Nevednosf jp često vir mnogemu trpj^aaju. Ali dane* »o že porsod nazširjeai časopisi in so oni idealr.o sredstvo za razširje«je prosvete in vede. Tudi mi si prirzadevamo aašim čitateljem vedno služiii z dcbrim r.asvetom. Pri prehlajeaju, M sedaj taiko laihko nastopi in pri vedno pogoste.ših reu> cazmer« v Kalobju znatno zboljšale. Farna cerkev in podružnica st. Jakoba sta lepo popravljeni in ozaljšani, ima•eo nove zvonove ter vzoren red vsepovsod, za kar gre naj•ročja hvala č. g. župniku švegeljnu. Pa tudi cerkveno petjc «ie je povzdignilo, kakoržnega še ni bilo na Kalobju. Vsa Sast gospodu organistu, ki »e toliko trudi s poučevanjem fUevilnega zbora, vsa čast fantom, ki so toliko korajžni, da ae ne uslrašijo dolgega pota k pevskim vajam. Le tako naprej! Skoda, da ni še v fari nobcnega izobraževalncga dru»tva, kamor bi mladina zahajala in bi dobivala zdravega cezvedrila in pouka, namesto da hodi po gostilnah, katerlh ge v Kalobju polovico preveč. Kalobčani, vzdramite se in isačnite kaj koristnega! Koprivnica. Malokedaj je kaj čitati o Koprivaici ia o •ajeaih ljiudeh, pa vendar je fudt v njej aa daevnem redu maogo razveseljivijS, a tudi žalostaih dogodlkov. Vesel pojav je poživlpao krščaasko življeaje, Jepše bogoslužje Sn mnogoštevilnio vsakdanje p-rejemanje sv. obhajila. Tudi ae je že več družin dalo posvediti presv. Srcu Jezusovenui, weliko se jih pa še namerava. Toda poteg velike večine ičedaostno živečih faranov je pa peščrca garjevih ljudi, ki nvara s svojimv irazbrzdaaiLm in hiKiobaim življenjem jemKjejo in teptajo čast ia dohro ime. Med te spada krddo (lan^.aliaov, med katerimi so nekairi še pravi mlečaežj, ki ¦tikajo saomo za Htri ia štefaai ia s svojjnvi omejeaimi, »avadao še s pijačo rastruplijeaimi moigaai ia gTddrni je¦Iki izzivajo in vpijejo po krvi Talco so šli pred kratkini dvakrat rarsgrajat v Podsredo, kfer so aevarno potolkli dva fanta iz St. Petra. Žalostao je bilo videti, kako so gonili orožaiki vkleajeae faate skozd vas. Po naši sodibi starii ae ravaajo prav, ko pustijo komaj šoli odrastle faatke med kaape na deto; kajti ti miadiči pač ne zaajo ravnati e denarjem dtrugače, kakor ga brezpaiaetao zapraviiti po •jfostilnah, kjer jih še slaba tovarišija obdela po svoje ter aaredi aamesto za pošteae ljudi za . . . Rajheaburg. Komaj aekaj črez leto dni je ikaplanoval ar naši župniji č. g. Matija Neojtdauer, pa že aas zapušča. Bolezea ga je prisilila, da ]e moral pnrcsiti za b >lniški dopust Naše org-aaizacije ga bodo močao pogrešale, prav posebno OrlovsuVi odsek ia Dekliška zveza. Olaai in člaatee ome^jeaih dveh društev mu zeBjo čimprejšaje okrewanje ia ldičejo za slovo krepak: Bog živi! Senovo pri Rahenburgu. Ratrpis volitev za delavsko ii)omico je prinesel med delavce malo več življeaja. RazWd agitatoria že vaeto nagovar|ajo ia poa rjajo sv( fo robo, •roje kandidaite. Naša Jugoslovanska Strokovaa zvcza je kr&pko aa del«. Kaj lahlco bi odaesla večiao v volilaem t»fcra]u, ko bi ji ae manjkalo tako zelo navdušeaih ia spoaobaib agiitatorjev itn or^aaizatorjev. Delavci, zvest' čfta•eiji »Slovenskega Gospodarja« in »Pravice«, agitiraijte ¦ned evo|invi prijatelji m zaanci, da bo naša JSZ izšla iz »olilnega boja dne 7. febmarja t i. čim najčastnejSel