo osebi, ki vam je pri srcu. Povejte ji, kako resnično čutite. Odgovor, ki ga boste s strahom pričakovali, bo po vsej verjetnosti pozitiven. Pazite na svoje zdravje, saj bo vaš imunski sistem ob razgibanem poletnem vremenu nekoliko bolj šibak. Lahko se vas loti prehlad, zato poskrbite za počitek in čim več vitaminov. Znebite se občutka, da ste nenadomestljivi, pa bo počutje hitro boljše. ■ Četrtek, 26. julija Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 16 TV SPORED »»WAS 26. julija 2018 Petek, 27. julija Sobota, 28. julija Nedelja, 29. julija Ponedeljek, 30. julija Torek, 31. julija Sreda, 1. avgusta TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.30 Slovenski pozdrav, zabavna odd. 11.05 Vem!, kviz 11.55 Neuspeh ne pride v poštev, dok. odd. o prof. dr. Igorju D. Gregoriču 12.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (III.), šp. nad. 15.10 Moj gost/Moja gostja: Almasy Gyorgy, odd. TVLendava 15.50 Slovenci v Italiji 16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Moj pogled na znanost: Prof. dr. Milena 'Horvat, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Humani biomonitoring 18.05 Mala kraljična, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Planet Zemlja (II.), kopr. dok. ser. 20.50 Medičejci, gospodarji Firenc, koprod. nad. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Zadnje potovanje Romanovih, dok. odd. 00.00 Strasti, TV-nad. 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 01.55 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Oblakov kruheka, ris. 07.50 Mulčki, ris. 07.55 Zlatko Zakladko: Pohajkovanje 08.10 Osvežilna fronta: Spanje 08.40 Megabiti energije, dok. odd. 08.50 Danes dol, jutri gor, slov. nan. 09.45 Slovenski vodni krog, dok. nan. 10.30 Zdravje Slovencev, dok. ser. 11.00 Intervju: Jože Dežman 11.45 Umor, je napisala (I.), am. nan. 12.55 Čez planke: Carigrad 14.05 Vina sveta, razv. potopisna odd. 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 18. etapa, vključitev v prenos 18.20 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.15 Čudogozd: Balet, igrane zgodbe 19.30 Čudovita Japonska, japonska nan. 20.00 Ukane po kanadsko, razv. odd. 20.45 Avtomobilnost 21.15 Ambienti 21.45 Escobar: Izgubljeni raj, kopr. film 23.40 Umor, je napisala (I.), am. nan. 00.35 Slovenska jazz scena: Mike Sponza Blues Convention z gosti 01.25 Videotrak 02.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 18. etapa, posnetek 05.20 Videotrak POP 06.00 24UR 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, ris. 07.15 Tika taka, ris. 07.25 Čebelica Maja, ris. 07.35 Super krila, ris. 08.00 Winx klub, ris. 08.25 Amika, 1/13 08.40 TV prodaja 08.55 Jaz sem Luna, 1/53 09.50 TV prodaja 10.20 Jaz sem Luna, 1/54 11.15 TV prodaja 11.30 Moč in strast, 1/16 12.25 TV prodaja 12.40 Ukradena preteklost, 1/53 13.40 Usodno vino, 3/23 14.40 Lepo je biti sosed, 3/10 15.35 Dedinja Vendavala, 1/23 16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1/17 17.55 Ukradena preteklost, 1/54 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 2/73, 74 21.40 24UR zvečer 22.10 Slepa pega, 1/4 23.00 Zakon in red, 14/16 23.50 Princ podzemlja, 2/21, 22 01.20 24UR zvečer 01.50 Zvoki noči © 08.55 Nap 09.00 Videospot dneva 09.05 Miš maš 09.55 Čas za nas, tabornike! 10.30 Ustvarjalne iskrice 10.45 Napovedujemo 10.50 Pop Corn, Challe Salle, Anabel 11.55 Lestvica zab. in narodnozabavnih 12.20 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zab. in narodnozabavnih 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Nanovo, Adrenalinski športi 16.05 Videospot dneva 16.10 Kuhinjica 16.35 Mojca in medvedek Jaka 17.15 Veliki lov na pošast, gled. predstava Vrtca Velenje 17.35 Ustvarjalne iskrice 18.00 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 2588. VTV magazin 18.55 Kultura, inf. oddaja 19.00 Lestvica zab. in narodnozabavnih 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Razvoj bolnišnice Topolšica, pogovor v studiu 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Naj viža: ans. Potepini, ans. Žarek, ans Opoj 22.20 Kuhinjica, izob. oddaja 22.45 Kmetijski razgledi 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila 05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.30 Slovenski pozdrav, zab. odd. 11.05 Vem!, kviz 11.55 Moj pogled na znanost: Prof. dr. Milena Horvat, dok. odd. 12.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (III.), španska nad. 15.00 Pisave: Milan Jesih, Peter Kolšek in Anja Golob 15.35 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip: Čitalnica Svetega pisma 16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom, poletje 2018: Šport, inf. odd. za mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Čez planke: Belfast 20.55 Nočni receptor, brit.-am. nad. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Bonnie in Clyde, ameriški film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.15 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Mulčki, ris. 07.55 Iz popotne torbe: Skrivalnice 08.15 Martina in ptičje strašilo: Jeza 08.25 Ribič Pepe: Kdo ima daljinca, odd. za otroke 08.50 Danes dol, jutri gor, slov. nan. 09.50 Dobro jutro, poletni izbor 12.10 Umor, je napisala (I.), am. nan. 13.15 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 14.00 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.30 Migaj raje z nami 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 19. etapa, vključitev v prenos 18.05 Judo: svetovni pokal, prenos iz Zagreba 19.40 Infodrom, poletje 2018: Šport, inf. odd. za o s prijatelji, koncert ob 20-letnici igranja 21.15 Zvezdana: Ljubezen na terapiji 21.55 Umor, je napisala (I.), am. nan. 22.45 Svetovni popotnik: Balkanski polotok 23.40 Nuša Derenda: Čez 20 let, koncert 01.40 Videotrak 02.40 Nogomet - SP 2018: Nigerija : Argentina, posnetek iz Sankt Peterburga 04.30 Zabavni kanal, videotrak pop 06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.B5 0B.00 0B.25 0B.40 0B.55 09.55 10.25 11.20 11.B5 12.B0 12.45 1B.45 14.45 15.B5 16.B0 16.55 17.55 1B.55 1B.5B 20.00 21.B5 22.05 22.10 00.B0 02.15 02.45 24UR OTO čira čara Poko, ris. Tika taka, ris. Čebelica Maja, ris. Super krila, ris. Winx klub, ris. Amika, 1/14. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1/55 TV prodaja Jaz sem Luna, 1/56 TV prodaja Moč in strast, 1/17 TV prodaja Ukradena preteklost, 1/54 Usodno vino, 3/24 Lepo je biti sosed, 3/11 Dedinja Vendavala, 1/24 24UR popoldne Moč in strast, 1/18. del Ukradena preteklost, 1/55 24UR vreme 24UR Ljubezen med trtami, am. film 24UR zvečer Eurojackpot Selena, ameriški film Nora Roberts: Polnočni zaliv, am. film 24UR zvečer Zvoki noči © 05.50 Odmevi 06.20 Poletna scena 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o čirulečarule gobovi juhi 07.15 Telebajski, lutkovna nan. 07.40 Kljukec s strehe, ris. 08.00 Studio kriškraš: Izgubljeni leteči krožnik 08.20 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.45 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.55 Firbcologi: O nenadzorovanem pospravljanju stanovanja, friziranju dlake in polni luni, odd za otroke 09.20 Male sive celice: OŠ Cerkno in OŠ Franceta Bevka Ljubljana, kviz 10.05 Infodrom, poletje 2018: Šport, inf.a odd. za mlade 10.20 Osvežilna fronta: Spanje 10.50 Intervju: Jože Dežman 11.50 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.15 Se zgodi, slovenska nan. 14.45 Ambienti 15.35 Profil: James Taylor-Foster 16.10 Prvinska preizkušnja, dok. ser. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Družbeni fenomeni: Humanitarnost 17.45 Popolna družina, hum. nan. 18.00 Pregreha brez greha, kuharska odd. 18.30 Ozare 18.35 Kalimero, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 Trumbo, ameriški film 22.05 Poročila, šport, vreme 22.30 Poletna scena 22.50 Iz pozabe (II.), britanska nad. 23.40 Strasti, TV-nad. 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, utrip, šport, vreme 01.35 Info-kanal 06.35 Poletna scena 07.00 Živ žav 07.00 Telebajski, lutkovna nan. 07.25 Kravica Katka, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.55 Profesor Baltazar, ris. 08.05 Manja, ris. 08.10 Svet živali, ris. 08.15 Oblakov kruhek, ris. 08.25 Mala kraljična, ris. 08.35 Žvenkci, ris. 08.45 Lili in Čarni zaliv, ris. 08.55 Kalimero, ris. 09.05 Mili in Moli, ris. 09.20 Vse o Rozi, ris. 09.30 Marcelino Kruh in vino, ris. 09.55 Bacek Jon, ris. 10.05 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.15 Nabriti detektivi, nem. otr. nan. 10.50 J. Haydn: Simfonija št. 49, La passione« (Komorni orkester Slovenicum in Uroš Lajovic) 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Božji možje 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 20 let Veselih Štajerk 14.50 Apartma, ameriški film 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Zackovo čarovniško popotovanje 17.45 Vina sveta, razv. potopisno odd. 18.40 Bacek Jon, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Maksimilijan in Marija - igra moči in ljubezni, avstr.-nem. nad. 20.50 Z Mišo...: Ciril Horjak 21.40 Poročila, šport, vreme 22.05 Vojna in mir na Balkanu, dok. odd. 23.05 Strasti, TV-nad. 23.40 Za lahko noč: C. Debussy: Morje, Simfoniki RTV Slovenija 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.30 Info-kanal V KJ.^KJ V I IV, V I 11IX/ ULI J|/Vllr VIVIIIV, 01.B5 Info-kanal _ ^^^ TVSLOr T™551-0* 07.00 Duhovni utrip: Čitalnica Svetega 06.B0 07.00 09.15 10.20 11.10 11.40 12.25 1B.00 14.00 15.00 17.B0 19.00 19.20 20.00 22.25 2B.15 00.05 00.50 01.55 0B.40 05.20 10 domačih Dobro jutro, poletni izbor Danes dol, jutri gor, slov. nan. 10 domačih Čarokuhinja pri atu: Španija Bleščica, odd. o modi Avtomobilnost Japonska kuhinja, japonska nan. Umor, je napisala (I.), am. nan. Kolesarstvo - dirka po Franciji: 20. etapa, vključitev v prenos Judo: svetovni pokal, prenos iz Zagreba Infodrom, poletje 2018: Šport, inf. odd. za mlade Osvežilna fronta: Spanje Nogomet - državno prvenstvo: Krško : Olimpija, 2. kolo, prenos iz Krškega Televizijski klub: Živeti tisoče življenj Umor, je napisala (I.), am. nan. Ukane po kanadsko, razv. odd. Videotrak Nogomet - SP 2018: Srbija : Brazilija, posnetek iz Moskve Kolesarstvo - dirka po Franciji: 20. etapa, posnetek Zabavni kanal, videotrak 07.00 Duhovni utrip: Čitalnica Svetega isma 07.15 Družbeni fenomeni: Humanitarnost 07.40 Glasbena matineja 07.40 Imago Sloveniae, Simfonični orkester RTVS in mladi solisti 09.00 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije 09.30 Danes dol, jutri gor, slov. nan. 10.40 Slastna kuhinja: Musaka 11.10 Svetovni popotnik: Balk. polotok 12.15 Hišica v preriji, am. film 14.05 Umor, je napisala (I.), am. nan. 14.50 Japonska kuhinja, japonska nan. 15.55 Ukane po kanadsko, razv. odd. 17.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 21. etapa, vključitev v prenos 19.20 Judo: svetovni pokal, posnetek iz Zagreba 20.00 Štirinožni kozmonavti, dok. odd. 20.50 Žrebanje Lota 21.00 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.25 Umor, je napisala (I.), am. nan. 22.20 Zackovo čarovniško popotovanje 22.45 Sto psov, kratki igrani film 23.05 Videotrak 00.10 Nogomet - SP 2018: Francija : Argentina, osmina finala, posnetek iz Kazana 02.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 21. etapa, posnetek 04.20 Zabavni kanal, videotrak Ut.ZU ¿dUdVIll Kdlldl, VIUeOlrdK pop pop 06.00 24UR 07.00 OTO čira čara 07.01 Kaja, ris. 07.15 Viking Viki, ris. 07.25 Grozni Gašper, ris. 07.35 Peter Pan, ris. 07.55 Živalice, 1/15 08.00 Kraljevska akademija, ris. 08.25 Skrivnostni ranč, ris. 08.50 Nina in prijatelji, ris. 08.55 Ben 10, ris. 09.05 Čudežna ura Yo Kai, ris. 09.25 Ninja želve, ris. 09.50 Jaz sem Luna, 1/57, 58 11.50 Znan obraz ima svoj glas 14.30 Ljubezen po domače 15.45 Avto karaoke 16.00 Ljubezen med trtami, am. film 17.40 Hipnoza: Dobra zabava 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Nespodobno povabilo, am. film 22.05 Ljubezen po domače 23.30 Prevajalka, ameriški film 01.50 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zab. in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Mojca in medvedek Jaka 10.45 Veliki lov na pošast, gled. predstava Vrtca Velenje 11.05 Ustvarjalne iskrice 11.35 Naj viža: ans. Potepini, ans. Žarek, ans Opoj 12.40 Lestvica zab. in narodnozabavnih 13.05 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zab. in narodnozabavnih 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Dobro jutro 16.30 Miš maš, So bobri tudi pri nas? 17.15 Ustvarjalne iskrice 17.40 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Skrbimo za zdravje: O odvisnostih 19.35 Lestvica zab. in narodnozabavnih 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 V pomlad s Smehom, posn. koncerta 22.15 Kuhinjica, izob. oddaja 22.40 Pop Corn, Challe Salle, Anabel 23.40 Lestvica zab. in narodnozabavnih 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca medved Jaka, Pust, širokih ust 09.40 Miš maš, So bobri tudi pri nas? 10.25 Napovedujemo 10.30 O polžu, ki je kupoval hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.55 Ustvarjalne iskrice 11.25 Koncert ans. ŠTRK12.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 13.05 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Popotniške razglednice: Grintove poti 16.30 Pikin studio 2017/4 17.10 Nanovo, Adrenalinski podvigi 17.45 Videostrani, obvestila 18.30 Napovedujemo 18.35 1. Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2017, 2. del 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.20 15 let ans. Javor, posn. koncerta 23.35 Videospot dneva 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.05 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.B5 07.55 0B.00 0B.05 0B.B0 0B.55 09.10 09.20 09.40 10.05 12.05 14.45 15.50 16.05 17.50 1B.55 1B.5B 20.00 21.45 2B.55 01.B5 0B.25 0B.55 09.00 09.40 10.20 10.B5 10.40 11.00 11.05 12.05 14.20 15.10 15.B5 16.00 16.05 16.B0 16.50 17.B0 17.45 1B.25 1B.B0 19.B0 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 2B.20 2B.45 24UR OTO čira čara Kaja, ris. Viking Viki, ris. Grozni Gašper, ris. Peter Pan, ris. Živalice, 1/13 Oddbods, ris. Kraljevska akademija, ris. Skrivnostni ranč, ris. Nina in prijatelji, ris. Ben 10, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris. Ninja želve, ris. Jaz sem Luna, 1/59, 60 Znan obraz ima svoj glas Ljubezen po domače Avto karaoke Lahka punca, am. film Delovna akcija 24UR vreme 24UR Njuna družina, am. film Moški, ženske in otroci, am. film Nora R.: Točno opoldne, am. film Zvoki noči © Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Mojca in medvedek Jaka Miš maš Ustvarjalne iskrice Napovedujemo 2588. VTVmagazin Kultura, informativna oddaja Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola 15 let ans. Javor, posn. koncerta Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Napovedujemo Lestvica zabavnih in narodnozab. Veliki lov na pošast, gledališka predstava Vrtca velenje Nanovo, Svet kriptovalut Ustvarjalne iskrice Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Madagaskar Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Naj viža: ans. Potepini, ans. Žarek, ans Opoj Napovedujemo Pop Corn, Challe Salle, Ana bel Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.30 Vikend paket 11.05 Vem!, kviz 11.50 10 domačih 12.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (III.): Rojstni dan,španska nad. 15.00 Dober dan, Koroška 15.35 Z glasbo in s plesom: Glasba skozi čas: Dunajska klasika, 2, nemška glasbena dokumentarna ser. 16.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Osvežilna fronta: Spanje 17.55 Novice 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 20.55 Dolga alpska transverzala, dok. ser. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Strasti, TV-nad. 23.45 Glasbeni večer: Tartini Festival: Ansambel 'Il terzo suono' z gosti 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.25 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Mulčki, ris. 07.55 Sprehodi v naravo: Storži 08.10 Firbcologi, odd. za otroke 08.35 Danes dol, jutri gor, slov. nan. 09.45 Dobro jutro, poletni izbor 12.10 Pogled na ... cerkev sv. Martina v Martjancih, Celjski strop, dok. odd. 12.55 Fani Okič: Polepšali ste mi dan, dok. film 14.00 Ljudje in zemlja 14.50 Televizijski klub: Čarobni svet mode 16.00 V fokusu: Doberdob: Ungaretti - Voranc, dok. film 16.55 Avtomobilnost 17.25 Umor, je napisala (I.), am. nan. 18.20 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Studio kriškraš: Škrbasti morski pes 19.15 Ema, kratki igrani film 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Svetovni popotnik: Balkanski polotok 20.55 Oproščen (II.), norveška nad. 21.50 Umor, je napisala (I.), am. nan. 22.45 Revolucionarne zabave naših mladosti, dok. film 23.35 Videotrak, zabavni kanal POP 06.00 24UR 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, ris. 07.15 Tika taka, ris. 07.25 Čebelica Maja, ris. 07.35 Super krila, ris. 08.00 Winx klub, ris. 08.25 Amika, 1/15 08.40 TV prodaja 08.55 Jaz sem Luna, 1/61 09.50 TV prodaja 10.20 Jaz sem Luna, 1/62 11.15 TV prodaja 11.30 Moč in strast, 1/18 12.25 TV prodaja 12.40 Ukradena preteklost, 1/55 13.40 Usodno vino, 3/25 14.40 Lepo je biti sosed, 3/12 15.35 Dedinja Vendavala, 1/25 16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1/19 17.55 Ukradena preteklost, 1/56 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 2/75, 76 21.40 24UR zvečer 22.10 Slepa pega, 1/5 23.00 Zakon in red, 14/17 23.50 Princ podzemlja, 2/23, 24 01.15 24UR zvečer 01.45 Zvoki noči © 0B.25 0B.55 09.00 10.00 10.05 10.50 11.20 12.B0 12.55 15.00 15.25 15.B0 16.B0 17.00 17.20 17.50 17.55 1B.B0 1B.B5 19.25 19.50 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.B0 2B.40 00.05 00.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Miš maš, O internetnih pasteh Ustvarjalne iskrice V pomlad s Smehom, posnetek 2. dela koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Vila Malina, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice Žogarija (1), Zagreb Videospot dneva Videostrani, obvestila Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videospot dneva Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice Mladi in ranjena samopodoba, Oovor z dr. Lucijo Čevnik injica, izobraževalna oddaja Štirje letni časi z ans. Biseri, posnetek 1. dela koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab. Videospot dneva Videostrani, obvestila 05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.30 Vikend paket 11.00 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha 12.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (III.), špan. nad. 15.00 Potepanja: Mesto Komarom in naselje Fot, odd. TV Lendava 15.30 Studio kriškraš: Škrbasti morski pes 15.55 City folk - Obrazi mest: Zagreb 16.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Zdravje Slovencev: Vpliv recesije na zdravje, dok. ser. 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki, izob. odd. 18.05 Žvenkci, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slov. kronika, šport, vreme 20.00 Inšpektor Banks (V.), brit. nad. 20.45 Dober človek - Ljuba Prenner, dok. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Spomini: Janez Winkler, 3, dok. odd. 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, slov. kronika, šport, vreme 01.55 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Mulčki, ris. 07.55 Srečo kuha Cmok: Tista o prekmurski baklavi 08.10 Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz 08.55 Danes dol, jutri gori, slov. nan. 09.50 Dobro jutro, poletni izbor 12.20 Umor, je napisala (I.), am. nan. 13.25 Slovenski vodni krog: Martuljek, dok. nan. 14.05 Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 16. etapa, vključitev v prenos 17.45 Alpe-Donava-Jadran 18.20 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.20 Opus 1, plesna miniatura 2014: Špela 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Anonimni darovalci sperme, dok. odd. 21.00 Umor, je napisala (I.), am. nan. 21.50 Zdolgočasene, izraelski film 23.30 Dolga alpska transverzala, dok. ser. 0.25 Videotrak 01.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 16. etapa, posnetek 04.15 Zabavni kanal, videotrak pop 06.00 24UR 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, ris. 07.15 Tika taka, ris. 07.25 Čebelica Maja, ris. 07.35 Super krila, ris. 08.00 Winx klub, ris. 08.25 Amika, 1/16 08.40 TV prodaja 08.55 Jaz sem Luna, 1/63 09.50 TV prodaja 10.20 Jaz sem Luna, 1/64 11.15 TV prodaja 11.30 Moč in strast, 1/19 12.25 TV prodaja 12.40 Ukradena preteklost, 1/56 13.40 Usodno vino, 3/26 14.40 Lepo je biti sosed, 3/13 15.35 Dedinja Vendavala, 1/26 16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1/20 17.55 Ukradena preteklost, 1/57 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 2/77, 78 21.40 24UR zvečer 22.10 Slepa pega, 1/6 23.00 Zakon in red, 14/18 23.50 Princ podzemlja, 2/25, 26 01.15 24UR zvečer 01.45 Zvoki noči 0B.25 0B.55 09.00 09.05 09.B5 10.10 10.B0 10.B5 10.55 12.05 12.B0 15.00 15.25 15.B0 16.10 16.B5 17.15 17.B0 1B.25 1B.B0 19.B0 19.B5 19.55 20.00 21.00 21.20 21.25 21.B0 22.00 22.25 2B.40 00.05 00.10 © Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Videospot dneva Vila Malina, gledališka predstava Vrtca Velenje Žogarija (1), Zagreb Ustvarjalne iskrice VNealpikoivleodvunjaempoošast, gledališka predstava Vrtca Velenje Štirje letni časi z ans. Biseri, posnetek 1. dela koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Miš maš Kuhinjica Nanovo, Kaj je MEPI? Ustvarjalne iskrice Videostrani, obvestila Napovedujemo Mladi in ranjena samopodoba, pogovor z dr. Lucijo Čevnik Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Avtoštoparski rekorder 2589. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Koncert ans. Štrk, posnetek 2. Lestvica zabavnih in narodnozab. Videospotdneva Videostrani, obvestila 05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.30 Vikend paket 11.05 Vem!, kviz 11.50 Slastna kuhinja: Musaka 12.20 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (III.), špan. nad. 15.00 Pod drobnogledom: Življenje Madžarov v naseljih v diaspori, odd. TV Lendava 15.40 Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz 16.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Neuspeh ne pride v poštev, dok. odd. o prof. dr. Igorju D. Gregoriču 17.55 Novice 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Ali iz Basre, izob. odd. 18.05 Trobka in Skok, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slov. kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: Rdeči pes Modri, avstralski film 21.30 Prezgodaj dva metra sp kratki igrani film AGRF 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Poletna scena 23.15 Strasti, TV-nad. 23.50 Neuspeh ne pride v poštev, dok. odd. o prof. dr. Igorju D. Gregoriču 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.40 Dnevnik, slov. kronika, šport, vreme 01.35 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Mulčki, ris. 07.55 Vesela hišica: Kmet in medved 08.15 Studio kriškraš: Škrbasti morski pes 08.35 Danes dol, jutri gor, slov. nan. 09.50 Dobro jutro, poletni izbor 12.10 Umor, je napisala (I.), am. nan. 13.15 10 domačih 14.00 Zavržene tačke, dok.-izob. film 14.25 Ambienti 15.15 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 17. etapa, vključitev v prenos 18.20 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Profesor Pustolovec, poučna odd. za mlade 19.10 19.30 20.0 prva violina stoletja, francoski portretni film 20.55 Žrebanje Lota 21.05 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Saša Lošič 21.55 Prevara (II.), am. nad. 23.00 Umor, je napisala (I.), am. nan. 23.55 Videotrak 0.55 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 17. etapa, posnetek 03.45 Zabavni kanal, videotrak pop 06.00 24UR 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, ris. 07.15 Tika taka, ris. 07.25 Čebelica Maja, ris. 07.35 Super krila, ris. 08.00 Divja brata Kratt, ris. 08.25 Amika, 1/17 08.40 TV prodaja 08.55 Jaz sem Luna, 1/65 09.50 TV prodaja 10.20 Jaz sem Luna, 1/66 11.15 TV prodaja 11.30 Moč in strast, 1/20 12.25 TV prodaja 12.40 Ukradena preteklost, 1/57 13.40 Usodno vino, 3/27 14.40 Lepo je biti sosed, 3/14 15.35 Dedinja Vendavala, 1/27 16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1/21 17.55 Ukradena preteklost, 1/58 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 2/79, 80 21.40 24UR zvečer 22.10 Slepa pega, 1/7 23.00 Zakon in red, 14/19 23.50 Princ podzemlja, 2/27, 28 01.15 24UR zvečer 01.45 Zvoki noči za miaue 9.10 Tamirijevo poletje, igrani film 9.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 10.00 Na utrip srca: Yehudi Menuhin, © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nanovo, Kaj je MEPI? 10.45 Ustvarjalne iskrice (195), Tulipani 11.00 2589. VTV magazin 11.35 Kultura, informativna oddaja 11.40 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 12.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.35 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Miš maš, Spoznajmo čutila 17.10 Čas za nas, tabornike! 17.45 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Popotniške razglednice: Avtoštoparski rekorder 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn, Mambo Kings, Samuel Lucas 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Skrbimo za zdravje: Nalezljive bolezni in cepljenja 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila Naš čas, 26. 7. 2018, barve: CM K, stran 17 i Lunine mene 26. julija 2018 PRIREDITVE KNJIŽNI kotiček kdaj • kje • kaj Quignard, Pascal: Skrivnostne solidarnosti od - Odrasli, 821-311.2 - Družbeni romani V zbirki Moderni klasiki Cankarjeve založbe je leta 2017 izšel krajši roman odličnega sodobnega francoskega pisatelja Pascala Ouignarda. Izčiščena zgodba v značilnem Ouignardovem slogu, s kratkimi, vendar krepkimi stavki, oblikuje glavnino zgodbe okoli Claire. Ta posebna ženska se po dolgih letih »tavanja« po svetu vrne v svoj rojstni kraj v Bretaniji, kjer biva njena edina prava I □ u i g ri ■ I L* Skiíiv\ost\í SOI IDARNOSTI JIhm Rugelj, Samo: Triglavske poti od - Odrasli, 821-94 - Spomini Že podnaslov Hvalnica hoji in potepanja na vrh Slovenije daje slutiti, o čem bo tekla beseda v knjigi. Samo Rugelj, sicer publicist, urednik in založnik, je zaprisežen tekač, pohodnik in hribolazec. Skratka, velik ljubitelj narave. Knjiga je izšla ob 240-letnici prvega vzpona na Triglav. Skozi spominjanje na njegove poti in vzpone tankočutno odstira svoj pogled na našo najvišjo goro, obenem pa razkriva tudi delčke svojega življenja. Po maminem pripovedovanju se je na Triglav povzpel že, ko je bil še v njenem trebuhu. Kako pa je, ko greš kar iz Ljubljane peš do Triglava? »Na rame si oprtaš nahrbtnik, zakleneš vrata in stopiš na pot. A v resnici ni tako.« Schacht, Mascha: Vrt na balkonu od - Odrasli, 635 - Vrtnarstvo Slikovit in barvit vrtnarski priročnik je avtorica podnaslovila mestno vrtnarjenje za začetnike. Namenjen je torej vsem, ki menijo, da nimajo pojma o vrtnarjenju ali pa preprosto ne vedo, kako bi se stvari lotili. Knjiga je polna drobnih nasvetov, kako tudi na najmanjšem balkonu zasaditi zelenjavo, zelišča, cvetlice ali celo sadno drevje. Vrtnarskim nasvetom pa so ljubezen. Srčiki njenega življenja postaneta prežemajoča obsedenost s Simonom ter prepuščanje toku narave. Izjemni so opisi odnosov, tako z moškim njenega življenja, ki zanjo ostaja nedosegljiv, kot z bratom ter postarano sosedo, ki Claire v trenutku navdiha prepusti vse svoje imetje. Celotna zgodba je zanimiv in subtilen preplet skrivnostnih solidarnosti. Jančar, Drago: In ljubezen tudi od - Odrasli, 821-163.6 - Slovenski romani Mesto dogajanja je okupirani Maribor, rojstni kraj odličnega pisatelja Draga Jančarja. Grozote vojne, mučenja, pritiski, beda, stiske in preplašenost se prepletajo z željo po ljubezni, pripadnosti in radosti življenja. Vendar, ali je strast do življenja v vojnih razmerah sploh mogoča? In čeprav je želja po osvoboditvi svojega ljubega iz zapora še tako močna, je cena, ki jo je potrebno plačati za njegovo svobodo, prevelika? S sumničenjem se mora v vsej svoji veličini namreč spoprijeti Sanjin fant Valentin, ki mu kolega iz otroških let, ki pa sedaj ni več fant Ladek, temveč uniformirani gospod Ludwig, pomaga iz zapora. V Galeriji Velenje razstava del Barbare Jurkovšek VELENJE Četrtek, 26. julij 21.00 eMCe plac Batallion of Saints (ZDA), The Cryptics (ZDA), It>s Not 4 Sale (IN4S) 21.00 Kavarna Lucifer Etiopija - zibelka človeštva, potopis z Barbaro Kelher Petek, 27. julij 19.00 Galerija F-bunker Odprtje razstave Črta Valenčaka 20.30 Atrij Velenjskega gradu Koncert zasedbe Pliš, PKP abonma 21.00 Velenjska plaža, plaža MiaMia Dalmatinski večer: Vaški dečki Sobota, 28. julij 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Indijanska skrivnost 12.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Festival nasedlega kita 21.00 Pred Domom kulture Velenje Vid Jamnik in Urgent Detergent, Mozzajik jazz festival Nedelja, 29. julij 18.00 Velenjska plaža, plaža za pse Pasji kviz: Lepo je biti Lanica 18.00 Velenjski grad Državno prvenstvo v diatonični harmoniki 20.30 Pred Domom kulture Velenje Marat/Sade (SRB), plesna predstava Ponedeljek, 30. julij 21.30 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino Zvezde pod zvezdami: Druga stran upanja, komična drama Torek, 31. julij 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Starši, pustite otroku odrasti 10.00-12.00 Travnik pred Domom kulture Velenje Torkove igrarije: Muzejske skrivnosti 17.00-19.00 Travnik pred Domom kulture Velenje Torkove igrarije: Muzejske skrivnosti 20.00 TRC Jezero, Velenjska plaža Beri z nami na Velenjski plaži Sreda, 1. avgust 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Zdrav življenjski slog: Kri -življenjsko pomembna tekočina 10.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Angleške pravljice z Romano 10.00 Vzorčno mesto Soba pobega: Potop v neznano 16.00 Velenjska plaža Virtualno doživetje na jezeru 18.00 CVIU, športna dvorana DM iniciativa za gibanje otrok 2018 20.30 Pred Domom kulture Velenje Miki Solus, koncert ŠOŠTANJ Četrtek, 26. julij 10.00-14.00 Vila Mayer Grafična delavnica sitotisk za otroke Ponedeljek, 30. julij 18.00-22.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Na velenjskem gradu bodo pele harmonike Velenje - Letos bodo na Ljubečni 26. avgusta pripravili že 38 tekmovanje za Zlato harmoniko, na katerem se bodo pomerili številni mojstri igranja na diatonično harmoniko. Doslej se je že zvrstilo kar nekaj predtekmovanj, v nedeljo, 29. julija, bo ob 14. uri na Velenjskem gradu potekal že prvi polfinale, ki ga organizira Kulturno-umetniško društvo Ljubečna v sodelovanju z Mestno občino Velenje. Nastopilo bo več kot 25 tekmovalcev s predtekmovanj, ki so potekala po vsej Sloveniji. Tekmovalce in gledalce (vstop je prost) bo v atriju Velenjskega gradu pozdravil podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Preostali polfinalisti pa se bodo 16. avgusta predstavili na Ljubečni na drugem delu polfinalnega tekmovanja. Finale 38. Zlate harmonike Ljubečna bo v nedeljo, 26. avgusta, ob 9. uri v Krajevnem domu Ljubečna. Prvenstvo poteka od leta 1981 in je edino tovrstno tekmovanje s tako dolgo tradicijo. ■ domiselno dodani tudi preprosti recepti, ki kar kličejo po tem, da jih preizkusimo. Tuutikki, Tolonen: Pošastno podzemlje ml - Mladina, P - Pionirji Priljubljena finska pisateljica tudi z nadaljevanjem knjige Pošastna varuška, za katero je leta 2016 prejela pomembno nagrado, ki jo podeljuje Zveza finskih mladinskih pisateljev, ne razočara. Še vedno so glavne junakinje pošasti in pa seveda Mia, ki se na vse pretege trudi razrešiti uganko pošastnega podzemlja. Vendar ji to brez prijateljev seveda ne bi uspelo. Tekoče berljiva in strašno napeta pustolovščina bo zagotovo navdušila mlade bralce. a Metka Pivk Srdič KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka UKRADENA PRINCESA Vykradena pryntsesa: Ruslan i Ludmila Animirana družinska pustolovščina sinhronizirana v slovenščino, 85 minut (Ukrajina) Režija: Oleh Malamuzh Slovenski glasovi: Aleksander Golja, Mirko Medved, Sašo Prešeren, Tina Ogrin Petek, 27.7., ob 19.00 Sobota, 28.7., ob 19.00 S podporo Ministrstva za kulturo! ART KINO (cena vstopnice 4 EUR) WHITNEY Whitney: Can I Be Me Glasbeni dokumentarni film, 105 minut (VB, ZDA) Režija: Nick Broomfield, Rudi Dolezal Nastopajo: Whitney Houston, Bobbi Kristina Brown, Bobby Brown, Robyn Crawford Petek, 27.7., ob20.00- mala dvorana Nedelja, 29.7., ob 19.00 - mala dvorana ART KINO (cena vstopnice 4 EUR) SVET PRIHODNOSTI Future World ZF akcijski, 90 minut (ZDA) Režija: James Franco, Bruce Thierry Cheung Igrajo: James Franco, Suki Waterhouse, Jeffrey Wahlberg, Mila Jovovish, Lucy Liu, Snoop Dogg Petek, 27. !.. ob 20.45 Sobota, 28.7., ob 20.00 - mala dvorana Nedelja, 29.7., ob 20.30 REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 5 EUR) SICARIO 2: VOJNA BREZ PRAVIL Sicario 2: Soldado Akcijski film, 122 minut (ZDA) Režija: Stefano Sollima Igrajo: Benicio Del Toro, Josh Brolin, Isabela Moner, Jeffrey Donovan, Manuel Garcia-Rulfo, Catherine Keener Petek, 27.7., ob 22.30 Sobota, 28.7., ob 21.00 Nedelja, 29.7., ob 18.00 REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 5 EUR) BIKEC FERDINAND Ferdinand Sinhronizirana animirana komična avantura, 106 minut (ZDA) Režija: Carlos Saldanha Nedelja, 29.7., ob 16.00 - 3D, otroška matineja OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice 3,5 EUR) DRUGA STRAN UPANJA Toivon tuolla puolen Komična drama 27. julija ob 22.20 polna luna CITY CENTER Četrtek, 26.7. Biotržnica Petek, 27.7. od 14.00 dalje Kmečka tržnica Nedelja, 29.7. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom? Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in preizkušali v spretnostni vožnji z gokardom: torek - petek: 14:00 - 21:00, sobota: 10:00 - 21:00, nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru dežja je zaprto. Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. Finska, Nemčija, 98 minut Režija: Aki Kaurismaki Igrajo: Sherwan Haji, Sakari Kuosma- nen, Janne Hyytiainen, Ilkka Koivula, Nuppu Koivu, Simon Hussein Ponedeljek, 30.7., ob 21.30 - Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) ZVEZDE POD ZVEZDAMI (BREZPLAČNO) Naslednji vikend, od 3. 8. do 6. 8., napovedujemo: glasbeno romantično komedijo MAMMA MIA! SPET ZAČENJA SE, animirano družinsko komedijo HOTEL TRANSILVANIJA 3: VSI NA MORJE 2D in 3D, triler SKRIVNOSTNO OGLEDALO, grozljivko NEVESTA in v ponedeljek, 6. 8., ob 21.00 v Zvezdah pod zvezdami na ploščadi ob domu kulture Velenje, komično dramo KAPITAN FANTASTIČNI. Prihodnji četrtek, 2. avgusta, bodo ob 19. uri v Galeriji Velenje odprli razstavo slik Barbare Jurkovšek. Razstava bo na ogled do 8. septembra. "Akademska slikarka in magistrica umetnosti Barbara Jurkovšek je v zadnjih nekaj letih z dosedanjimi samostojnimi razstavami pridobila svojo prepoznavnost, kar je posledica široke palete njenih likovnih izhodišč. Slikarka svoje figure vedno oblikuje precizno in poskrbi za vsak detajl, a so te narejene tako, da lahko prepoznamo značilne poteze, s katerimi v figure vnese svojo duhovitost, ciničen pogled ter jim doda svoje lastno razumevanje in doživljanja življenja ter sveta," je med drugim v katalog, ki je izšel ob razstavi, zapisala avtorica spremnega besedila Pavlina Grošelj. Galerija Velenje bo ob razstavi pripravila tudi vrsto spremljevalnih dogodkov. Pripravili bodo kaligrafsko delavnico z avtorico (8. avgusta), koncert v atriju galerije (9. avgusta), Družinsko urico (23. avgusta), Galerijsko sobotnico (1. septembra) ter javno vodstvo po razstavi (6. septembra). ■ Šiba Preden smo se leta 1938 preselili v Velenje, sem v Kotoribi na Hrvaškem postal prvošolec. Kotoriba je bila značilna dolga panonska vas in moja pot je od železniške postaje, kjer smo stanovali, vodila k pouku na drugi konec vasi. Na obeh straneh prašne ceste so se vrstile kmečke hiše, za njimi pa gospodarska poslopja z značilnimi koruznjaki, v katerih so sušili in hranili koruzo, najbolj značilen panonski pridelek. V tistih časih so imeli učitelji na katedru šibo, ki je bila nepogrešljivo vzgojno pomagalo, in učitelj ga je uporabljal po lastni presoji. Tako si jih lahko dobil po zadnjici, po hrbtišču, kadar je bila jeza zelo huda, pa kamor je padlo. Kot dodatek k nepomirljivi jezi so bila v kotu naluščena koruzna zrna, na katerih smo morali prestopniki klečati, da smo odslužili kazen. V Velenju sem začel obiskovati drugi razred v nekdanji konjušnici. Najbolj opazni učitelji so bili ravnatelj Stopar, Plaž, Mlinšek in Sadar. Tukaj koruze v šolskem kotu ni bilo, zato pa je po potrebi brez milosti pela šiba in so rdečela ušesa. Kadar so se ujezili gospod kaplan, pa nas je doletela božja kazen. Ko sem leta 1958 začel v Velenju poučevati na osnovni šoli MP - Toledo, so nekateri učitelji še vedno koga okoli ušes. Še jaz sem se nekoč razkuril in jo nekomu primazal v dobri veri, da bo zaleglo. Na govorilni uri mi je mati potarnala, da ima zelo neobvladljivega sina. Povedala je, da mu tudi doma pogosto niso kos in da mu jih oče naloži s pasom. Soglašala je, naj jih po potrebi lahko dobi tudi v šoli, samo ne po glavi, ker je že itak butast. Fant pa sploh ni bil neumen, le razganjalo ga je na vse strani, ker ni mogel krotiti svoje pubertete. Do konca osnovne šole sva se kar dobro razumela in po srednji je bil zelo uspešen v poklicu. Ko sva se po mnogih letih srečala in obudila spomin na klofuto, mi je dejal, da se dobro spominja na svoj nemir in da bi si jih zaslužil še veliko več. Če bi se dandanašnji učitelj spozabil in bi komu ušla roka, jutri ne bi več smel v šolo. Tako zelo so se spremenili časi in mi z njimi. a Bojan Glavač Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 18 18 OBVEŠČEVALEC 26. julija 2018 Nagradna križanka Ekodar Kmetijska zadruga Šaleška dolina z.o.o. Metleče 7, Šoštanj Email: info@kz-saleskadolina.si kz-saleskadolina.si V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina pod blagovno znamko Ekodar tržimo sveže ekološko goveje meso in mesnine. Smo največji slovenski ponudnik eko govejega mesa s sledjivim izvorom vse do konkretnega eko rejca. V ponudbi ekoloških mesnin so: eko goveja hrenovka s sončninč-nim oljem, eko mesni sir, eko salama, eko suha klobasica ter eko suha klobasica s čilijem. Eko goveja hrenovka je odlične kakovosti, izdelana iz ekološkega mesa mlade govedine, ekološkega sončničnega olja, ekoloških začimb in polnjena v naravno ovčje črevo. Je brez glutena, ne vsebuje alergenov. Ekološko goveje meso in mesnine Ekodar naročite na spletni strani http://trgovina.ekodar.si/ ali preko telefona 03 898 49 76. Na dom vam jih dostavimo brezplačno. Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »KZ Šaleška«, najkasneje do ponedeljka 6. avgusta. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Markacisti zavihali rokave Markacisti Planinske zveze Slovenije (PZS) znamo svoj dan proslaviti delovno in ga na koncu popestriti z zadovoljstvom po opravljenem delu. O slednjem poročajo novice PZS, da so »markacisti iz vseh koncev Slovenije stopili skupaj in na tradicionalno prvo julijsko soboto z druženjem ob prostovoljnem delu urejali planinske poti Koroške ter s tem obeležili 6. dan slovenskih markacistov. Svoje moči so strnili Komisija za planinske poti PZS, Planinsko društvo (PD) Dravograd in Odbor za planinske poti (OPP) Koroške.« »Sobotno jutro nas je na Podklan-cu blizu Dravograda pričakalo z ravno pravšnjo merico lepega vremena, koroške gostoljubnosti in obilico planinskih poti, ki so potrebovale naše spretne roke. Zbralo se nas je 133 markacistov in 10 pomočnikov iz vseh koncev Slovenije.« Treba je reči, da se končno delo markacistov le dviga iz anonimnosti ob zavedanju, da brez nas ne bi bilo planinskih poti, ki so osnova za varno hojo in dosego cilja, ki smo si ga zadali. Tako je tudi pri sosedih Hrvatih, ki se na tem področju tudi trudijo ob zavedanju, da turisti radi krenemo na planinske poti. Narava je s svojimi lepotami povsod radodarna drugače. Vabljivo Sljeme nad Zagrebom Člani krožka Planinarjenje UNI 3 smo končno uspeli ujeti lepo vreme in primeren čas, da smo se z vodnikom Tomažem Kumrom iz PD Vinska Gora podali proti Planinci UNI 3 s »simpatizerji« vrh Sljemena nad Zagrebom. Rogaški Slatini. Po prečenju meje smo v bližini Stubiških Toplic izstopili v kraju Pila. Tu je izhodišče za Sljeme iz zagorske strani, ki je najvišji vrh pogorja Medvednice. Razteza se severno od hrvaškega glavnega mesta Zagreb. Zaradi njegove bližine je precej obiskano in tu se nahaja vse polno planinskih koč ter domov. Povsem na vrhu stoji markanten TV stolp, od koder je zelo lep razgled, predvsem na hrvaško Zagorje. Pot je potekala preko znamenitih »Hor-vatovih 500 stuba - stopnic«. To je ročno vklesana naravna kamnina z višinsko razliko 117 m. Tako je omogočen prehod te kraške divjine vse do planinskega doma na Hunjki. Pri domu Pun- tijarka smo se spet sešli (s sestro sva bili tokrat turistki) in se po okrepčilu družno prepeljali do vrha Sljemena (1033 m). Tu smo se naužili razgledov in se mimo Medvedgrada, katerega ogled se nam je »izmuznil«, spustili v smeri Zagreba in potem domov v Slovenijo. V Vinski Gori so škratje doma Zaključek šolskega leta smo imeli na bodoči »Poti škrata Bisera«, ki bo v Vinski Gori odprta septembra. Je prav prikupna z izhodiščem pri obori divjadi Lamperček v Prelski in sprva pelje po trasi poti »Po poteh Vinske Gore« do Vovka v Dolini mlinov. Nad njim krene desno proti Dobrni in se ustavi na razvalinah Kačjega gradu. Po njegovih strminah se spusti do domačije Blažiš z zelo zanimivo zbirko starin in se vrne do Lamperčka. Tu nas je čakalo prijetno in gostoljubno okolje, kjer smo se sprostili v družbi številne divjadi, ki je »krona« domačije. Ob lepem vremenu in prijetni družbi smo obudili spomine na prehojene poti, te pa želimo jeseni nadaljevati. Srečno! a Marija Lesjak ČETRTEK, 26. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 27. julija I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 28. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 29. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 30. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 31. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 1. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 POWER PRODUCTS Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14, Velenje Info: 041/ 622 519 Mobilni servis: 041 622 519 SERVIS in PRODAJA žage • elektro agregati kosilnice • prekopalniki puhalniki • visokotlačni čistilci • črpalke Naš čas, 26. 7. 2018, barve: CM K, stran 19 26. julija 2018 ii'WAS OBVEŠČEVALEC 19 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. GsM: 041 534 261 (AA) NUDIM sami brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. NEPREMIČNINE PARCELO 2.000 m2, delno stavbno in delno kmetijsko zemljišče v Vir-štanju prodam. Na parceli je možna gradnja, parcela nudi zasebnost in čudovit razgled. Info: 040 512 380. UGODNO DO STANOVANJA, prodam del hiše s svojim vhodom in obnovljenim stanovanjem 35m/2 na lepi legi 1 km od Mozirja za 21.000 €, na 5000 € počakam do enega leta. Tel.: 070 777 281 STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si RAZNO DOMAČE VINO Kraški teran in otroško kolo, malo rabljeno, prodam. Cena ugodna. Gsm: 070 250 817 ŽIVALI BIKCA, ČB pasme, težak 140 kg, proda, cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931 TELIKČKO Simentalko, staro 14 dni, prodam. Gsm: 041 970 577 teličko »šarole« težko 150 kg in teličko »simentalko« težko 130 kg, prodam. Gsm: 031 640 369 KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 16. do 22. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja obdelava: AMEs, d. o. o., Ljubljana maksimalne urne koncentracije ozona v dneh (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 16. do 22. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja obdelava: AMEs, d. o. o., Ljubljana maksimalne urne koncentracije so2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, hiša, samostojna: GAVCE, 159 m2, zgrajena l. 1985, 1.250 m2 zemljišča, EI v izdelavi, 100.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, CENTER, 87,98 m2, zgrajeno l. 1959, 3/4 nad., EI v izdelavi, 77.000 € vec na ■ **** ■ i ■ ■ ■ ■ www.habit.si Nagrajenci križanke »Železnina Hudovernik«, objavljene v tedniku Naš čas dne 12. julija 2018, so: Franc Kotnik, Meškova 4, 3320 Velenje; Maruša Golavšek, Gregorčičeva 24, 3320 Velenje; Borut Zajc, Špeglova 17, 3320 Velenje Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ODMAŠI ODTOK DELEO od 27. julija do 2. avgusta - 27. julija 1998 so ob velenjskih ulicah začeli postavljati nove usmerjevalne table za turiste in druge obiskovalce Velenja; - 28. julija 1852 se je v Mozirju rodil vrsto let župan Šoštanja, častni šoštanjski občan in prvi lastnik Kajuhovega hotela (takrat hotel Avstrija) Franc Rajšter; - 28. julija 1995 je na evropskem mladinskem atletskem prvenstvu na Madžarskem Jolanda Steblovnik (Jolanda Batagelj) v teku na 1500 metrov z novim mladinskim državnim rekordom osvojila tretje mesto; uspešna velenjska atletinja je danes tudi evropska dvoranska prvakinja in svetovna rekorderka v teku na 800 metrov v dvoranah (1:55,82); - leta 1930 se je 29. julija v Krškem rodil prvi ravnatelj Gimnazije Velenje Bojan Glavač; Glavač je tudi odličen športnik, saj je kot slovenski prvak in rekorder v skoku s palico leta 1953 osvojil prvi športni naslov v Šaleški dolini, poleg tega je bil leta 2000 in leta 2005 slovenski prvak v veteranskem tenisu, leta 2004 in 2006 pa je postal tudi mednarodni prvak v veteranskem tenisu; leta 2009 je izdal pe- Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE »USAR« Vinska Gora 8, 3320 Velenje 041 636 939 www.usar-pogrebne-storitve.com GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE: Porok ni bilo za objavo. SMRTI: VOLK JO2EF, roj. 1935, Velenje, Kaju- hova cesta 18; SUPOVEC ALOJZIJA, roj. 1926, Šoštanj, Gaber-ke 219 - Ureditev dokumentacije _„ - Organizacija pogrebnih NsVecanOsti - Prevoz in ureditev pO|pjnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti Na voljo smo vam 24ur/Sari sniško zbirko Pesmi iz klobuka; je tudi član mednarodnega kluba Magic Studio Maribor, v Velenju znan kot čarodej za otroke - Čarovnik Boy; - 29. julija 1954 se je v Celju rodil politik in vrsto let direktor Mlekarne Celeia v Arji vasi Marjan Jakob iz Topolšice; - 29. julija 1976 se je v velenjskem premogovniku zgodila Fran Rajšter (Foto Arhiv Muzeja Velenje) huda nesreča, ki je zahtevala štiri življenja, jalovina, zmes blata in zdrobljenega laporja, je vdrla skozi strop in 300 kubičnih metrov brozge je zalilo rov, v katerem so bili rudarji; - leta 1893 je bil 31. julija v Velenju rojen Gustav Šilih, pomemben slovenski pedagog, pisatelj in pesnik; vsem Slovencem, še zlasti pa Šaleški dolini in njenim prebivalcem, je Gustav Šilih poklonil čudoviti knjigi: mladinsko povest Nekoč je bilo jezero in mladinski roman Beli dvor; Šilih je bil tudi avtor številnih del, ki sodijo med najvidnejše do- sežke slovenske pedagogike; objavil je deset knjig, nad 60 obsežnejših in okrog 300 krajših razprav in člankov, bil pa je tudi urednik Roditeljskega lista in Pedagoškega zbornika; - 1. avgusta 1969 so svečano odprli novo cesto med Velenjem in Šentiljem, ki je bila v okviru akcije »Mesto - vasi« narejena z udarniškim delom; - v dneh od 1. do 10. avgusta 1997 je ob Velenjskem jezeru potekal zlet tabornikov Slovenije z mednarodno udeležbo na temo Energija; na zletu, ki ga je odprl takratni predsednik Slovenije Milan Kučan, je sodelovalo okoli 800 tabornikov iz 6 evropskih držav; - na začetku avgusta leta 1974 so začeli graditi velenjsko Rdečo dvorano; - 2. avgusta 1917 se je v Šoštanju rodil Božo Mravljak (part. i. Bombi), udeleženec NOB, ki se je po začetku španske državljanske vojne leta 1936 pridružil mednarodnim brigadam v boju proti fašizmu; Nemci so ga ustrelili kot talca 3. aprila leta 1942 v Mariboru; ■ 2. avgusta 1920 se je v Škalah pri Velenju rodila slovenska akademska slikarka Majda Kurnik; umrla je 28. maja 1967; - 2. avgusta 2000 je v Šoštanju umrl Viktor Kojc (rojen 13. 3. 1925 v Šoštanju), ki je šele po svoji smrti postal častni občan mesta, ki mu je v njegovem življenju pomenilo skorajda vse. a Damijan Kljajič 4 -i Komunalno podjetje Velenje > * • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE C ■ LJ ^K^H" Dežurna ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si DEŽURSTVA POGREBNO I POKOPALIŠKA I SLUŽBA 2 i? JK 03 896 44 90 | 03 896 44 91 24 ur na dan | ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVEsTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898 18 80. ZOBOZDRAVNIKI 28. 7. do 29. 7., Ivan Janežič, dr. dent. med. (V zasebni zobni ordinaciji na Efenkovi 61, Velenje, od 8. do 12. ure) VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d. o. o., tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600. Delovni čas ambulante Velenje, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. u Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Naš čas, 26. 7. 2018, barve: CM K, stran 20 Letos sta v Ribnem pri Bledu taborili dve izmeni Rodu Jezerski zmaj Velenje, skupno okoli 300 tabornikov. 70 članov RJZ iz čete Jamski škratje pa v teh dneh tabori na jugovzhodu Slovenije, v Grmu pri Podzemlju. Po dolgem in napornem šolskem letu je končno prišel čas ... Čas, ko odklopimo možgane, ko se iz zadušljivih sob, napolnjenih s šolskimi knjigami in tehnološkimi igračkami, ki nas zadržujejo med štirimi stenami, ujete v virtu-alnem svetu, odpravimo v naravo. Ko vse domače ugodnosti kot sta topla voda in mehka postelja, pogumno zamenjamo za šotor sredi jase, nedaleč stran od mrzle Save. Ker se taborniki v Šaleški dolini dobro zavedamo, kako pomembno vlogo igra narava v naših življenjih in kako nam teh deset dni, ki jih preživimo v našem Kajuhovem taboru v Ribnem, povrne zagon, radost in igrivost, na katere smo med letom nekje v naši vsakdanji rutini malo pozabili. Deset dni brezskrbnosti in pristnega stika z naravo nas znova in znova vleče nazaj. In tako smo se tudi letos odpravili za mostom levo, po cesti z nešteto luknjami do ... cirkusa! Kajuhovega tabora, ki so ga tokrat preplavili akrobati in cirkuške vragolije. Ni trajalo dolgo, ko je cirkus postal del nas in so nas cirkuške predstave zabavale ob večernem ognju, cirkuške naloge pa nam predstavljale nove izzive čez dan. Priskočili smo na pomoč, ko je primanjkovalo akrobatov in drugih nastopajočih, in organizirali veliko avdicijo, na kateri smo sprejemali nove člane iz vrst mladih nadobudnih taborniških cirkusantov. Ker pa smo kljub cirkuškemu razpoloženju globoko v sebi ohranili taborniškega duha, smo se tretji in četrti dan odpravili na bivakiranje. V nahrbtnike smo dali le najnujnejše potrebščine, kot so spalka, topla oblačila in voda, ter stopili na pot. Ta je starejše (gozdovnike in gozdovnice) odpeljala na Oblakovo planino oz. ,'nad oblake'', kot so jo poimenovali sami, mlajše (medvedke in čebelice) pa na zgornjo Ameriko - jaso nad taborom. Tam smo postavili ognjišče, si naredili večerjo ter bivak, v katerem smo prenočili. Seveda pa bivak še zdaleč ni bil edini izlet, saj smo letos pridno ■*155r iS KL m « • i • - * Poletje na travniku dobro obiskano Festival Velenje pripravlja na travniku ob kulturnem domu projekt Poletje na travniku - Dobro so obiskane tako Torkove igranje kot Sobotne lutkarije - Obljubljajo, da bodo ponudbo ohranili in razvijali tudi v prihodnje Mojca Štruc Festival Velenje že od leta 2008 na travniku ob kulturnem domu Velenje skrbi za počitniško ponudbo za otroke. V okviru projekta Poletje na travniku pripravljajo vsak torek med 10. in 12. uro in med 17. in 19. uro Torkove igrarije, vsako soboto ob 10.30 pa Sobotne lutkarije. Ob sobotah za program oz. predstave skrbijo tako domača kot gostujoča gledališča, torkovo ponudbo poletnih mesecev pa Festival Velenje pripravlja v sodelovanju z javnimi zavodi, društvi in zasebniki. »Vsak torek nas obišče od 80 do 150 otrok, velikokrat skupaj z njimi ustvarjajo tudi starši ali babice in dedki,« pravi direktorica Festivala Velenje, Barbara Pokorny. Kot dodaja, se število obiskovalcev ob sobotah giblje med 150 in 400, kar pomeni, da vsako leto beležijo boljši obisk. »Zato se nam zdi prav, da projekt nadaljujemo vsako poletje in ga tudi izpopolnjujemo,« je dejala Pokornyjeva in izpostavila veselje zaradi podatka, da prihaja na travnik vsako leto tudi več očetov, ki ustvarjajo skupaj z otroki. Preverili smo in zares lahko potrdimo, da je travnik ob kulturnem domu v času aktivnosti dobro obiskan. Na njem mrgoli različnih generacij staršev, tet, stricev, babic, dedkov ali prijateljev, ki s Barbara Kelher je Torkove igrarije vodila z nasmeškom na obrazu. ponosom opazujejo vključevanje otrok v program. »S programom ne le da zapolnimo počitniški čas otrok, ampak razvijamo in krepimo tudi njihovo ustvarjalnost, kreativnost, domišljijo ...« je še povedala Barbara Pokorny in pojasnila, da v pripravi torkovih vsebin tako letos sodelujejo z Galerijo Velenje, Knjižnico Velenje, Zavodom za turizem Šaleške doline, Plesno šolo Spin, Muzejem Velenje, Društvom odkrivali nove, pa tudi že poznane kotičke prelepe Gorenjske. Med drugim smo obiskali jamo pod Babjim zobom, se kopali na Šobcu, obhodili Blejsko jezero ... Odpravili smo se tudi na vodov izlet, pri katerem je vsak vodnik za svoj vod izbral posebno lokacijo, kot so npr. Dino park, Escape room na Bledu itd. Za vsakim zanimivim, včasih malo napornim dnem pa je sledil večerni ogenj, ob katerem smo poleg cirkuških vragolij skupaj šaleških likovnikov, Lutkovnim gledališčem Velenje, Plesnim studiem N in Mladinskim centrom Velenje. Barbara Kelher iz Zavoda za turizem Šaleške doline, ki je Torkove igrarije prevzela prejšnji teden, je otrokom prebrala pravljico o Poskoku, ki je izgubil kronico in tako raziskal celotno Šaleško dolino. Da se je zgodba še bolj vtisnila v spomin in srce, so zbrani otroci po slišani vsebini tudi poustvarjali. »Za otroke se je treba potruditi, da jih animiraš. Ko pa začnejo sodelovati in ustvarjati, jih to zares pritegne,« je povedala Kelherjeva. peli ob kitari, se smejali in opazovali, kako iskrice letijo v zvezdnato nebo. Večeri v Ribnem pričarajo prav posebno vzdušje, ki se le stežka ubesedi. Ko smo zadnji dan sedeli na obrežju Save in opazovali, kako je poglavar Manitu krstil nove tabornike in vodnike z blatom, smo po tihem obudili spomine na čas, ko smo tudi sami prestrašeno stali tam, na začetku svoje taborniške poti. In kako veseli smo, da nas je ta pripeljala do sem ..., ko imamo za sabo že toliko nepozabnih taborniških spominov, neprecenljivih izkušenj, toliko trdnih prijateljskih vezi ... In da se s taborjenja še vedno vračamo z iskrico v očeh. Zadovoljni, ker vemo, da počnemo nekaj dobrega. Ker smo več kot 150 tabornikom omogočili nepozabno taborjenje. In se spomnimo na besede Roberta Baden Powella, po čigar zaslugi smo danes tu, kjer smo: »Na pravi poti k sreči je tisti, ki skrbi za srečo drugih. Skušajte zapustiti ta svet za spoznanje boljši, kakor ste ga prejeli.« In za to se bomo s srcem trudili do konca naše taborniške poti. a Pika Vrčkovnik, foto Nik Jevšnik Festival pitne vode v okrožju kamniško Savinjskih Alp Ob srečanju starodobnih vozil v okviru flosarskega praznika na Ljubnem v soboto, 21. julija, so organizatorji trem lokalnim akcijskim skupinam (LAS) omogočili, da so začeli izvajati anketo o kakovosti pitne vode v zgornjesavinjskem in kamniškem območju. Obiskovalci so okušali vodo devetih vzorcev iz pogorja Kamniško-Savinjskih Alp in primerjali njihov vonj in okus. Poleg fizikalno-kemijskih in bioloških lastnosti različnih stalnih vodnih virov ob tem ugotavljajo tudi, kakšen okus ima takšna voda v primerjavi s tisto, ki je v plastenkah ali iz vodovodnih instalacij. Odziv na akcijo, ki bo potekala še v več krajih ZGSD in na kamniškem območju, je bil na Ljubnem zelo pozitiven, cilj aktivnosti pa je med drugim ohraniti neokrnjene vodne vire in zagotoviti kakovostno pitno vodo tudi v prihodnje. a Jože Miklavc Nogavic Polzela ne bo več Polzela, 20. julija - V Tovarni nogavic Polzela se dobro leto in pol od začetka stečaja tovarne zaključuje proizvodnja, ki so jo vzpostavili februarja lani. Tovarno bodo zaprli, saj po zakonu podjetje v stečaju leto po prvem poskusu prodaje ne sme več obratovati, iskanje kupca za poslovno celoto pa je bilo doslej neuspešno. Do konca prejšnjega tedna je delalo v Polzeli, tovarni nogavic, še 67 delavcev. Z njihovim odhodom se je tudi zaključila proizvodnja v tej nekdanji paradni tovarni tekstilne industrije, ki je zaposlovala več kot 1000 delavcev, njihovi izdelki pa so sloveli daleč naokoli. Njen začetek sega v leto 1927. Stečajnemu upravitelju Zlatku Hohnecu v letu in pol ni uspelo najti kupca, ki bi tovarno odkupil kot celoto. Zadnja dražba je bila junija po izklicni ceni 2,46 milijona evrov. Nekaj delavcev še ima delo, delajo pa na odpremi že izdelanih izdelkov. Za zdaj ostaja odprtih tudi devet trgovin. Tovarna se bo sedaj prodajala po delih. Okrožno sodišče v Celju pa je sklenilo, da bodo blagovno znamko Polzela in zaloge gotovih izdelkov stečajnega dolžnika skušali prodati na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene. Ta znaša dobrih 389.000 evrov. Premoženje se prodaja skupaj kot nedeljiva celota, je razvidno iz objave na Ajpesu. a mz ■