teto VI., S!. 212. PoSIniiia pfaiaKa w gotovini. V Lfutallani, ¥ c©trt@k 21. saplaentera 1922, Pozam* SS, 1 DSes, HflPRE Glasilo SoeiaElstiifne stranke Jugoslsačle. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. oek. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. _ Letnik »V., štev. 38. Četrtkova Številka „MAPREJA“ izhaja kot tednik Li U D*Si€§ GLAS Glasilo Kmetsko-delffivske zvese. Stane letno 36'— Din, mesečno 3'— Din. SODRUG ETBIN KRISTAN. n. Sodr. Etbrn Kristan je kot socialist Podoben Cankarju. Kakor vsaka pri-I?ra> tako šepa tudi ta. drugače bi niti Funera ne bila. V svesti smo si razlik, Kad*r Primerjamo! Vsi a.Je bti Cankar socialist, priznavajo ek tisti, ki so proti socializmu. Seve-^■ trdijo ob takem priznanju vselej, da so oni socialisti. Naši učenjaki so šli pri leč Cankarjevega socializma tako da-SDl’i?a so končno izjavili, da je socialist °n vsak »umetnik po milosti božji«. jO jetnikih in posebno še o »milosti n-3* Pri njih bomo govorili pozneje. Naj-socialistih. 0ni ,®ke vrste socialiste smo že zadnjič ^ekT Krčanske SociaJce in komuniste, mora Srn° J>fuj!« in tako ostane. Vendar okoln Priznati jim neko olajševalno os*. to namreč, da so tisti, ki so se sčan^s^av° socializma borili i proti krti^ . I0 sociaJcem i proti komunistom, social -^1' saTni napake, kakor krščanski atCl in komunisti. Predvsem narodni socialisti. Uefc ^^ali bi pravzaprav še v prvi čla Sg 'ki smo ga priobčili danes teden. Ker ^izm0 “^dar borili pod zastavo soci-rablinr ampa^ vselej proti njej. Le zlo-strar&' S° socia^st‘čno ime. Vendar se njih iu gp j? v teh demagoških časih razvija ■'ih vr t ^otela imeti kaj delavstva v svo-redno -e morala Postaviti na raz-kajj. stališče in zavreči narodno frazo. Zdaj , j° narodni socialni agitatorji že No , j8*0- kadar pridejo med delavce. DaroS- / vladaJo nad NSS frakarski Zaora ^Jn za2rebški »kongres« (prav-Vv božja pot. neke vrste narodno že-se u j. kaže. da bo tako tudi ostalo: niso hli^e nastopiti proti militarizmu, repu-D0V7H°a ?-so samo zamolčali, temveč tudi £>rav ?“^i. svoj Klas za — kraljevino! k ni upanja, da bi postala ta stran- ki razredna! (ir^p 1 Narodni socialisti so govorili o so-«• Kristanu zelo spoštljivo, ker 5tevii|f0,moKli do živega. Zdai so pa v rej »Nove Pravde« napisali: »To- vfede t - ?re v službo kapitalistične So no" • za l'stom odpada«. Sočasno pa Voh.??** isti številki!) o dr. Rybaru, _ ki je bil imenovan za pol-ministra v Bruslju, takole: °dlik 0 K- ministru Rybafu na tem ^abu”^ ter pros*mo. nai nas ne Yedo S^e! 0 sodr. Etb. Kristanu ne Oadain‘c s^bega. pa ga tako umazano na-števiju ,Pa ne samo enkrat, v prihodnjih Ka“ se mora napad ponavljati, da ostane »Etbinova umazanost« čitateljem v spominu. 0 svojem dr. Rybafu pa vedo čudno »socialistične« reči. vedo posebno, da je kot dolgoletni narodnjakar posloval za znalca pri pregovorih z Italijo in tako dobro rešil primorske Slovence, da se imenujejo zdaj »neodrešene«. odgovorni ministri se pa izgovarjajo, da so tako napravili. kakor je »znalec« svetoval. Kako radi bi narodni socialisti povedali, da so z Rybarem nezadovoljni — pa ne smejo, ker jim je Rybar bog. Brez njega bi ne imeli, dnevnika »Jugoslavije«, kakor bi ga prej ne imeli brez Peska. Kakšen socializem je to? Vidite, zato ni in ne bo zavednega delavstva pri vas. Zavedno delavno ljudstvo ne bo nikdar plesalo, kakor hoče posameznik, posebno pa tudi ne bo nikdar nikogar prosilo, »nai nas ne pozabi«! Take prošnje ima rad dr. Rybar — sodr. E. Kristan ne. Ta bi nam gotovo zameril, če bi se mu tako neumno laskali. Kdor ie socialist, pride sam sodelovat, ni ga treba zato šele prositi. Mariborčani in Ljubljančani. (Pri »Enakosti« in »Zarji«) žive še vedno v tistih starih časih, ko je bil v Mariboru drugačen socializem nego v Ljubljani. Tam Wallisch, tu Ant. Kristan. Politika ie bila pa vsaka dobra, samo, da so bili Mariborčani in Ljubljančani zadovoljni. Seveda, delavstvo ni bilo zadovoljno nikjer, zadovoljni so bili samo posamezniki. i>o drugih krajih pa sploh nobeden. Pravilnik je to odpravil. Socialisti se nič ne ločimo, ne po narodnosti, ne po veri, ne po drugih vidikih, po tudi po krajih ne. Ce imamo pokrajinsko organizacijo za Slovenijo, je vsak organizirani socialist enakopraven, pa najsi stanuje v kateremkoli kotu Slovenije, v velikem ali malem kraju, v industrijski ali kmetijski okolici, na severu ali na iugu. Vsak član ima glas. pa vsak samo enega, čeprav marsikdo misli. da je njegov vreden za 10 drugih. Kdor pa ne izpolnjuje dolžnosti, ni več član in izgubi svoi glas. čeprav ga je imel morebiti 30 let. Na kongresu, kjer ne moremo vsi skup priti, ima vsakih 50 članov 1 glas. pa tudi seveda brez ozira na to, kie je kdo doma. Prijateljem »Zarje« in »Enakosti« to seveda ni bilo všeč. ker na ta način bo izvoljen _ pokrajinski odbor iz vseh krajev Slovenije ne samo iz Ljubljane in Maribora. Niso nas zmotili, če bi bili sami Etbini. vendar bi jih ne poslušali — ne verujemo, da je kdo jedel socializem z veliko žlico. Tako je bil izvoljen odbor, ki je imel korajžo tudi poslance prijeti. če niso izpolnjevali dolžnosti. To je bilo Pa že od sile! Kaj bo. kaj bo?! Kaj bodo ljudje rekli?! I nič posebnega! Do-zdaj so ljudje govorili, da socialistični poslanci ... tako. tako in tako. odzdaj bo pa odbor to govoril. Dozdaj je molčal odbor, ki je imel nalogo govoriti, odzdaj bodo pa molčali ljudje, ki kot nečlani nimajo pravice odločevati m tudi niso dali nobenega prispevka za strankin aparat, ki ie poma^ gal poslancem do izvolitve. Dozdaj so lju-die govorili in mislili, da je naša stranka cunja odzdaj bodo pa močaii in — premišljevali. če ni vendarle socializem tisto. kar more svet rešiti od korupcije. Člani pa. ki so včasih samo pri volitvah delali za socializem, so začeli skrjbeti zanj tudi sicer: organizacije so se prerodile. Ne brigajo se več toliko, kdo bo izvoljen, temveč gledajo izvoljenim na prste, da delajo prav. »Zarja« in »Enakost« tega nočeta razumeti. ker vesta da na ta način njih kolovodje ne bodo mogli več samolastno vladati, organizacije bodo odločale. Sodr. Etbin Kristan pa n' mogel tega razumeti, ker je bil stalno odsoten in ker so mu bili v bližini — starini. Ti so mu govorili o »neumnostih«, ki jih počenja stranka na | Slovenskem, tako zavito in v takih barvah, da jim ie skoro verjel in nas pri izključevanju resno posvarii z besedami Viktorja Adlerja: »Če se začnete med seboj izključevati, kmalu ne boste imeli več koga izključiti!« Našega gesla: bolje malo dobrega nego veliko slabega, tega ni razumel. ker ni imel časa čitati. O zapisovanju članskih prispevkov in drugih »malenkostih«. o točnem knjigovodstvu, o izvrševanju sklepov, vse to in tako ie bilo zanj drobno delo ali pa še nepotrebna formalnost po vrhu. Da je to delo edina pot za odpravo korupcije, ni čutil, čeprav je to pot zahteval v državi. Kako ie to mogoče? Dva umetnika. Sodr. Etb. Kristan je umetnik. Vsem, ki ga bliže poznajo, ie to znano. Kot socialist zelo podoben Ivanu Cankarju. Zdaj si pa mislite Cankarja pri knjigovodstvu! Niti za en dan si ni znal napraviti proračuna, in če bi ga znal. ga ne bi maral’ Za niegove velikopotezne načrte je to smet ki dela le napoto. Kdo je, ki bi Cankarfti to očital? Tembolj, ker vemo. da je znal gledati in videti tudi take smeti in da nam jih je znal pokazati v pravi luči! Pa ne zato. ker mu je to dala »milost božja«! Z delom, z opazovanjem in razglabljanjem si je pridobil kos za kosom svojega podrobnega znanja ki nam ga je dal potem v velikih božanskih slikah! S trudom in naporom le delal svoja velika dela. ki mu jih hočejo ukrasti, ali vsaj zmanjšati njegovo zaslugo pri njih tisti, ki jih pripisu-■ieio talentu. Zato je bil Cankar tako občutljiv in ni dal niti pičice izoremeniti v svojih spisih’, ne pa zato. Jcer se te smatral za božjega izvoljenca. Tako gledamo mi na to. Prav žal nam je. da je sodr. Etb. Kristan prezrl med smetmi tudi zarodek, iz katerega že raste bodoča boljša družba! Tem bolj žal, ker te pri^ njegovem rojstvu sodeloval, če ne P.^.e- ,Da vsaj kot kum! Pa se bomo potolažili. ker vemo. da ga bo kmalu spoznal — kajti ta zarodek raste čudovito ,n0/ ^odl- že računa, se že ne da več goljufati. Pravi, da ie pošten samo tisti ki ne more goljufati! Tudi zna že razločevati socialiste, čeprav jih imamo toliko vrst. Un uh loči samo na dve vrsti: tiste, ki pravijo, da so socialisti, in tiste ki res so. Ta zarodek se imenuje: organizacija! Boj proti vojni. Mednarodna strokovna komisija se °d„ čašo svoje zopetne ustanovitve s pomočio mednarodnih strokovnih akcij in s pomočjo svojih ponovnih izjav za gospodarsko upostavitev Evrope ter za ohranitev miru bojevala proti nevarnostim. Id v sedanjih razmerah lahko povzročijo nove vojne. V novembru 1921. je sklicala razorožitveno konferenco, potem je ustanovila stalen mednarodni odbor, ki naj organizira boj proti vojni; to in nieni soglasni skleni na_ kongresu strokovnih zvez v Rimu so jasen dokaz, da je organizirani proletariat pripravljen, protiviti se vsakemu poskusu izročiti narode taki katastrofi, kakor ie bila svetovna vojna, ki ima nedogledne gospodarske posledice, pod katerimi morajo trpeti zmagovalci in premaganci. Že meseca iurrija t. 1. le urad mednarodne strokovne komisije začel pripravljati obširno in močno propagando. Najprej namerava ustanoviti sklad, ki se naj uporablja sanm za boi proti reakciji in proti vojni. I a sklad naj dobiva prispevke ne iz blagajen organizacij, temveč neposredno od delavnega ljudstva. Vodilna misel pri tem je, da naj smatra vsak posameznik boi za mir kot svojo osebno zadevo. kot nalogo, za izvedbo katere ie soodgovoren. Vsak posameznik naj smatra ta boj za veliko poslanstvo organiziranega delavnega ljudstva. To poslanstvo bo imelo le tedaj uspeh, če se bo zavedal vsak posameznik, da zavisi od udejstvovanja tega poslanstva usoda bodočih generacij In gospodarski dobrobit narodov. Boj proti vojni ne sme biti samo zahteva na programu, tudi se ne sme udejstvovati samo v resolucijah. Delavno Ljudstvo se mora zavedati da je boj proti vojni mogoč le z armado prostovoljcev, ki so pripravljeni žrtvovati se za idejo miru. Sklad prostovoljnih prispevkov delavnega ljudstva vseh deželi Za ta sklad bodo izdajali umetniške znamke v treh barvah. Cene teh znamk bodo različne. Vsaka centrala bo plačala v denarni vrednosti svoje države ter bo uravnala prodajo teh znamk. Nekatere centrale so že naročile skupaj približno 10 milijonov l-]a o' ^azn°š'liatev se bo pravilno vt- , “azen tega bodo organizacije dobivale vsak drugi ali tretji mesec umetni-SKe vPime’ ki lih naj razobešalo po zbo-rovahščih. Ti lepaki se bodo izdajali v zmanjšani obliki kot razglednice. Znamke, lepaki in razglednice moralo postati v rokah delavnega ljudstva kapital, s katerim se naj razširja propaganda proti vojni. Brošure ip letaki bodo poglobili propagando, katere končni smoter je enotna fronta Ptoti vojni, kljub vsem nacionalističnim spletkam in ne glede na go-. spodarsko tekmovanje industrijskih' skupin. Ta enotna fronta mora mednarodno sporazumevanje uveljaviti ter povzdigniti kot realno silo v življenju narodov. Mednarodna strokovna komisija namerava sklicati mednarodni mirovni kongres. ki se bo vršil v decembru tega leta v Haagu. Predpogoj za udeležbo tega kongresa je soglašanje s sklepi o boju proti vojni in militarizmu, ki so bili sprejeti na konferenci v Rimu. V teh sklepih ie mednarodna strokovna komisija določila smernice za svojo akcijo. Zastopniki priklopljenih organizacij in v isti smeri delujoča mednarodna tajništva tvorijo jedro udeležbe. Razen tega pa se naj pritegnejo k temu boju politične delavske stranke ki pripadajo drugi internacionali in dunajski internacionali. Kajti poleg strokovnih zvez, ki lahko uporabljajo svoje najskrajnejše sredstvo proti vojni — generalno stavko, je velike važnosti politični boj proti vojni v narodnih parlamentih in v mednarodnih korporacijah. Ta politični boi nai obsega: zabranitev vojn s premišljeno politiko razoroževanja. kontrole ter zmanjšanja municijske industrije ; drugačno šolsko politiko, ki naj odvrača mladino od zgodovine vojn in ki io naj navdušuje za može ki so se odlikovali v duševnem, tehničnem in socialnem življenju. Ta vzgoina naloga ni nič manj važna kakoT ix>sredna akcija in se da uresničiti samo z zvišanjem moči delavskega razreda v političnem in gospodarskem življenju. Končno naj bodo zastopane na mirovnem kongresu vse mirovne zveze, ki soglašajo z gori omenjenimi sklepi. Leta strahote, ki se po mirovni pogodbi nikakor niso končala, so prepričala tudi meščanske kroge, da povzroča vojna tudi v deželah zmagovalcev težke gospodarske krize, neglede na katastrofalne razmere, vsled katerih je v premaganih državah cela generacija prevarana za svoje življenje. Če bodo dobili krogi, ki so zastopani v teh zvezah, stik z akcijo, ki io je začela mednarodna strokovna komisija, oomenja to dejstvo za delavsko gibanje važno pridobitev za enotno fronto proti vojni. Za one pa pomenja to dejstvo združitev njihovih stremljenj z organizatorič-no najjačjo silo ki se bojuje proti vojni, t. j. z organiziranim delavstvom. Ti sklepi so samo prvi koraki te akcije. Če bodo našli krepko podporo v organizacijah delavnega ljudstva celega sveta, če bo duh. ki je to akcijo započel. našel pri njem odmev, potem bo akcija lahko ustvarjala splošn.o razpoloženje, ki ie ugodno za razvoj mirovne ideje in ki bo tudi vlado prisilila na pot razorožitve. Brez stalnega pritiska delavskega razreda ki mora v to svrho izrabljati vse svoje politične in gospodarske sile. se vlade ne bodo uklonile mirovni akciji. Delavno ljudstvo se naj zavedno poslužuje moči, ki mu ie dana! Notranja politika. (Govor posl. sodr. Etblna Kristana v pro. računski razpravi v Narodni skupščini.) Ministrstvo policije. (Dalje.) Gotovo imamo tudi nekaj elementov, ki ne ljubijo te države. Tako je tudi v drugih državah. Vi bi želeli, da ne bi bilo tako. Razumem to. Ali kaj naj se stori? S postopanjem, kakršno je bilo dosedanje, ne boste nikogar izpreobmili, kakor niste doslei nikogar izpreobmili. Nasprotno, z metodami, ki so pri nas prišle v navado, morate le pomnožiti njih vrste. In to, go^ spodje, je posledica K h je naša nja politika doslej dosegla, pos ’ ražajoča se tudi v vzdihih tistih, nLod-vajo solze, češ da smo danes od nega edinstva dalje nego smo bili v pr vem začetku. .... . ewiia- Toda, gospodje, z vzdihi m elegij mi se ne popravlja slabo stanj®- j ^ bi morali, kaj je in kaj se godb „ mogla biti razumljiva tolika neza . nost v deželi. Gospodje, tudi 'v ® «b. debati je bilo slišati dosti težkih Pflt ’ tekom leta ste pa lahko v!de!^fA™eiaCH imeli neštevilna vprašanja m in;eITf„ _ je, ki vse ilustrirajo stanje, kjtereg . morete v detajlih opisati z enim krat govorom, namenjeftem enemu nuni1 stvu v proračunski debati. Življenje naroda se ne more por deliti tal« kakor posamezni oddeua ^ proračunu. Posamezna rubrika nam daje rešitve njegove skrivnosti, m s reč o ministrstvu za notranje za moremo razvideti le en del razlogo , vzročujočih nezadovoljnost, med e ^ moramo druge razloge iskati P° , ^ panogah — le da gre t^2 deblo bd-enem samem drevesu, in če je aeo no, ne morejo veje biti zdrave. Toda da ostanemo pri ministrstvu ^ notranje zadeve in da se z ozir ^ kratek čas in ker to ni prvič, aa g mo o sistemu, omejim na neKa strativna fakta. . *.rai zlo Zlo je, da naša uprava m je, da nimamo dovolj dobrih fle Dobrih organov, dobrih uradniiK ^edi bomo imeli, dokler se zlasti vejjlca uradniško vprašanje. GospodJ » napaka je v tem, da se je to ^ sli-tako dolgo zanemarjalo. Včeraj več šal, ko je prišla velika deput nefceg* kakor tisoč oseb po števihi, , shoda v Beogradu, in ji je Pr' pibar ki ji rodne skupščine, gospod dr. prelo^ je stopil nasproti, obljubil, da in sprejme zakon o civilmkih ur ^ p0. v tej skupščini še prej, nego P posta; čitnice. (Medklic: Po pfaVi panju). Po skrajšanem f^Sundaf^ gospod kolega; toda to j kupščm^ vprašanje, ki ga mora rešiti sk y Ali jaz bi želel, da to ne bi bil ^ w & obljuba, storjena z namenom, ^j, razburjeni duhovi tr®nuJJJiuba nekojjK pak da se izpolni ta ^gjosti izP*£ drugače, nego so se v pre Vidjm si nje vale mnoge druge objube. - ^ & cer velike, velike težave v skUP* zakonski načrt doslej pn§ ^bor. 1». ščino, kaj še v Zakonodaj ko kol zakon se ne more P£elo^\udirati. Pr^ na! ta zakon je treba prešm° ^ debatirati, treba je to,, ^ inf* dobro, popraviti - m ^Skaj take«* miran, je v tem Mk^^to KtT&Z kar ni dobro — m za &jcaj0> da ^ časa, poslanci pa komaj caa* puste ta vroči Beograd. „a moč- Gospodje, če bo ta ^fj^dnik sk^ nejša od tega, kar je pr ,a ta skuP^ šoine javno obljubil, bo ,m_aUpanja Y ščina izgubiti zadnjo sled g0> Ali ^ rodu.. Izgubila je itak že dana jjJL spodje, če se potepta javno, za jg da skupščinskega več neJf po- da se ta skupščina ^ovati zakaj tedaj ne m°rete P - da bi benega človeka v dež dobrega J* 0P, jel, da more priti se Kaj ttpajos parlamenta. (Drž. uradniki ^ g6 ured^i toiimo, ta*o ie uredi uprava, in vemo- d h„da rana te dežalt NwoJ» ni#> ve ®^a’ ^ uradniško vprašanje eno naj- važnejših vprašanj dobre uprave; če ho-^te, da se dežela popravi., je treba, da se popravi uprava, če hočete, da se uredi nprava, se mora rešiti uradniško vprašanje, in naposled, če hočete, da se to zgodi, dokler ne bo prepozno in vse založeno se je treba takoj lotiti tega dela. Da trpimo danes zaradi organov, ki tokakor niso na svojem mestu, to, go-bi se lahko dokazalo z neštetimi stucajK s tako številnimi slučaji, da bi ^as ušesa zabolela, če bi se začelo naštevati vse, kar bi moglo poslužiti kot kastracija. ... Evo, gospodje, kaj se vse lahko zgo- Ne daleč odtod, v Bački, v Avli, je J^ajni glavar po imenu Jelič. To je afe-*a> o kateri mi pravzaprav ne bi bilo 5®ba mnogo govoriti, zakaj v tej hiša jj bili zastopniki iz ondotnih občn, Zl-^Putacije niso bile sestavljene le iz asih ljudi, ampak tudi iz vaših. Ta okraj-t v^Javar je bil tožen zaradi mnogih in Vft, “ zlorab. Najbolj ga je obremenjena vas Ruski Krstur. Uvedla se je pre- kava proti njemu, in ko se je to že zgo-> gre mož in odstavi občanskega na-voi Nikola Pavloviča, poštenega člo- Vek-o 1 ,VUItt 1 aviuviv,a, Vao- katerega korektnost je znana vsej Pre ni ogel storiti to? — Zelo prosto. Označil ga je za komunista, ^ le da ni, ampak tudi nikdar ni bil, Sla. v vasi’ kjer so ^ četrtine ni^-V oc^ane za socialiste in je komu-Sla^Cna **s*a dobila vsega skupai komai 10 lože°V' ^aradi teSa slučaja je bilo pred-(}e no vprašanje ministru za notranje za-ort«6, in sicer Pred tremi meseci, toda da°vora še ni! ojem^* ^tarem Bečeju so žandarji z znane j 1T| sodelovanjem predsednika občili akrat aretirali železniškega premi-b} hii etkoviča in njegovo ženo, ne da ju ; 1 0n ali ona kaj zakrivila. Zaprli so Prp? p jetePh, in žena je vsled tega imela So hn- en Porod in je obolela. Žandarji V11' zaradi tega dva dni zaprti, potem niln‘Zf)uSčeni- Dva meseca in pol je mi-vDr’ ^kar je bilo zaradi tega vloženo asanje, odgovora pa tudi še ni. form^ Jitelu je poverjenik agrarne re- XI1? Novega Sada dodelil zemljo iz zenir ^itov Hudem, ki niso imeli 2inJe’ Po Predpisih agrarne reforme, v olfpo*. 2&kona in naredb. Prišel pa je Kram, :---------------------- občin. raz- sgsiu skn^ul gIavar in v sporazumu z o Velia -T J0’ v kateri se<^e bogataši, teJ p11 Poverjenikov odlok, vzel zemljo mi J^em in jo dal drugim, ki imajo sa-ne 7 i ‘n ve^ oralov in ki sedaj doblje-jo q - Je ne obdelujejo, ampak jo daje-čeiQnirn revežem v najem, sami pa vle-,..rento brez dela in rizika. Vprašanje oiio vloženo pred tremi meseci, od- g°Varja?a tU(^ minister ne °d- ^ Novem Sadu pride na železniško liati J? delavec, ki se mora nekam pe-Hov uitež nima denarja, da bi si kupil st klobuk po modi, pa ima na glavi ka k avstr'isko kapo brez vsakega zna-niV uez r°zete in brez vsega. Srb je in avo^--^ne?a suma ne more biti, da bi bil 0.*jski agitator ali kaj takega. Toda talf1Cl|S^emu komisarju je dovolj, da ima jv^0 kapo na glavi; to mu zadostuje, da u Oklofut. in vrže v zapor. In nobene risti ni od tega, Če se pritoži. In komu n^LSe tudi človek pritoži, če vidi, da ne žagajo niti intervencije v parlamentu? ^ Gospodje, iz tega policijskega reži-^ moramo priti za vsako ceno. Zakaj Ve \ta ne storimo, ne bomo rešili drža-krši dovolj, da nastavite v kakšnem toliko in toliko policistov, da pošlje- te tja toliko in toliko žandarjev, pa mislite, da bodo držali ljudi v šahu. Tudi če to dosežete, kaj vam to koristi, ko s tem vendar niste prepričali ljudi o dobroti države? (Dalje prih.) fecSeiisfei pregled® Sobota. 9. sept.: Izgon urednika komunistične »Borbe« Kamila Hrovatina iz Zagreba. Nedelja. 30. sept.: Na novinarskem kongresu v Novem Sadu nacionalistični napad na urednike. Streljanje. — Katoliški mladinski kongres v Rimu. Spopad s fašisti. Ponedeljek. 11. sept.: Strokovna komisija za Slovenijo ustanovila v svojem področju »Splošno organizacijo« za stroke ki doslej niso bile samostojno zastopane pri njej. — Zaključitev ljubljanskega velesejma. — Belgrajska vlada poslala v imenu Jugoslavije. Rumunije. Grške Bolgariji noto. da ie pripravljena v skrajni potrebi prijeti za orožje. — Ministrski svet ie sklenil pomilostiti več na smrt obsojenih. — Na Grškem nova vlada. — Turki zasedli Smirno. — Vest. da je več zaprtih socialnih revolucionarjev, med njimi Timofejev. izvršilo samomor. Soci-alno-revolucionama stranka prosi vse socialistične stranke za intervencijo. Torek. 12. sept.: Prihodnja seja skupščine sklicana za 10. oktober. — Princ Jurij noče v Niš. temveč ostane v Bel-gradu. — Na Grškem se pojavilo revolucionarno gibanje. V Belgradu govore, da bi Jugoslavija zasedla Solun. — V Buka-reštu sklepaio poijsko-rumunsko vojaško pogodbo. — Izvrševalni odbor češkoslovaške socialistične stranke se izrekel proti združenju s komunisti. — Na Češkoslovaškem pišeio o okrožnici, ki io je poslal »Kulturbund« častnikom nemške narodnosti ki bi naj v češkoslovaški armadi vršili isto nalogo kakor češki v bivši avstrijski. — Iz seje Zveze narodov v Ženevi: Predsednikom zasedanja imenovan Čilenec Edwards, s čimer žele pritegniti pasivno Ameriko k sodelovanju. Govori proti sistemu stalnih armad. Delegat Mu-rav zahteva uvedbo esperanta v mednarodnem poštnem in brzojavnem prometu. — Angleži izkrcali svoje čete pri Carigradu. — Proglasili so svoj mandat nad Palestino. Domačini demonstrirajo. — Boljševiki aretirali več visokih uradnikov, ker jim ne zaupajo. — Sklenili so pohod proti Vladivostoku, ki ga pa hočejo Japonci in bele čete zapustiti. Sreda. 13. sept.: V Štorah stavka kovinarjev. — V Zagrebu aretacija več komunistov, ki so pisali Simi Markoviču na Dunaj. V pismu pravijo, da ne zaupajo svojim voditeljem — med njimi Hrovatinu in Cvijiču — ker so za velikega preganjanja pustili delavstvo na cedilu in zbežali. — Od avstro-ogrske bivše banke dobimo okrog 15,000.000 zlatih kron. Sestavili so posebno komisijo. — Poštno in brzojavno osobje v Belgradu zahteva do 1. oktobra rešitev svojih mezdnih vprašanj drugače poda ostavko. — V Dubrovniku stavka tiskarniškega osobja. — V Avstriji stavka po tiskarnah zmagovito končana. — Angleška odklonila orientsko konferenco v Benetkah. S tem pokazala, kako visoko mnenje ima o konferencah sploh, kadar gre za resna vprašanja. — V Carigradu izgredi proti Evropejcem. — V Smirni poklali Turki kakih 20.000 Grkov in Armencev. Mesto zažgali. Četrtek. 14. sept.: Radi razkola v de-mokraški stranki se sestane nje poslanski Mub 20. t. m., da bi sklepal. Davidovič, S nie predsednik, podal ostavko. Isto dr. Ribar, skupščinski predsednik. — Finan-. čno ministrstvo hotelo izdati za novo rni-liardo bankovcev. Upravni svet Narodne banke se uprl. — Belgr. vlada zaliate-^ va od Nemčije izplačilo 100 milijonov zlatih mark. Nemci se protivijo. — Minister Krstelj se zgubi!. Ne morejo ga najti. Ostale ministre čaka ista usoda. Giave so že davno izgubili. — V Novem Sadu kongres poljedelskih zadrug. 2000 delegatov. — V gorenji Italiji novi izbruhi fašistovske je-: ze proti socialistom. — Na Grškem stroga cenzura. Demobilizacija, ker preti vojaška revolucija. — Turki se pripravljajo zasesti Carigrad, če se antanta ne uklone. —t Vprašanje narodnih manjšin je Zveza narodov pustila, ker ne pride do zaključka. — V Berlinu proces proti Rathenauovim morilcem. — V Gothi se producirajo ko^ munisti z bombami proti »Gothaer Vol k s-: blattu«. glasilu neodvisnih socialistov. Wrangla in caristov se komunisti seveda ne lotijo. — Kongres švedskih strokovnih organizacij podaril nemškim strokovnim organizacijam 600.000 švedskih kron. —: Angleška pošilja čete v Mezopotamijo, kjer pretijo upori. — Na Irskem, kjer vihra naibestialneiši verski boj, nova vlada pod Williamom Cocgrayem. — Boljševiki aretirali celo vrsto visokošolcev in zna^ menitih učenjakov. Ustrelili so škofa Ben-r jamina, ki se je upiral oddati cerkvena imetja. — V Vzhodnji Sibiriji pripravljajo novo vojno z Japonci. Petek. 15. sept.: Zakonodajni odbor pričel zasedanie z zakonom o javnih nameščencih. — Zveza narodov odločila, da ostane vse Prekmurje jugoslovanska last. — Bolgari sahtevajo neodvisnost Tracije. — Turki isto. poleg tega samostojnost nekih večjih egejskih otokov. Na zavez-, niške note sploh ne odgovarjajo. — Madi žarsko sprejeli v Zvezo narodov. — V. Bratislavi (Češkoslovaška) splošna stavka. — Francoska vlada podaljša delavni čas kolikor se podjetnikom zljubi. Delavstvo se pripravlja. Sobota. 16, sept.: »Beogradski Dnevnik« prešel v komunistične roke. Odkod milijoni ? — V Belgradu sprejeli nove dav-, ke. — V Bolgariji splošna mobilizacija. — Angleška sklenila izplačati Ameriki dolgove. — Sovjeti dovolili 50 milijonov zlatih rubljev za vojno mornarico. Ljudje umirajo! Industrija je umrla! — Znani ameriški ljudomili avtomobilski miliarder Ford vrgel 500.000 dlavcev na cesto. Nedelja. 17. sept.: Protidraginjski so-* cialistični shod v Ptuju. — V Novem Sa-< du kongres fašistovskih organizacij in kongres nove madžarske stranke. Politline vesti. . + Na Hrvaškem se nadaljujejo šikali e učiteljev in profesorjev s strani vlade. + Policisti v OsUeku bodo stopili v, stavko, ker iim noče zvišati plač mestna občina. Ta stavka bo^gotovo senzacija za našo državo, ker se še ni dogodilo, da bi stopali varnostni organi v stavko. Poročajo Pa. da bodo stopili v stavko tudi policisti v Sarajevu. + V Dalmaciji se vedno boli širi jugoslovanski fašizem. Split je postal naravnost gnezdo jugoslovanskih fašistov. Pretepi in pokoli so na dnevnem redu. Značilno pa ie. da vzklika mladina, ki odhaja k vojakom: »Živela jugoslovanska republika!« »Doli z vlado!« itd. V ljudskih masah vlada tedaj mišljenje, nasprotno mišljenju naših fašistov, ki gospodarijo skoro v vseh primorskih mestih. + Sarajevska pokrajinska uprava Je razpustila mestno upravo v Travniku, ki je prodala, hotel »Vlašiča«, vreden okoli 7 milijonov kron. za en milijon in 200.000 K. Pri tei kupčiji so igrale vloge osebne koristi. Lepe zastopnike so si tedaj volili v Travniku. _ . + Jugoslovanski fašizem se zelo razširja. Podpirajo ga zlasti finančniki. Fašisti imajo že več svojih dnevnikov. Sedaj je pričel izhajati v Kršcu njihov novi list »Bratstvo« kot službeno glasilo tamoš-niii nacionalistov. + Komisija za konkordat z Vatikanom. ki je zborovala v Belgradu. je zaključila svoje delo ter bo objavila v najkrajšem času svoje sklepe. KT. J: Jugoslovanski zunanji ministr dr. jNincic se je odpeljal iz Londona v Pariz kjer se je stavil zavezniškim državam na razpolago pri razpravi o vzhodnem vprašanju. Belgrad je seveda ostal naenkrat brez ministrov, kar pa je razumljivo, če DomisLmo da se mude naši ministri v razmh kopališčih in zabr^viščih, kjer proučujejo »politični položaj«. + V Srbiji je prišlo pred dnevi v selu Orabamce do pravcate bitke z razbojniki. kačere je vodil Sadri Gjema. Se- S?- z PrQŽniško pomočjo razbojnike pregnali. Ob tej priliki so ubili razbojniškega voditelja. Pripomniti moramo, da ustvarja razbajništvo belgraiska vlada sama ki šikanira na vse pretege neuko ljudstvo. + V Bolgariji se je delavno ljudstvo naveličalo poslušati omledne fraze meščanskih strank, pa je navalilo pri Trnovem na vlak, v katerem so se vozili bivši ministri Malinov. Todorov, Dajiajlov. Ga-nev in Azev. Razburjeno ljudstvo je ubilo več znanih političarjev. med njimi bivšega ministra Daneva. sina bivšega ministra Madžarova in bivšega ministra Ca-nova. Vse druge bivše ministre so krvavo pretepli in so jih hoteli na mestu linčati, kar pa je zabranil ministrski predsednik Daskalov. ki se je slučajno vozil z istim vlakom. Le ta ie svečano izjavil, da bodo vsi biv§i ministri prišli pred sodišče, katerega člane bo izvolilo ljudstvo s posebnim glasovanjem. Na izjavo ministrskega predsednika Daskalova ie ljudstvo izpustilo bivše ministre, pa izjavilo, da bo zadela tudi sedanje ministre ista usoda, če ne bodo izpolnili svojih obljub. + O Hamed Riza begu. bivšemu predsedniku turškega senata sodijo, da je zato prišel v Sofijo, da bo sklenil z Bolgarijo dogovor proti Grški. Položaj na Balkanu je zelo napet, zato pa zasledujejo politiki z velikim zanimanjem potek dogodkov. + V Rimu je laški vojni minister svečano sprejel osem častnikov jugoslovanske armade, ki bodo obiskovali tečaj višjih italijanskih vojaških šol. Minister je častnike zelo prijazno sprejel in jih pozdravil v imenu italijanske armade. Vse to je čisto razumljivo. Tudi militaristi si vzajemno podajajo roke. Uboga ljudska n}a?a’. se ne udejstvuje politično, pa globoko sega v žep ter plačuje, da ie strah in groza. Kdaj boš spregledalo, delavno ljudstvo. + Železničarske organizacije na češkoslovaškem so sklenile ustanoviti po-■sebne fonde. Med ljudstvo so pričele dehti letake, v katerih pravijo, da ga bodo obvestile o svojih korakih v najkrajšem času. Zaradi tega sklepajo na Češkoslovaškem >da se pripravljajo železničarske organizacije na stavko. + Na PoJiskem pripisujejo veliko važnost potovanju Pilsudskega na Ru- munsko. Posebno važnost na pripisujejo izreku Pilsudskega. da sta Poljska in Ru-munska ena sama država z dvema zastavama. V Sinaji se je sklenil poljsko-ru-munski dogovor spričo poljskih interesov v vzhodni Galiciji, kakor tudi rumun&kih interesov v Besarabiji. + Sovjetska Rusija je službeno obvestila zaveznike, da obstoja med njo in angorsko vlado pogodba, ki se tiče plovbe skozi Dardanele. Sovjetska Rusija ie izjavila. da spremlja s simpatijami boj Tur-kov_ proti krivičnim določbam, ki so jih diktirali zavezniki v zloglasnem sevre-škem mru. Sovjetska vlada tudi ne priznava morebitnih sklepov, ki bi se nanašali na ureditev vzhodnih razmer. + Francija je sklenila odpoklicati svoje čete iz azijske obale, če bodo Ke-mailove čete upoštevale nevtralno ozemlje ter ne bodo zasedle Carigrada. -r Angleška vlada je sklenila, da bo sama na svojo pest branila Dardanele in Carigrad pred turškim navalom. Kemail pašo. ki ie porazil Grke v Mali Aziji, so že opomnili, naj ne krši nevtralnega ozemlja. O »Enakosti44. Prejeli smo sledeči dopis: V nedeljo 17. sept. je bil pri nas shod, ki je bil dobro obiskan. Nastopili so trije govorniki g. Kopač, sodrug Krištof iz Poljskave in s. Modemdorfer iz Mežice. Vsi trije so tudi dobro in pravilno govorili Toda kar naenkrat sta pričela poročati g. Kopač in sodrug Krištof o mariborski »Enakosti«. Kaj pa to pomeni? Ali ni samo ena socialistična stranka, ali je že zopet raz- ; kol med organizacijami? Tu so poročali ! o »Enakosti«, toda te še dolgo ne bomo j imeli, če bo šlo tako naprej. Radovedni smo, kaj je s to »Enakostjo«, ki jo imajo v Mariboru. Seveda s časopisom »Enakost«. Torej prosimo, da nam v »Napreju« to raztolmačite. Dravograd 18. septembra 1922. Na take in podobne dopise odgovarjamo: V Mariboru in v celem okrožju smo dobili ob volitvah vedno največ glasov, pa vendar organizacij še nikdar ni bilo in jih še ni. To pa zato, ker so vladali nekdaj v stranki posamezniki, kakor so sam hoteli. Trboveljski kongres je tako ravnanje končno preprečil. Kongres je sprejel statut, ki prepoveduje, da bi odločevali posamezniki. Toda Mariborčani še niso izvršili niti enega sklepa tega kongresa, temveč delajo vedno le v nasprotno smer in so se končno postavili po robu tudi Pokrajinskemu odboru, ki je odgovoren, da vse, kar je zbor sklenil, tudi izvrši. Zbor je sklenil združiti »Ljudski glas« z »Naprejem« radi finančnih težkoč, kako naj bi zdaj Pokrajinski odbor dovolil, da bi začeli izdajati drugi sir. list? (»Zarja« in »Enakost«.) »Enakost« je torej začela tudi izhajati brez dovoljenja in proti volji Pokrajinskega odbora. Mariborčani lahko navedejo sto-tisoč vzrokov za to, mi pa vemo, da se je to zgodilo po volji tistih, ki ne marajo, da bi vladala ljudska volja, temveč njih samih. Če to ne bi bilo tako, ne bi tisti ^sodrugi« v Mariboru uganjali tisto separatistično politiko v stranki, ki bega posameznike in trati zmožne moči, ki bi se dale drugače porabiti. Če se jim pri sedanjem vodstvu ne zdi kaj prav, bi bila njih dolžnost da sodelujejo in pomagajo odstrniti, kar je slabega in predvsem, da delajo, da si bodo pri prihodnjem strankinem zboru pridobili vodstvo, ki jim bo ugajalo. Po strankinem statutu ne sme odločevati posameznik, temveč skupno članstvo, organizacija. Kadar bodo borčani to razumeli, in izpolnjev^, _ ^ imeli na kongresu gotovo toliko bodo njih težnje upoštevane. jt0- Zaenkrat pa veUa za nas pravUJ. kdor ne pozna v naši stranki dolz nima nikakih pravic! Kdor hoče deti o tem, naj prečita članke s.‘ 190 jančiča: Moje mnenje. (»Naprej« | - ^ dne 25. avg., št. 191 dne 26. ay&-’ - s z dne 27. avg, in št 193 z dne 29. L Dn@vn@ vasti. . Nevarnost zopetne prepovedi da Poljedelsko min. je naprosilo mm. trg ^ opozori vse mline in mlinske _ zadruge, r vijajo cen otrobov s forsiranim 1ZV°^ 'ugodna, letošnja letina za živalsko Krmo zel nadalj* grozi poljedelski minister, da bo vslu prepo-nega naraščanja cen za otrobe prisu)e_ ^ vedati v zmislu pooblastila zakona o izvoznih carinah nadaljni izvoz otroD. sep_ Vse triglavske koče se zatvorijo • tembra t 1. Ker se obeta lepo vreme m J ^ glav brez snega, se ture v triglavsko priporočajo. ^ineeima, ki Katalog praškega vzorčnega 2000 se je vršil od 3.—10. t. m., obsegajoč pre«^^ adres razstavljalcev in sicer urejene po „■ strokah in paviljonih s strokovnim K j ^5» srbohrvaščini, je izšel. Dobiva se po c c pa#f< pri veletržnem zastopstvu Aloma anončna in reklamna družba z o. z. v ^ je-Kongresni trg 3. Rapidno padanje cen. QS\ora‘ hoslovaškim proizvodom, omogočuje 1»* nom zopet nakup češkega blaga, v~e eoTOi^ moremo vsakemu interesentu naKup kataloga priporočati. o & Zbirka zakonov VII. -p TKkovna^: kontroli. V Ljubljani 1922. Založila TisKo Tud, druga. Cena Din 6, po pošti 50 par . .Q na to knjižico opozarjamo juriste, ki naše zakone v priročni obliki. . -e ytt' Zbirka zakonov VI.: Zakon o zaščit Jragiaj®* . nosti iu reda. Zakon o pobijanj Qen Ljubljani 1922. Založila Tiskovna ?aa™* ett* Din 4, po pošti 50 para več. Zgoraj ^ kona sta izšla pri Tiskovni 22 ^r;rojni in bosta interesiranim krogom v P dobro služila. , vam05?. Sprejemanje novincev v e varnost» stražo. Osrednje poveljništvo d -nceV v P . straže za Slovenijo sprejme vc Prosilci s® ni. sbusno službo varnostne straže. .. y doP , zglase osebno z običajnimi do uijca $*• danskih urah v Ljubljani, Suo II. nadstropje levo. • rekrtrt°' Rekruti-dijaki. ki so bili rok vanju potrjeni za inženirje na _ do 25. in jim ie bil nastop^ službe o ^ §tud*' leta starosti, pa so že d?vršj* .jj. in tež? ie odnosno so te študije op1 . 0blastl< niso naznanili ne civilni ne Y .. ^oi & se nuino opozarjajo, da se i i2ogne>° odsluženje kadrovskega neprijetnim zakonitem TX>S ^ dnevi P*n Iz Londona je odplul fed črto zrakoplov, k>i pr^Roterdama1 ^ London-Berlin, preko K , po ^ sterdama, Bremna in HaJ\b ^ teri bo šla zrakoplovna zve^ glijo in Nemčijo. Liubllaita- mi- Nakup ozimnega žita. v s^pt!^na* nistrstva poljoprivrede ‘.^“/množina (se^e0a, 1922 št. 24.852 se nakupi večja m {ega seme sestniki (v mestnem oKrozju^ mestne “ ^ teku 8 dni priglase pri PotiP‘S naznani) a gistratu (gospodarskem “ra^L'npotrebovali Hko in kakšnega semena bodo bližajočo se setev. v Na tehniški srednji sou šolsK« državni UP«.) S ‘o sl^bo » je po frettem In šestem, pozneje pa po vsakem J točno obiskovati tečaj. 2. Pouk se bo rugem letu do najvišje letne plače 6000 Poleg *ega pripadajoče dragunjske sk‘h ' Učna obveznost znaša 16 teden-20 r-U1’ Dac^številne ure se honorirajo z iJin. Prosilci za razpisano službo naj slo°re prav^no koikovane prošnje, naoljene na ministrstvo za trgovino in **trijo, oddelek v Ljubljani, ravnatelj-fok Eniške srednje šole do dne 1. ok-c„7a 1922. Prošnjam je priložiti kratek j. nculum vitae, krstni in domovinski pJl VSa študijska m usposobljenostna iz-t[/, dramatski nastopi itd. 2a Jr) ga izdajajo naše organizacije Ea žp i 6 temu pripravnih dvoran, dose- ^UePe~VSC>te- ^ranratski krožek pod kanja »Svobode« pa se radi pomanj- re v Prostorov sploh ustanoviti ne mo-j^L^rav bi bilo dobrih moči dovolj na v% Majhna podjetnost s strani lahko? naših konsunmih organizacij bi UspgL temu zlu odpomogla z neverjetnim Protj V Ljudskem domu se nahaja člrugep1^11 dvoranica, ki bi ji ne bilo nič Šajo) ~a ^eba, kot da jo nazven podalj-^nom <5 °^Sovarjala navedenim na-hom č.;^ki bi bili v primeri z uspe-rabifi sa neznatni, če bi za prizidavo n°ga nrJi;0- eno P*ast opeke ali pa zna-^ nedol&f nega hitrozidnega materiala. st°i7'eno^8:1 dobi bi se stroški rentirali, denarja n ^1° dobro delo, del našega ^zija K: ’ ki ga danes inkasira buržo- da sanir\ v naših rokah. To je seve-^evtlosti ,?redlog, ki je odvisen od uVi-j* konsumnega vodstva. Ne dvo-da bi vodstvo te uvidevnosti ?oV|l3lf^anem mnenju sodr. Kocjančiča bo ker^10 ° mrieriiu> ki mora biti sla-(slau_ Je Prevzeto od drugih. To logiko ker tuje. čeprav ni tuje) je zmo- P°tem ?r* ,Več »Zarja«, temveč fantazira klon ie po dobri zafrkaciji zlezla pod h ke ^ 5' >slab0 Cl V lil lUJV-r/ jv °krog samo kak ošibel starin ^ešniav^6*’ ^ ni ^il va’en v nekdanji *K>tak0 ■ si jasnih računov. Rav- ^ožen 16 Sam° kak stafin krog »Zarje« reč „]ra^urneti Rosiko, da imenuješ kadil na ab° ne da bi se najmanje potru-s*abo. M u°v.an DOziv dokazati, zakaj ie vsaj npKai-ianje 150 ZTaku! Da bi ti ljudje i^0 na !'l0 č.utili da daje delavno ljudje hfr^ranje w.zraiku čimdalje manj. ^fstva i cr ven: starokopitnega fra- !?vn» »7 . Cer J'e Pa značilno, da lomi L0yek n ri’a<< kop^e za »Enakost«. In če Qti$ki j0 .daš, sai ^a lomita obe neza- ,, Aiafih«trlci Drav enako! ,rera .»Svoboda« prične te dni z di-fl!2°no, 7t ye5eri’ V kratkem otvori predavalno v ateljev , er? se ie 2e priglasilo nekaj prednja bod zan'niivimi predavanji. Prva predati- s »ir: °Jxrjl.Dc.0SV. revoluciji in o svetovni 5 sezoniKl0Ptičnimi slikami. Upamo, da se bo v °bodin • POpravil° to, kar se je z delom proti fc_ lm,!: načelom zagrešilo v zadnjih časih. Wu D^ra,itski klub »Svobode« v Mari- Jek. 2 Sf 2 redn,'m Poukom v ponede-°.°^ra- Do tega časa se ie še v »Liud uriRlasiti in poizvedeti za pogoje v>io Drirn domu«. Sodrugi naj napra-D° 5tevnerno. a?itaciJ°’ da se pomnoži Ie-?ayojj0 ° Priglašencev. Po prvi uri se leinali 7G interesenti ne b.odo več spre-°Čke:' j a^.nkrat so se določile naslednje • Vsak učenec je dolžan redno in , vršil vsak ponedeljek od 8. do približno pol 10. zvečer v »Ljudskem domu«. 3. Pričetek tečaja bo v ponedeljek 2. oktobra. 4. Vsak udeleženec mora biti član »Svobode«, v kolikor še ni. se mora vpisati, članarina za »Svobodo« se bo pobirala v kolikor ne bo obračunana neposredno podružnici, v esperantskem odseku. 5. Pristopnina in članarina znaša enkrat za vselej 10 Din, s temi se bodo krili stroški za knjige, list itd. 6. Drugih plačilnih obveznosti člani ne bodo imeli. 7. Člani naj prinesejo s seboj primeren zvezek in pisalne potrebščine; knjige zaenkrat še niso potrebne. Učitelj n<*skrbi. da se člani seznanijo tudi z elementi splošne in slovenske slovnice. Pridnim učencem bodo pozneje otvorjeni kurzi za posamezne znanstvene panog«, kar iim bo veliko pomagalo za splošno izobrazbo in za dosego boljšega življenske-ga položaja. Taki kurzi bodo n. pr. za matematiko, za opisno geometrijo, liziko, kemijo. orirodopis itd. Sodrugi naj gredo torej v lastnem interesu na delo. Znanie ie moč, socializem pa bodo udejstvili samo močni ljudje. Na protialkoholnem predavanju, ki ga ie imel sodrug Cerkvenik zadnjo soboto v Mariboru in na katerem je 17 udeležencev dovolj jasno pokazalo, v kakšnem razkroju ie proletarska stvar v Mariboru, na tem predavanju je glavni urednik »Enakosti« izjavil, da je pičla udeležba samo posledica tega. ker niso predavanja naznanili v lokalnem tisku. Stvar ie taka: Sodrug ki je imel včeraj aranžirati, je bil tiste dni zaposlen v Ljubljani. Jasno torei da ni mogel še posebe skrbeti, da pride vest v mariborski tisk. Dal pa ie notico v »Naprej«, ki ga pri »Enakosti« tudi berejo, v, trdem prepričanju, da bo za njeno razširitev poskrbel bodisi po-družniški odbor »Svobode«, bodisi uredništvo »Enakosti« samo. Hudiča, saj ie vendar »Naprej« uradno glasilo cele stranke in tako še vedno tuli za krog okoli »Enakosti«. Tako ; bi morala »EnaKost« notico priobčiti, če drugače ne, vsaj kronistično. sai ie »Naprej« tudi marsikai priobčil, kar mu ni bilo direktno poslano. Sodrugi pri »Volksstimme« malce bolje vedo. kaj je socialistična vzajemnost, kai je enotno delo v stranki, in so notico priobčili. »Enakost« pa ne! Ker so njeni izdajatelji brali, da se bo predavanje vršilo, moramo misliti. da ga niso hoteli naznaniti. Zakaj? Zato. ker ne znajo razločevati, kaj je opozicija in kai ni. Sramota je da se producirajo s kurievaško jezico še tam. kjer ne spada. O tei čudni socialistični zavest; bo treba še kakšno povedati. Zadnii dogodek nam je zopetni dokaz za bojkotažo glavnega glasila z izvestnega kroga in za boj-kočažo dobrih stvari, če jih naznani to glavno glasilo. Škandalozna reč, ki kaže, do kakšnih nesmislov lahko zapelje socialista. ki ie premalo socialist, samoljub-nost. Taki ljudje govore o pomanjkanju snovi. Če bi bili vsaj zmožni zavedati se, koliko snovi dajejo oni sami s svojim delovanjem! Toliko, da se bodo v nji zadušili. ko jim jo bo proletariat pri sodbi nametal na glavo! do danes še niso obračunale za avgust sledeče organizacije: Sv. Miklavž na Dravskem polju, Radvanje, Zlatoliee, Sp. Poljskava, Pragersko, Gorica. Rib« nica na Poh., Sv. Lovrenc na Poh., Ši* kole, Rogoza, Hajdoše, Krčevina pri Ptuju, Cvetkovci — Žreče, Zid. Most, Sv. Pavel pri Preboldu, Liboje, Slov. Gradec, Ljubno, Loka pri Zusmu — Krška vas, Pišece, Kozje — Štalcerji^ Ponikva ob j. ž. Mesto dosedanje# ga predsednika in blagajnika je bil na članskem sestanku dne 13. avg. izvoljen za predsednika s. Jakob Ferlež, za bla= gajnika pa s. Karol Štor. — Krajevna organizacija KDZ. prosi tudi vse člane, naj prinesejo zanesljivo v nedeljo dne 24. t. m. po prvi maši svoje članske izt kaznice v gost. pri Podgoršku v svrho kontrole pri ureditvi tuk. organizacije. Kdor ne more sam priti, naj odda izt kaznico kakemu drugemu sodrugu. — Odbor. Jesenice na Gorenjskem. V nedeljo dne 24. t. m. se bo vršil ob 9. v Delav* skem domu pri Jelenu na Savi javen politični shod s sledečim dnevnim re= dom: 1. Socialna zakonodaja v luči se* danjega političnega položaja. 2. Posle* dice politične nezrelosti. K obilni ude.-ležbi vabi odbor. Štore. Redna diskusija se bo vršila zopet vsako sredo ob 19. v gost. Liko* ^ Štorah. Kakor je dolžnost vsake* ga člana, da plačuje redno svoje pri* spevke, tako je dolžnost, da se teh dis* kusij točno udeležuje. Odbor. IS Kovinarji strojnih tovaren v Ljubljani! V petek, dne 22. t. m. se bo vršil v gostilni pri »Novem svetu« takoj po deiu shod vseh kovinarjev iz strojnih tovaren. Ke.r je dnevni red važen, je torej dolžnost vsakega, da se shoda zanesljivo udeleži. Vabijo se tudi vsi pomožni blagajniki iz vseh tovaren in delavnic v Ljubljani. — Zaupniški zbor. Sodrugi železničarji v Sloveniji, ki so bili Dovodom stavke Ista 1920. odpuščem, naf vložijo orositfe za zopetm sorejem potom Pokrajinskega tajništva Saveza železničarjev v Ljubljani. Šelenburgova ulica 6, I. nadstropje. Ctes&od$rst¥@. = Vrednost denarja. 1 dolar velja 69 Din, 1 lira 2.85 Din. 1 frank 5.02 Din, 1 češka krona 2.20 D;n. 100 avstrijskih kron 10 par, 10Qmark pa 4.85 Din. V Čurinu velja 100 naših kron 1.75 švicarskih frankov. Iz Vse krajevne organizacije SSJ in KDZ ljubljanske okolice, ki želijo govornika ali predavatelj anaj pišejo Okrožnemu tajništvu v Ljubljani, poštni predal 168. Vse zahteve je treba sporočiti najmanj S dni prej. Po sklepu načelstva z dne 23. av* grsta objavljenem v »Ljudskem glasu« št. 36. z dne 31. avgusta naznanjamo, da Arthur Iioschek, Fveiherv v. Miihh heim je slaven vitez. Sodeč po njego* vih dejanjih, bi ga uvrstili v dobo 301et* ne vojne v 17. stoletju, ko so grajščaki dni ubogega kmeta na žive in mrtve Ta imenitni baron pa živi in deluje se* daj 1. 1922. v Sevnici, v idiličnem Po* savju. Je sin v Gradcu živečega barona! kateremu opravlja veleposestvo in «o7' dove na Planini. V teh gozdovih raste! ker deloma niso zaraščeni, kakor sploh v sevmskem okraju, silno veliko malin, lahko rečemo na vagone. Od nekdaj so otroci m uboge zenice hodile nabirat te maline, kajpak ne samo v baronove gozdove ampak tudi drugam, kakor pac greuo nabirat borovnice, gobe in druge take gozdne sadeže, ki so bili od nekdaj na razpolago vsakomur. Saj so ljudje veseli, ce prinese kdo na trg take stvari, revež-pa si tum zasiuzr TraK-Kraj* car- Gosp. baron pa je v svoji srednje* veš ki mentaliteti drugih nazorov. Niso mu dovolj težki milijoni, ki mu jih ne* sejo obširni gozdovi v Sloveniji, dočim so domačini brez drv. Ni mu dovolj, da mu delavci kopičijo velikanske do* bičke pri lesu in pri žagi, ne, še malin revež ne sme videti! Ker jih sam ne more spraviti naj segnijejo, kakor se to vsako leto dogaja. Tako je letos mobi* liziral svoje jagre ter sevniško in pla* ninsko orožništvo na uboge ljudi. Kjer* koli so dobili kakega otroka ali žensko z malinami, so jim iste odvzeli s posodo vred. ra tega niso storili v gozdu, tem* vec na javnih cestah, oddaljenih tri ure od grajščinskih gozdov! Nato je gosp. baron dal tirati 24 takih revežev pred sodišče radi tatvine. Ugledne tržane, j med njuni celo načelnika okrajnega za* | stopstva, pa je tožil radi udeležbe na • tatvini, ker so maline nakupovali. Dne 6. t m. se je v Sevnici vršila kazenska razprava proti tem revežem. Na tej razpravi se je dognalo, da so ljudje SP"“ popolnoma drugod nabirali mali* ?e* UE, ° Je nad 40 prič iz raznih kra* jev. Obtoženi so bili kajpak vsi oproš* ceni. A kdo jim bo povrnil škodo za razburjenje in pota? Kdo bo povrnil ~za^i Po nepotrebnem izplačane prič* nu\e‘ ■^L .^ma ta baron res tako moč n.a~. našuni ljudmi in nad oblastmi, da si dovoljuje kar na debelo preganjati ljudi m jim očitati tatvino? Ali mu je res vse orožništvo na razpolago? Obla* sti naj pokažejo, da je pravica na strani revnih domačinov, ne pa na strani prevzetnega inozemskega barona! Prostovdiuo gasilno društvo v Stožl- cah. Vabilo k veliki vrtni veselici, ki se bo vršila v nedeljo, 1. oktobra 1922 v go-stilnškh prostorih g. J. Pečnika (vlg. Ur-banček) v Stožicah. Spored: 1. Srečolov s krasnimi dobitki. 2. Šaljiva pošta. 3. Tekma v vrečah. 4. Ples na prostem. 5. Prosta zabava. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina prosta. Ker ie čisti dobiček namenjen za popravo gasilnega doma. se prostovoljni darovi hvaležno sprejemajo. Veselica se vrši v vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi — odbor. Brežice. V klerikalnih časopisih beremo večkrat prav lepe reči; če pa si jih od blizu pogledamo, vidimo, da je stvar popolnoma drugačna. Človek, ki se le malo zanima za delo pristašev SLS bo takoj potrdil, da jim gre le za nevedno maso, ki veruje, da si bo zaslužila nebesa, če bo verjela ljudem, ki delajo v popolnem nasprotju s svojimi lepimi besedami. Vzemimo n. pr. krščanski shod v Brežicah 3. t. m. Kakor smo že pojasnili v zadnjem »Ljudskem glasu« je bil shod napovedan kot »krščanski katoliški shod«, bil pa je v resnici »politični shod SLS«. Kot prvi govornik je nastopal po končani maši dr. Korošec, ki je bil 1. 1920. železniški minister. Kar spomnimo se, da je za '|nsa njegovega paševanja zvabila klerikalna vlada ubogo paro na Zaloško cesto, kjer so začeli streljati nanjo! Dr. Korošec je sedaj član tiste stranke (SLS), j Je dolga leta vladala v dunajskem parlamentu kot edina zastopnica slovenskega ljudstva. Toda urejevala jo ljudske razmere n. pr. takole: Ce hoče kmet uživata kavo in se voziti s kolesom, naj plačuje zato davke! Leta 1907. ko je bil predložen parlamentu predlog za tako-zvani zakon za vojno obveznost, po katerem mora v slučaju vojne vsak mož do 50. leta k vojakom, je klerikalni klub glasoval za ta predlog. Takrat so večinoma duhovniki zastopali slovensko ljudstvo, in ti so bili tako skrbni, da so 50. letne rodbinske očete pognali v Človeško Hav-' nico. Ko je že 1. 1917. čutila habsburška dinastija, da se ji bliža konec, je predsednik poslanskega kluba SLS dr. Korošec pomžno pismeno izjavil da SLS. ni za razsul Avstro-Ogrske monarhije. Da potrdi to svojo izjavo je klub SLS. pozval vsa župnišča naj zbirajo podpise od ljudstva; da pokažejo, da je ljudstvo za obstoj Avstro-Ogrske. Vsi župniki so šli takoj na delo. Članice Marijine družbe so hodile od hiše do hiše in zbirale podpise. Le je bil pa tupatam kak duhovnik, ki tega naloga ni hotel izvršiti, joj njemu! Preganjali so ga kot izdajalca domovine. Pri vsaki maši je bila molitev za zmago Avstrije in za cesarja. Zvonovi so se pošiljali v tvornice, za izdelavo orožja. Z blagoslovljenim orožjem je ubijal brat brata sotrpina! Sveta vera uči: ne ubijaj! Kje je bila takrat v veljavi ta zapoved? Vsi duhovniki so na prižnici agitirali za vojno posojilo, samo da bo Avstrija živela. Ljudstvo, ki si je s trudom prihranilo kako kronco, je »zanesljivim« gospodom verjelo in dalo za posojilo kar je imelo za večno! Če bi si bilo delavno ljudstvo s tistim denarjem izboljšalo takrat svoje gospodarstvo, danes gotovo ne bi bilo v taki bedi. Toda klerikalna mogotci, mesto da bi zabranjevali svetovno klanje, so ga z vsemi silami podpirali. Navadno ljudstvo jim je zaupalo in jim je šlo na lim. To ljudstvo, ki je bilo že občutno ogoljufano, pa še danes ni tako zavedno, da bi se otreslo teh zapeljivcev in da bi začelo samo delati, da si izboljša svoj položaj! Socialisti pravimo: Delavno ljudstvo bo rešilo le delo delavnega ljudstva samega! Dr. Korošec je pa na shodu povdarjal, da si bo revna para izboljšala svoj položaj samo z molitvijo. Sodr. U. Umek je napravil na to medklic: za dom in za cesarja ni treba več moliti! Za dr. Korošcem je nastopil poslanec Šimrak, bivši pravoslavni pop, zdaj civilist in poslanec SLS. ta je pa uganjal še večjo demagogijo. Glasno je povedal, da kadar bodo Umeki umrli, ne bo rasel na njih grobu rožmarin, temveč koprive. Kaj raste pa na grobovih v svetovni padlih vojakov, ki jih je ubilo od katoliških duhovnikih blagoslovljeno orožje? Ven žnjim! je zazvenelo od predsedstvene mize. Zakaj niso s. Umeku in vsem navzočim, od katerih pa je mnogo mislilo enako, pojasnili, da je s. Umek v zmoti? Toda tisti, ki učijo: ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe in vse slabo poplačaj z dobrim! kričijo na drugi strani: križaj ga! če jim pove kdo resnico v obraz. Vendar nihče ni hotel spraviti s. Umeka na cesto. Šele ko se je dr. Korošec sam približal reditelju Kovačiču iz Sel pri Brežicah št. 56, uslužbencu pri financi v Rajhenburgu, ga je ta nahujskan začel trgati po obleki. Zraven je seveda dr. Korošec citiral zborovalni zakon, ki pa po naši vednosti ne prepoveduje medklicev. Sodr. Umek še ni bil na cesti. Tedaj je stopil neki katehet po orožniško stražo. Ali misli pri takem ravnanju ljudstvo lahko na ljubezen do bližnjega? Judež Iškarjot je na ta način prodal Krista za 30 srebrnikov. Dr. Korošcu pa povemo, da dokler bodo duhovniki rojeni in vzgojeni od človeške družbe, ne pa druž-! ba od duhovnikov, bomo vztrajno delali na tem, da prepričamo ljudstvo, da napeljujejo tudi duhovniki delavske moči na svoj mlin. Nikdar ne bomo dopuščali, da bi vladala delavnemu ljudstvu klerikalna klika, Iti zabranjuje naravni človeški razvoj, ker ne mara privesti ljudstva do treznega miselnega dela, temveč ga hoče tlačiti z večno molitvijo k suženjstvu. Svita se, delavno ljudstvo hoče te Dokler ne bodo duhovniki vzgledno oeiau in izobraževali nevedno maso, se imeli za seboj treznih ljudi. p. bodo klerikalni listi hvalih, kohko je da na shodu udeležencev, lahko po je bilo najmanj dve tretjim n liki pred zborovanjem cerkve-odt .,?°stoianstvenikov izrekel nekaj jako »Dan? in resničnih besed. Dejal je: v 7-J!:. se erade groznejši vojni stroji kot Padanj .svetovni vojni. — In zakaj? — Za na-seži?T6- ln P°habljevanje ljudi, za uničevanje in oj, ‘Kanje slabotnih žensk in otrok. Imejte odprte itj ^ °Pazujte kaj s? godi. Ako cerkve Evrope bolje h e dovolijo, da se to uresniči, tedaj je v 2a’j . Pozapro svoja vrata.« Lloyd George je ^rkv em kratkem stavku jako veliko povedal. rale :e’ sa.mopostavljene varuhinje svetovne mo-1’Cn1 _n. et*ke, so absolutno bankrotne v moral-r^ikn o" ^ern bi bilo neumestno delati kako slavna' Protestantska, katoliška ali pravo- ^°2Van' • V prvi vrsti Pridejo v poštev med ta-svetociviliziranimi narodi, vse so v zadnji Nobenan vojni Proglasile svoj moralni bankrot tega , si ni mti najmanj prizadela preprečiti ianstven-i-l13 na<^ človeštvom, pač pa so dosto-B°g n !. vseh z veliko vnemo zatrjevali, da je »osticA,** strani ter so z največjo ravnoduš-isodbo c/ ag0s,avlja!i morilno orožje. Jako dobro Pisateli n°^°bnem pomenu cerkva podaja sloviti s°ns-s «. ernard Shaw v julijski številki »Per-n° Doka,afazine- Pravi: »Cerkev je infam-Dredstav]r svojo nezmožnost Komaj si morem °bnašanii * ima drznost obstojati po svojem ob Wh Pfavzanro, 'U|ii6. luua n.aj ima ttinsv vij°, d, v... opraviti z vero in nevero s . . Pra-3h ’Sinio in propagirajo vero, toda njih uspeh iflet ar 'Poštenost ali nepoštenost, njih pa-VplivaJ, nespamet, ne more vplivati na vero; 3a]0 v m?re kvečjim na število ljudi, ki priha-•Boijjj Poslopja, v katerih opravljajo svoje cere-ifa v • • ■« Dandanes se veliko čuje o propada-itnela v. ,zKubi njenega vpliva. Ce bi vera fcev tp 0 zvezo s poslopji, katerim pravijo cer-iarnj ®nogobrojnimi ustanovami in organizaci-bfl {gu Rjavijo, da so verskega značaja, tedaj bi iHanin i° . e*c Kotovo neosnovan. Dovolj cerkva tUo, ]„ , iako bogate so. Dovolj organizacij ima-svet,," JaIfo vplivne so, če se vpliv meri po poučil if ? >nerllu. Vere, prave vere, kakršno je lst- pa ne najdete v mogočnih katedralah tekom vojne. Toda kaj ima cerkev fn ne v vplivnih verskih organizacijah. Človek potrebuje vere, kajti on je predvsem idealist Človeštvo hrepeni po upostavitvi vere, ki bi mu pokazala pot iz sedanje zadušljive atmosfere mrznje in sovraštva, toda iskalo jo bo zaman med tistimi, ki se predstavljajo kot njeni formalni zastopniki. Vsakdanje skušnje nam dokazujejo, da tiče ravno slednji najgloblje v grobem materializmu vsakdanjega življenja. Človeštvo že tisoč let išče vero po templih, cerkvah in sinagogah. Šele v preteklem stoletju je našlo tisto težko pričakovano blagovest, ki mu kaže pot v boljše in popolnejše življenje. Človeštvo bo postalo resnično verno šele tedaj, kadar bo spoznalo, da je vera stvar srca, in da je pravi vernik predvsem človek s svobodno mislijo. — Delavstvo in buržoazija. Današnje razmere, današnji družabni red in razcepljenost delavnega ljudstva je delo kapitalizma. Kapitalizem ve. da njegova moč ni naravna, on ve, da jo vzdržujejo le zlate niti, ki jih ima razpredene po celem svetu, on pa tudi ve, da je njegov največji zaščitnik — delavno ljudstvo. Izkoriščanje delavnega ljudstva in nenasitnost kapitalizma je izzvala socialni pokret proletariata. Socialna ideja kot naravni zakon je pokazala proletariatu pot po kateri naj stopa, da se bo otresel hlapčevanja in združila ga je v organizacije, ki naj ga disciplinirajo in vodijo v boju zoper kapitalizem. Kapitalizem je uvidel nevarnost ki mu preti, če se združi vse delavstvo, videl je v duhu konec paševanja in takoj je našel sredstvo, da uniči namere delavnega ljudstva; z delavstvom hoče ubiti delavstvo. Našo inteligenco, ki noče priznati, da je proletariat dasiravno pada kapitalistov bič na njen hrbet si je izbral kapitalizem za svoje upornike — »socialiste«. Prišli so ljudje, ne kapitalisti, in pobijali so ideje socializma, odvračali so delavstvo od notranje sile, ki mu je narekovala socialni pokret odtujili so ga zdravim socialističnim načelom in nastale so — kapitalistične meščanske stranke. Kapitalizem pa je s tem dosegel svoj namen in proletarci, ki danes žive z Judeževimi srebrniki in ki stoje v službi kapitala, so razcepili proletariat. Proletariat je razcepljen — a mnogo ga je, ki je ostal zvest zdravim socialističnim načelom in ki se kot disciplinirana armada bojuje za svoje pravice. Mnogo delavstva pa tiči po taborih kapitalističnih, buržoaznih strank in vzdihnje po osvoboditvi izpod kapitalističnega jarma. Skupno s svojimi »ljudskimi« voditelji kričir »Proč s kapitalizmom«, — ne ve pa, da so ti njegovi voditelji sovražniki socialnega pokreta in hlapci kapitalizma. Meščanske stranke so past, v katero lovi kapitalizem proletariat, da se ne združi. Ko bo pa proletariat uvidel, da v meščanskih strankah zanj ni prostora, ko bo uvidel, da s podpiranjem meščanskih strank podpira tudi boj, ki je naperjen proti njemu samemu, takrat se bo spopolnila naša armada in bližali se bomo svojemu cilju. Zavedno delavstvo pa naj se oklene naših organizacij, naj se v njih izobražuje, naj se uči vztrajnosti in kremenite volje, podpira naj svoje organizacije, da se bodo mogle razvijati — potem bo tudi zaničevani proletarec postal »član človeške družbe« v dobi bratstva in enakopravnosti. Odgovorni urednik: Anton PodbevSek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imena pokr. odb. SS3). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. LEPOTA kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanj* so dospela od vseh dežel sveta za lekarnaija Fellerja: .,ELSA« LILIJiVO SILEtiVO MILO najbolje blago, najfinejše ,milo lepote*; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 K. ,,EI*SA“ OBRAZNA JPOMADA odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore, L t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 K. „EI*SA“ TAlVOCHIffA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i. t. d. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 K. PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko HK; Brkomaz 10K; najfinejši Hega-puder Dr. Kiugera v velikih originalnih škatuljah 40K; najtmejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 K; puder za gospe v vrečicah 8K; zobni prašek v škatljah 12K: v vrečicah 8 K; Sachet dišava za perilo 12 K; Schampoon za lase 8 K; rumenilo 12 listkov 48 K; najfinejši parfum po 48 in 60 K; Močna »oda za lase 80 K. Za te razne predmete se zamof in poštnina posebej računa. evgen v.fellfr, lekarnar, stubica donjji Elsatrg št. 358. Hrvaško. GOSPODINJE! Ali zahtevate pri trgovcu testenine So najboljši in najodličnejši izdelek to vrste; zato jih zahtevajte povsod. Naivsčja Izbira različni h pletenin, majto, nogavic pri tvrdki in rokavic A.&E.Skabernč ■ Ljubljana, Mestni trg ii. 10. Btrnpj Nikaka kemična klana kislina I Garantirano pristni ^fioi namizni kis dronbanol a|® fcajmodernejsa automa-w acna kisova tovarna ^EUks schmidl, y Maribor, Koroška cesta 18. biSnja gospodinja, ki skrbi za je svoje družine, zahtevaj povsod 8am<> pristni SCHMIDL-KIS. BLUZE, spodnja krila, predpasniki, stezniki po naJniZjlh cenah pri A. SINKOVIČ nasl. K. S O S S, Ljubljana, Mestni trg 19. f OTNIKI V AMERIKO! UNITED-AMERIKAN-LINES-INC. prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: URGA SOUTHAMPTONA CHERBOURGA v NEW-YORK. Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja: SIMON KMETEC, zastopnik za Slovenijo, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. Ref. IX./Št. m622. RAZPIS. Vsled tozadevnega sklepa občinskega sveta 9e javno razpisujejo stavbinska, tesarska, mizarska in vsa druga obrtniška dela In dobave za zgradbo 2. mestne uradniške stamanjsKe bift na Pmlab na stavblifD ob mestni inli. Načrti, proračuni, splošni in podrobni stavbni pogoji so na ogled v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva ulica st. 2 v navadnih uradnih urah od 8.—14. ure. V ponudbah je pri vsaki postavki navesti enotne cene delo z dobavo materijala vred, in na podlagi teh ie i7ro™n„« končno vsoto. računati Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe je vložiti zapečatenem ovoju pri imenovanem uradu najpozneje do 26. septembra 1922 opoldne. Ponudbi je priložiti potrdilo mestne blagajne da i«» vloffl predpisani 5% ni vadij. Zakasnele ali “pravin^es^ ljene ali nepopolne ponudbe so neveljavne. Z delom bode pričeti takoj po oddaji, in ima zgradba biti do konca leta pod streho, popolnoma vporabna pa do meseca novembra leta ly2d. Mestni magistrat ljubljanski dne 15. septembra 1922. Tovarna Barva vsakovrstno -• — blago. Kemično čist? obleke. Ljubljana, Poljanski nasip 4. Svetlollka ovratnike, zape- Podružnica: Šelenburgova ul. 3. — — stnice in sraice- Maribor Gosposka ul. 38 CE3 Poeiružsiica Novomesto Glavni trn Kočevje Št. 39. * !EZJ MLEKO pasterizirano, polnomastno z okroglo 3*5 °/0 tolšče pasterizi^no, polmastno z okroglo 1‘5% tolšče, nadalje Jognurii v presno maslo in Sir vseh vrst dostavljamo na zeljo v . nem abonementu strankam na dom. Naročila naj se javi] v meno ali ustmeno v pisarni oddelka na Dunajski cesti s . Gospodarska zveza (Mlekarski oddelek). Modele čevljev v celih serijah iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tovarne obuval in čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo. Zgornje dele izdelujem iz materiala dopo-slanega mi od naročnika, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za tovarne obuval. Nakup, reparatura in prodaja čevljarskih strojev. Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Subotica VI. Poučevanfe v vseh strokah, moderne, mehanične izdelave obuval. Zahtevajte prospekt. miti NuniiiLn Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šeniianški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c v* — Prva mariborska — Umki ilm ii lita, Tržaška cesta St. 38, I«), 324, priporoča dober kruh In žemlje. Prva produkt. Mm Krojačev Maribor, Ruška cesta 5 priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti. Gostilna n — Maribor " Ruska cesta £t. 7 priporoča izborno kuhinjo in pijačo. — . N* b®uho miuani« ... tovarna kandltov In slaščlfarun najmžje cone in vsak čas svežo blaKo. Maribor, Tkalska nllca 4. iiii lil f^alboliše m ariseiše naložite svoje prihranke v Poštni predal št. 13. Telef. Int. št. 178. Pošt. ček. rač. št. 10.532. Brzoj. nasl. „Kodes“ Ljubljana. Obrestuje hranilne vloge po vloge proti V2 letni odpovedi po brez odbitka rentnega in iQV® lidnega davka. Vloge se lahko vplačujejo osebno ali pa potom položnic v centra Ljubljani ali pa v pod/alžnžcah: Celje, Store, Rogatec, Borovnica, LU y Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. Ljubno, Pragersko, Ptnj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Crna I., Crna II. tteminl kapital K 4,000.000. Vlagajmo pr&Stramke la v lastno hranilnicoI 0 0 m 0 0 0 0 $ 0 0 0 0 m