■v,;TSC AFT MARBUm - ¿»i < y i g 15 Beilagen ------r^lim I mit IT. številka. MSMIWP,"^© 29. aprila 1915. XLIX. tečaj. Ust ljudstvu v pouk in zabavo. Izhajat vsak četrtek in velic s poštnino vred in v JMUriboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, p°' 'eta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele S K. Kdor hodi sair. po njega, plača na leto samo 3 K. — NestiAik t »e pošilja na: Uredništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udie „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo iiat brez posebne naroča»«. — Poaaaieati Hti stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesia štev. 5. — Rokopisi s« ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema dobivajo !ist brez posetee naročnino, inserate in reklamacije. Za inr.erate se plačuje od enostop.ne petftvrste za enkrat 18 vki., ali kar je isto, J kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. stane beseda 5 vin. Parti in tcahvale voaka peiiimu 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije s V oddelku „Mala naznanila" so poštnine proste. <&B» W v&zzmm. Vsi vemo tin ¿utima, da stojimo cia avstrijske«1, i jugu pred važnimi dogodki. Z ozirom ¡ a ta položaj j je načelnik Hrvatste>slovensfcega kluba, dr. StoroSee j zadnjo nedeljo dne 25. aprila v Št. PaVflu pri, Prebol- j du pred ilovensko tmladino govoril met. drugim tudi i ¡io-le: Vklji-b vsem sovražnikom, ki nas hočejo bodisi j a suniničeiijem, ogovarjanjem, preganjanjem, bodisi iS sladkim prigovarjam jem ali prikritim zbadanjem z- , ■»rabiti na druga pota, stojmo nepremakljivo na av- j strijs&em domoljubnem stališču! Kakor se je ntreba ■držati verskih nadel, kakor je treba zvesi ostati svo-. jemu materinemu jeziku, tako nam je treba tudi neomajen« zvestobe do cesarja in Avstrije. Ako hočemo, imeti trdna tla pod nogami, potem ni dovolj samo zvestoba veri in narodu, ampak rtudi državi. Ifcazločujmo vlado in drža vo! Naše stališče napram vlažil je lahko različno, proti državi mora hiti vedno isto: stališče zvestobe in udarnosti. Ko naši bratje in očetje krvavijo na bojiščih za avstrijskega cesarja in avstrijsko državo, bilo bi grdo izdajstva na njihovem čustvovanju, ako bi drugače govorili in mislili. Da so naše organizacije bile vedno tudi na domoljubnem stališču, s tem se je slovenskemu narodu že neizmerno veliko koristilo. Marsikatero zlo, ki bi nas bilo sicer obiskalo, je šlo mimo nas. Toda sedaj ne smemo in ne moremo odkrito govoriti, a prišel bo čas, ko bomo lahko tudi to dokazali. Toda naša naloga še ni izvršena. Ker je na svetu vse mogoče, ni izključeno, da bo sovražnik skušal stegniti svojo roko tudi po slovenski zemlji in takrat bo nam štajerskim Slovencem dana velika naloga, da govorimo pred celim svetom, da je Avstrija e-dina država, v kateri vidimo zasiguran svoj narodni in verski obstoj in da ae sme ne en Slovenec, ne ena ped zemlje biti drugod, nego v državi Habsburža-nov, v naši Avstriji. Slovenska mladina, naša pota so bila vedno jasna in poštena, zato smo imeli toliko uspehov. Od svojih ciljev se ne odmaknimo niti za ped, tudi v težkih in viharnih časih ne! Slovenski stvari bomo na tej poti neizmerno veliko koristili. Zato ni odveč, ako danes povdarjamo: Mi hočemo ostati katoliki, Slovenci, Avstrijci! Yojne. Generali se odkrivajo pred «lovenskimi mnaki Vincenc Polak, doma iz ormoške okolice, straž-mojster pri oddelku strojnih pušk 5. dragonskega polka, piše svojemu bratu Ljudoviku s severnega bojišča naslednje pismo. V. Polak je bil že odlikovan s srebrno kolajno. Pismo se glasi: Rusko-Poljsko, 22. marca. Dragi brat! Hvala za Tvoje karte» Cigarete so bile dobre, še boljša pa ..tropinca". Jaz sem zmiraj v strelskih jarkih. Ne gre mi preslabo. Vreme je lepo, a kaj mi pomaga, ko ne smem glave ven pokazati, ker me Rusi takoj pozdravijo z kroglami. Tudi mi je tako sprejemamo. Komaj pridem do tega, da svojo obljubo izpolnim. Tukaj Ti poročam ^iied mnogih en slučaj iz mojega sedanjega stanja. Kakor je v resnici v vojski, Ti seveda ne morem popisati, ker se da to le izkusiti. Ako pridem kdaj srečno domov, Ti bom še vse bolj natanko razložil. Bilo je koncem mesca novembra. Naša diviz:ja je bila v rezervi in stali smo v nekem gozdu. Naenkrat pride povelje „Naprej!" Pridemo kakih 300 korakov iz gozda proti zapuščeni pivovarni, ko dobimo precejšnje število šrapnelov in granat v pozdrav. Poveljnik našega oddelka strojnih pušk ne meneč se za železni dež, jaha v bližnjo kakih 400 korakov oddaljeno vas in mi mu posamezno sledimo. Med potom u-§ dari granata par korakov od nas v zemljo. Vsak je dobil pest prsti v obraz. Ko se v vasi v neki hiši snidemo, udar: granata v hišo. Bog nas je čuval. Seveda je dobil slame in lesa vsak po glavi, a to še za vojaka ni nič. Naš poveljnik, korajžen mož prve vrste, da povelje „strojne puške dol", kar se je tudi bliskoma zgodilo. Konje smo pustili v vasi, mi smo jo pa v največjem dežju krogel peš mahnili na bližnji hrib. Srečno smo prišli do naših prvih vrst, kjer smo takoj pričeli z našim „kšeftom". To je bil pač vroč dan v snegu. Sovražne vrste so bile 1200 do 1400 korakov pred nami. Granat in šrapnelov je kar deževalo. To je trajalo celi dan in celo noč. Vendar smo vse prestali. Nasprotno pa so imeli Rusi cele kupe mrli-čev. Drugi dan so se vendar umaknili in naša pehota za njimi. Omenim tudi, da uživamo Slovenci na bojišč« splošen sloves, da smo junaki od prvega do zadnjega. Nemški in madžarski generali se odkrivajo pred polki, kjer služijo Slovenci. Piši mi, kateri naši domačini so padli in ranjeni. Pozdrav! Tvoj Vincenc. Zvestoba za zvestobo. „Slovenski Gospodar" posebno pazno zasleduje kretnje itn boje naših vrlih slovenskih vojakov-juna-kov. Njih zmage so naše zmage. Naš list je vedno na razpolago vrlim našim korenjakom, da nam poročajo o svojih doživljajih in junaških činih. „Slov. Gospodar" se je vsled tega našim vojakom močno priljubil, kar sveuoči naslednje pismo, ki nam ga je pisal top-ničar Ljudovik Žerjav, doma od Sv. Marjete ob Pesnici: Dragi gospod urednik! Prav lepe pozdrave pošiljam Vam in vsem prijateljem „Slovenskega Gospodarja" iz daljnih karpatskih planjav. Pri Vas na Štajerskem že vse zeleni; tukaj pa pokriva gore še debeli sneg, posebno tam, kjer taborimo mi topničarji. Sovražnika so vrgli tukaj naši več kilometrov dalefi nazaj, tako, da se gromenje topov tukaj sem ne sliši več. Z velikim veseljem čitamo vojaki „Slov. Gospo-jdarja". Kako željno pričakujemo vsakokrat poŠto, ka- LISTEK. Rezervist Grega. Po resničnih virih spisal Matko Krevh. Kmet Rogač se je vračal s kislim obrazom in z aevoijo v srcu s čudnim pismom v žepu domov. Bilo j© na god sv. Ane, tisto nedeljo, ko se je razglasila splošna mobilizacija. Velik nemir se je polotil ljudi, ko so zvedeli o čudnem razglasu; slutili so, da ne pomeni nič dobrega. Nekje, morda na cesti, morda v gostilni se je rodila besedica vojska in čez uro je vedel ves okraj, da sega mobilizacija do 42. leta in da je vojska gotova stvar. Posebno veliko posla je povzročila mobilizacija b reškemu županu, kajti njegova občina je bila obsežna m raztresena,. Kogar je mogel ujeti, vsak je moral hiteti z pozivnicami od hiše do hiše, da se poziv pravočasno dostavi rezervistom. Na vse strani je že odposlal sle, le v Zakotje, v tisto dolgočasno sotesko, kjer je samevala T^ogače-va .¿metija, še nikogar ni poslal in to ga je vznemirjalo, da je jezno zamrmral: „Sent vzemi Zakotje! Ni vredno imena, pa vendar moram še tja nekoga poslati, — Kdo gre v Zakotje?" S tem vprašanjem se je obrnil do gostov, ki so se zbrali od vseh strani, nekaj iz radovednosti, nekaj zaradi opravkov. Kar meni daj, ako je važno", oglasil se je Ro-gač nekje v ozadju. Prignala ga je radovednost, kn kor vse druge. „Tudi prav", je dejal župan pomirjen, „za tvojega hlapca je nekaj". Rogač se je že preril skozi množico ter se ustavil pred županom. „Praviš, za mojega hlapca, kaj pa bi bilo take- ga?" „I, no, poziv za vojaščino." „Samo enega hlapca imam, a tisti je bedast." „Bedast gor, bedast dol! Moja dolžnost je ob- vestiti vsakega rezervista o mobilizaciji; za drugo se ne menim." Toda Rogač — grča trmoglava — ni miroval; šlo mu je za hlapca, ki ga je rabil pri obilnem delu, in zdaj ga izgubi na tak način! Zato je pil dalje in govoril: „Bedast je, pravim, za nič za vojaščino. Nekje tiči pomoita." „Pri meni ne", zagodrnjal je župan jezno. „Saj ne pravim, da pri tebi; v mestu so se zmotili. Kaj bodo z bedakom pri vojakih? Se za strašilo ni." Župan sicer ni bil posebno razpoložen prerekati se z Rogačem, a ker je to zahtevala njegova županska čast, zato se je ponižal ter potrpežljivo vprar šal: „Ali ni bil tvoj hlapec svoje dni pri vojakih?" „Bil je, a so ga poslali domov ravno zaradi njegove neumne pameti," „Mogoče." „Nič mogoče, res je, kar pravim. Štirinajst dni so <*a imeli, potem pa so ga spravili domov." „Bedast je, jaz vem", pritrdil je nekdo med navzočimi. ..Ako .¡e v resnici bedast, zgodila se je pomota pri oblastih." „Gotovo je pomota", besedičil je najbližji izmed pričujočih, „Gorenčev je dobil poziv, tisti, ki ima desno nogo leseno, in Božjakov, ki je umrl že pred petami mesci." „Vidiš", povzel je župan besedo, pomota je. Pri-elji ga jutri na kolodvor; v mesto mora, tam ga bo-'0 že preiskali in poslali domov." Napol nevoljen, napol zadovoljen se je poslovil Rogač in odšel proti domu. Tolažil se je, da mu hlapca kmalu pošljejo nazaj, kljub temu se ni mogel izne-biti skrbi, da mu hlapca morda vendarle vzamejo. „Grega — vojak — na vojsko — nak, to mi ne gre v glavo." Tako je modroval Rogač in urno ubiral korake po kameniti cesti. Rogač je imel prav. Grega je bil res nekoliko zasukan, kakor so pravili sosedovi. Telesa je bil ve- likega, širokih pleč in lopatastih rok, le v glavi, tam notri je veliko manjkalo; in če manjka v glavi, ne pomaga vsa telesna moč, taJkr človek je in ostane bedast. Kolikor je manjkalo Gregi, ni nihče prav vedel; sodili so ga le po njegovih dejanjih in ta so bila večkrat prav čudna. Rogačevi se spominjajo, da je Grega nekega dne obesi psa za rep, ker je žival zaren-čala nad njim in mu precepila hlačnico do kolen. Grega se peav nič ni zmenil za visečega psa in za njegove bolečine: nasprotno, smejal se mu je in strgaj korenček pred njim. Se le gospodar je rečil nedolžno žival groznih muk. Pravijo, da tistega dne Grege ni bilo doma; gospodar ga je namreč pregnal s tem, da je pobral najbližji kolec in ga neusmiljeno zabrusil v Gregove bedre. Proti večeru je prišel skesan in lačen kakor že dolgo ne. Take in enake je uganjal Rogačev Grega. N! bil ravno napačen človek; Rogač je ga prav lahko porabil pri delu, dokler ga je nadzoroval sam. Kakor hitro pa mu je prepustil delo samemu sebi, raztopila se je Gregova pamet kakor sneg v spomladnem solni cu. — Nekoč je poslal gospodar Grego v mlin pogle-dat, kako se melje žito. Grega je mahnil po bregu, dospel v mlin in si ogledal natanko, kakor mu je na^ ročil gospodar. Nazaj grede pa ga je zmotil žleb, po katerem je tekla voda na mlinsko kolo. Grega je presodi. da bi ne bilo napačno, ako hi si vodno napravo ogledal nekoliko natančneje, Mudilo se mu ravno ni in pri delu v poletnih vročih dneh ga je rado vtraga-lo. Pristopil je k žlebu, nabral s tal debelega kamenja in ga naložil v žleb. Voda ni silila, dalje, temveč si poiskala pot čez žleb. Grega je bil vesel, zelo vesel, svoje iznajdbe, S smehljanjem in zadovoljnostjo je ol pazoval peneč se curek vode, ki se je drobil na kamenju v tisočerih svetlih kapljicah. Čim več kamenja in prsti je naložil trapasti Grega v žleb, tem večji je bil curek in tem manj je je teklo po žlebu na mlinsko kolo, ki se je že davno ustavilo, češ, saj se nikamor ne mudi, ako mi vode ne dajo. (Dalje prihod.) Stran 2. „SLOVENSKI GOSPODAR." 29. aprila 1915. tera nam prinese tako dragega prijatelja. Vsak pravi: Ce mi Bog da, da še pridem domov, si ga tudi jaz naročim. Ni čuda, da je tako narastlo število naročnikov. Tudi jaz ostanem Vaš zvesti naročnik, Žerjav Ljudovik, topničar. Dvakrat ujet, dvakrat ušel. Franc Vošner, lovec, piše dne 15. marca svoji sestrični Mariji Vošner pri gospej M. DobnikvŠmar-tnu pri Slov. Gradcu s severnega bojišča: Lepo se Ti zahvalim za.kart co, katero sem hvala Bogu zdrav in z velikim veseljem sprejel. Zadnjega februarja zjutraj nam je šlo slabo; bil sem dvakrat ujet, pa sem dvakrat ušel in tudi vsi, drugi, nazadnje sem še pa dva Rusa ujel,. Sem si že mislil, da bom moral v Sibirijo ali pa na oni svet, a hvala Bogu sem še ostal zdrav. Slovenski fantje in možje smo krepke nravi in se ne damo tako kmalu pohrustati ne od Rusov, ne od naših narodnih nasprotnikov! Velikanoč na bojišču %Vojni kurat g. Fr. Zagoršak piše dne 15. aprila svojemu prijatelju v St. Lovrencu na Dr. p.: Predragi! Velikonočne praznike smo obhajali na bojišču popolnoma priprosto. Božji grob je bil sioer priprost, a zelo lep. Čutil sem se, kakor v majhnem smrečnem gozdiču, v mahu in cvetju pomladanskih rožic pri božjem grobu, kjer sem opravljal brevir. Mirno m tiho je bilo vse. Nobena ptica ni motila grobne tišine gozdiča, žalostno so povešale smreke svoje veje in vejice ter zakrivale truplo Zveličarjevo, nad grobom pa so brlele lučke, gorele sveče pred najsvetejšima zakramentom. Ljudje so prihajali in odhajali, toda bilo je vse drugače kot pri nas. Bil sem tudi pri vstajenju. Sli smo skupaj z p g. kuratoma Krenom in S k o'f i č e m v koretljih pred Najsvetejšim. Bilo je silno lepo. Ljudstva mnogo, mnogo vojakov. Vstajenje je bilo v soboto ob 7. uri zvečer. Kako veselo so peli Alelujo, a vendar ni bilo videti prave radosti na obrazih navzočih, ampak Žalost in gorje si bral raz obrazov moleče množice. In nehote ti je prišlo na misel: Kak razloček med letos in lani. med tukaj i'n doma! Sli so in minili velikonočni prazniki brez veselja, brez radosti. Dnevi so bili krasni, a kaj nam pomaga, ko pa je le kakih Šest kilometrov od nas morila bleda Žena mlada, cvetoča življenja. Ravno ob praznikih namreč se je streljanje še podvojilo, ker, kakor o Božiču, je sovražnik tudi tokrat napadal z vsemi močmi ter delal z vso silo na to, da bi se polastil naših jarkov. A hvala Bogu, opravil ni ničesar, ampak odnesel le krvave bulice. Ničesar jim ni svetega. Cim večji je praznik, tem bolj pritiskajo! Bil sem tudi v Emavsu. Sla sva namreč z g. Krenom v bližnje kopališče, ki pa je seveda zdaj zapuščeno, ter si ogledala krasne vile in lepo kopališče, kraj divno romantičen! Iz tukajšnje Kalvarije je krasen razgled na vse strani, in ker so bili zadnji dnevi velikega tedna res lepi, smo vsi radi malo pogledali v okolico, kolikor nam je dopuščal čas. Kaj se vidi in kako daleč, Ti seveda ne morem pisati in ne smem. Prišlo bi lahko pismo v roke sovražnika, ki bi potem čisto natanko vedel, kje da smo. In kaj bi bilo potem, si lahko sam misliš. Kraj, kjer smo sedaj, je sicer lep, a ima to lastnost, da je popolnoma podoben kotlu, mi vfdimo le nas in nebo. V kraju je majhna cerkvica, kjer mašujem. Sedaj imamo zopet zimo. Je zelo mrzlo. Polja je tukaj še silno veliko neobdelanega. Sedaj so poverili bolnišnici nalogo, da orjemo in se-jemo tukajšnjim kmetom, ubogi bolniki in ranjenci pa vzdihujejo po zdravniški pomoči. Satm ljubi Bog se nas usmili ter nam kmalu pošlji mir na zemljo! Slovenec-dragonec ujel 4 jahajoče kozake. i Franc Potrč od Sv. Barbare v Slov. gor., dra-goneč v Karpatih, ki je od začetka vojske v vojaški službi, piše domačemu g. nadučitelju sledeče: Pred kratkim sem dobil povelje, pregledovati varnost naše okolice nekje v Karpatih. Zato mi je bila dolžnost, jezditi ob robu nekega hriba in iskati sovražnih čet, oziroma patrulj. Ob pobočju nisem nič posebnega opazil, da bi mi bilo treba nujno poročati, zato jo polagoma krenem proti vrhu grebena. Kaj sedaj? Tu namreč zagledam na par sto korakov štiri kozake na konjih. Na mah se odločim, jahati za obronkom hriba v njih bližino, da jih hipoma iznena-dim, presenetim in ujamem ali pa postrelim in premagam. Na mojo veliko srečo me niso opazili in tako sem jim hitro prišel tiho za hrbet, ko so iskali in gledali na naše čete. Zdaj zakričim „roke vrh", držeč napeto puško pred seboj. Kozald nehote, p rimo ran i po tem presenečenju, so roke vsi kvišku vzdignili. Jaz od razburjenja nisem čutil kape na glavi. Hitro jim poberem puške in sablje ter jih ženem s konji vred k svojemu oddelku, kjer sem bil z začudenjem veselo sprejet. Moj ponos je bil tako velik, da bi bil najraje zavriskal. Moj poveljnik me je takoj pohvalil in pozneje sem dobil hrabrostno svetinjo. Žida je ukanil. Pionir Josip Volfanšek, rloma iz Obreža pri ¡Artičah, nam piše dne 7. aprila s severnega bojišča :j Nekega otožnega dne je dobil prvi vod četrte pionirske stotnije povelje, da odide v neko globoko v Karpatih ležeče mestece gradit okope. Dali so nam trumo ljudi, kot se bere v evangeliju, ki slo govorili vse jezike. Močno je deževalo, da je curljalo od obleke. Po dvadnevni hoji smo dospeli na lice mesta, in sioer lačni in žejni. Zvedavo so nas gledali prebival-ci-židje. Ti ljudje tudi sedaj niso pozabili kupčije, to se pravi: Izžeti iz nas poslednji vinar. Tudi k meni pride tak žid, katerega kaftan je gotovo videl Napoleona. Ponujal mi je hleb kruha za malenkostno ceno — 10 kron. Čakaj, abrahamovič, sem si mislil, rad bi me obrisal, jaz bom pa tebe. Rekel sem mu, da imam dovolj kruha, a grozno rad bi pil žganje. Vprašal sem ga, če ga ima. „In še kako dobrega!", mi je pritrdil. Sledil sem mu v smrdljivi brlog in se zvrnil na star zaboj, kot da mi je aa umreti. „Kaj vam je?" me vpraša. Odgovorim mu zamolklo: „Trebuh me boli." Plašno me. je gledal in odšel. Kmalu mi prinese liter ruma in ga postavi pred me. Se zmiraj sem čepel na zaboju kot kup nesreče. Zgrabil sem za steklenico in naredil močen požirek. Peklo me je, kot bi ga bil nabil iz peklenskega soda. Nato sem se začel še hujše zvijati. Zid pa je začel opisavati v čudni nemščini, kakšne dobre strani da ima žganje, od katere sloveče firme da je itd. Pa meni ga da, ker me spoštuje, za slepo ceno — 15 kron. Rekel nisem nič, pač pa sem si mislil: čakaj! Zgrabil sem se z obema rokama za trebuh kot rak za korenino, in sie vrgel ob tla. Nato sem zavpil: „Kolero imam!" Žid je ostrmel, kot da je treščilo vanj. Zavekal je: Jehova! Udri je pri vratih na piano in izginil po ulici. Poberem se s tal ter si privoščim tako po ceni kupljene kapljice. Ostanek sem pa odnesel trudnim tovarišem in jim razložil svoj doživljaj. Pozno v noč se je razlegal vesel smeh po bornem hlevu, kjer smo spali. Pozdravlja Vas Vaš naročnik Josip Volčanšek. Okoli taborišč krožijo volkovi Crnovojnik Kari Klobučar, ki je prideljen kot narednik pri Štabu ljubljanskega imfanterijskega polka št. 27, vojna pošta B. 307, doma iz Središča, ter se udeležuje vojske s Srbi od začetka septembra L 1., piše 24. marca svoji sestri med drugim sledeče: Draga sestra! Prejel sem Tvojo dopisnico od 18. t. m. Tudi Janez mi piše iz Gradca. Tvoje pismo v abstinenčnem kuvertu sem seveda tudi dobil, toda ti nauki niso za vojsko. Rad bi poznal onega, ki pri 10 do 15 stopi,nj mraza odkloni gorak čaj ali kupico dobrega vina in pije mrzlo vodo, ki je po večini infi-cirana in se sme piti samo kuhana. Mi smo veseli, če dobimo Špeli, čebplo in za drag denar bosansko sli-vovko. Torej take kuverte shrani za boljše Čase. Kot rojak najznamenitejših vinskih krajev ne bom sovražil nikdar kupico dobrega vina. Tukaj sedaj uživam krasoto bosanske romantike. Vojaški šotor in pred šotorom gorko ognjišče, bukov panj kot stol in kolena nadomeslujejo mizo. V prostih urah hranim ptičke, ki so se prezgodaj preselile iz južnih krajev. Pojo mi vesele pesmice in o-znanjajo spomlad. Vzlic snegu so dnevi že precej gorki, toda noči tembolj hladne. V višini okrog 1400 metrov pa to tudi ni' čudno. Čarobne so te noči v bosanskih gorah. Lepemu dnevu sledi redno mrzla vetrova noič, takrat zgubi tudi priljubljeno cigansko ognjišče privlačno silo in komur pripušča služba, se zgubi pod gorko odejo. Nočnemu viharju sekundira tuljenje volkov, ki krožijo ob naših taboriščih, Morda jih zadržujejo samo številni ognji, da se ne približajo in nam ne postanejo neva/rni. V ostalem precej enolično življenje, če ne upoštevamo raznih presenečenj od strani Srbov. Konec vsemu temu pričakuje vsak posamezni z radostjo in veš, da se jim tudi jaz priklopim. Da bi se naše želje le kmalu uresničile! Vsem prav srčne pozdrave Tvoj brat Kari. Uši'nažene na pašo. Adalbert Kraner, prideljen poljski havbični diviziji 1-3, prvi bateriji, je poslal s severnega bojišča svoji materi, posestnici v St. Lovrencu nad Mariborom, sledeče pismo: Draga mamica! Kako sem bil potrt, ko ste mi pisali, da je brat Albin ranjen ali mrtev. Mislil sem že sam, kaj da mi nič ne piše; res ne vemo, kje nas smrt čaka. Vsako minuto nas lahko zadene. Pa mogoče, ako je v ujetništvu, da Še kdaj pride nazaj. Mi smo sedaj šli v rezervo, nas1 je druga baterija nadomestila, da dobimo nove topove. Pa ne smete misliti, da smo šli v Budimpešto ali na Dunaj, ampak nekaj kilometrov nazaji Mesni se pravi ........ po- žgano in porušeno mesto. Tukaj ostanemo mogoče kakšne tri tedne, potem pa hajdi zopet nazaj, kjer se poje smrtna pesem . . . Imamo silno slabo vreme, zmiraj dežuje in sneži, da je že do pasu blata. Moker sem noč in dan, za posušiti se nimam časa in tudi ne kje. Ko smo šli iz ........ v ........, seveda ponoči, je snežilo, da je bilo veselje Imel sem pa smolo! V vasi M. sem mislil jezditi čez vodo, pa norec konjski ni šel noter. Moral sem skočiti raz njega in iti po brvi, konja pa za uzdo peljati. V sredi potoka se konj nečesa ustraši in me potegne v vodo, da sem bil moker kot miŽ; potem pa zunaj spati, br-rr, pa vse se pre-istoji, ako je le človek zdrav. Denarja mi ni treba po-tjjo šiljati. Saj tako ne jem drugega, kot kavo in mleko, ako kje dobim. Mesa in juhe ne smem jesti, dobim „to' hitro", Zato Vas prosim, da bi mi poslali kot vzorec brez vrednosti močnatega peciva, taka reč tukaj silno ozdravi želodce. Pisali ste mi, če je res, da se že na Ogrskem tepejo in da bo Galicija gotovo ruska. Jaz Vam pa povem, da je Rus nikoii ne bo imel. Je pač tako, ker ima več moštva, zato je nam bolj težko, ga tako kmalu namazati. Na eni strani pa so naši precej daleč na Ruskem. Vrhtega je bilo tukaj veliko izdajstva. Precej izdajalcev smo že obesili. Prosim, pišite mi kmalu. Najsrčnejše pozdrave iz ušive Galicije od Vašega Alberta. Pripis: Tako veselo Veliko noč gotovo niste obhajali kot mi tukaj; streljali smo, da je bilo veselje za nas, za Ruse pa ne. Moskal dobro pozna naše havbice, pravi, da jih ima že zadosti v želodcu. Vsakdanje moje delo je: v jutro pogledam, če so konji siti, potem pa uši1 past naženem. Vojaška vila v Karpatih. .Jožef Zuner, narednik pr.i c. in kr. pešipolku št. 87, 3. stotnije, nam piše dne 16. aprila s severnega bojišča: Sprejmite vsi bralci „Slov. Gospodarja" pozdrav, katerega vam pošiljamo s karpatskega hribovja slovenski možje in fantje polka št, 87. Nam gre prav dobro, pomislite kako! Dne 14. aprila je bilo zelo slabo vreme; deževalo je, kakor bi iz škafa zlival, in ravno v tem strašnem vremenu smo se zbrali vsi' stari bojni prijatelji v vili „pri starem zlodju". Dragi bralci! Popisati vam moram, kako zgleda ta vila, drugače bi si mogoče mislili, da je to kaka grajska palača. Naša vila je namreč v zemljo izkopana, kakor pri nas pivnice za vino. Razlika je le ta, da je pri nas vino v pivnicah, iukaj pa teče voda pod nami in nad nami, tako, da se ne more nobeden opija niti. Streha je narjena iz malih tramov, s smrekovim vejevjem, zemljo in s strešnim papirjem za silo pokrita. Čeravno je vila močno narejena, pa proti take strašnemu viharju in nalivu, kakoršni so tukaj na Karpatih v navadi, je prav slaba. Dež nam je vseeno tekel po glavi. Marsikateri si je večkrat obrisal svoje mokro čelo, kakor da bi mu bilo prav vroče. Sedeli smo okoli ognja, ki smo ga naredili na sredi te vile. Pa ta ogenj je bil prav slab, ker smo kurili z mo» krimi drvami. Kadilo se nam je, da smo kihali, kakor da bi bili duhali tobak. Pri ognju smo imeli mos-kalski lonček čaja, rum pa smo si samo mislili, ker ga nismo imeli. Caj nas je tako ogrel, da smo si kar par okroglih slovenskih zapeli. To je tudi slišal na® vrli g. stotnik Kubat. Slovenska posem ga j6 tak« ) razveselila, da nas je povabil pred svojo vilo, ki je ravno taka kakor naša. In tudi tam smo mu zapeli več slovenskih pesmi. Podaril nam je vsakemu izvrstno smodko. Slovenska pesem ima tudi n». bojišču isto privlačno močkot v mili domovini. Sprejmite, spodnještajerski Slovenci, od svoiiE hrabrih podčastnikov tretje stotnije 87. pešpolka iskrene pozdrave! Narednika Fr. Veber, J. Zuner, Se-tovodje Iv. Pohleven, Al. Rap, Mihael Cater, desetnik Em. Belec, Ne smem pa pozabiti tudi našega vrlega stolnijskega trobentača, ki se je posebno pri petju odlikoval, Pozdravljeni! Morda zadnji „Z Bogom". .. Franc Slavič, četovodja 8. topničarskega polka, doma iz Dobrave pri Križevcih, piše dne 19. mar,, ca svojim domačim s severnega bojišča: Kakor Vam je znano, ta strašen boj traja Že dolgo, dolgo časa. Jako malo nas je, ki smo zdravi ostali tukaj celih sedem mescev. Veliko je že pokopanih, veliko ranjenih in bolnih, ki ležijo po bolni&ai-cah. Mene sliši sam Bog in Devica Marija, da sem še dosedaj zdrav, čvrst in hraber junak. Tudi mislim, da Vam je že znano, kako se naši vrli Slovenci hrabro bojujejo, posebno 87. pešpolk in naš 8. top-ničarski polk. Naši se borijo, da je strah in groza. Toda upanja na konec še nimamo. Ni še zadosti prelite krvi, ne počiva še zadosti naših bratov na bojišču. Maščevati se moramo za svoje brate, ter iztrgati našo zemljo iz sovražnikovih rok; zastaviti kri m našega vladarja ter položiti žrtev na oltar domovine. Dosti sem že prestal, a dosti več ne bom mogel, kear se čutim Čisto prehlajenega, Zato se poslovim od Vas,, ker pri vsakem pisanju si moram misliti, da je morda zadnji „Z Bogom". r Pod Marijino zastavo. O Alojz Hodnik, topničar, piše iz Karpatov svoji sestri Mariji Hodnik v Smartnu pri Slov. Gradcu: Pišem Ti par besed, kako mene iz dna srca veseli, da mi pišeš pod Marijino zastavo. Stoterokrat se Ti zahvalim za Tvojo dopisnico, ki je res ganljiva in pretresljiva. Solze so zalile moje oči., ko sem pre-čital in pomislil, da smo Še vsi, ki smo pod Marijino zastavo, zdravi in zadovoljni; ni nam pretemna, ne premrzla noč, z veseljem gremo v boj za vero, dom in za cesarja. Na tisoče sovražnikov v Karpatih leži, ki v imenu Boga in Marije naše granate strle so Jim kosti. Preblaga mi sestra! Zaupam v Boga in Mari-, da pridem gotovo Še enkrat domov. Tvoj brat !K. 29. aprila 191 ó. Misle-puslio bojišči Maribor, 28. aprila. i/, karpatske bojne črte, se nam javlja, da se vršijo raz ven izhodno od Užoka v dolini Orave le artilerijski boji. Ali so ti boji znanilci novega prodiranja bodisi od naše bodisi od ruske ¿brani, tega tukaj daleč proč od fronte ne moremo presoditi. Spomladansko vreme je za prodiranje zelo vabljivo, V soboto in nedel o, dne >24. in 25. so se vršili ljuti, a za nas uspešni boji v dolini Orave, severno-izhodno od Užoka, Zavzeli smo Ostri Vrli in sosedne višine. Izhodni del Karpatov je s tiem zasiguran proti vsem ruskim napadom, mi stojimo trdno že daleč na gališki zemlji. Z drugih točk avstrijskomemšiko-r tiske froi te nobenih posebnih poročil. Sedanja bojna črta v Karpatih. Iz Karpatov se poroča: Dejstvo, da so Rusi u-stavili1 borbo v Karpatih v trenutku, ki je bil za njihovo armado najneugodnejši, označuje v največji meri pomen uspehov, katere je izvojevala naša armada, Naše armadno vodstvo je sedaj naše čete, ki so bile razvrščene na raznih postojankah, tako tesno strnilo in združilo v eno enotno bojno črto, da je ni mogoče predreti, Zahodnje krilo naše. karpatske armade se opira na zahodno gališko zatvorno bojno črto, ki se razteza od mesta Grybov (izhodno od Novega Sande-ca) notri do Izhodnih Beskid in se prične deset kilometrov južno od prelaza Koniečna, Zborov (severno od Bardiova) so sicer naše čete izpraznile, ker leži neugodno v dolini, toda tudi Rusi so nastanili v tem kraju samo nekaj svojih prednjih čet in sicer v grajščini Rakoczi, v judovski sinagogi (molilnicijii in v šoli. Avstrijski major T.roj^r je udri te dni v ta kraj, presenečil Ruse ter ujel 200 Rusov. Od Zborova gre naša črta čez zahodne višine reke Ondave. Kraja Kurima in Kereket se nahajata v avstrijski oblasti. Na južni strani prelaza Dukla in sicer pri kraju Stropkov (leži ob izlivu Hosanke v reko Ondavo) se zaupogne naša črta od karpatskega grebena nadalje proti jugu i,n se zopet približa na sedem l ilom,etrov prelazu Lupkov, kjter so postavljene nemške čeie, Kra,i Virava ob skujejo včasih Rusi, da se v kraju mimogrede nastanijo. Neka patrulja i>n si ser en podčastn k in dva artilerista, ki si je upala v ta kraj, se je vrnila nazaj s stoštirideBetimi ujetniki. A' dolini reke Široka (pr tok Laboroe), in sicer pri kraju Na-g.vpclanv so prodrli Rusi šest kilometrov čez mejo v ogrsKo ozemlje. Ker so pa naše čete odbile ruski napad, so Rusi prodirali z zelo številnimi četami proti prelazu Užok in so napravili dne 21, aprila celo vrst i s bih naskokov na naše, tamkaj se nahajajoče postojanke. Vrsto za vrsto ruskih vojakov so pokosilo krogle avstrijskih pušk, tako, da je bil popolnoma odb:,t tudi ta, napad. Na stotine ruskih mrličev je pokrivalo obronke gorovja in naše čete so ujele č?z 18 ¡do Rusov. Od preioza Užok natprej proti izhodu niso le samo v naši oblast' vsi prelazi, ampak naša armada je še celo zasedla velik del izhodne Galicije. Naša ju-ž»«a armada, obstoječa iz avstrijskih, ogrskih i i nemških čet, se nahaja daleč na onstran prelaza javor-nik (južno od Nadvor^e) in > Spremenila vse postojanke. katere si >e priborila, v trdnjave, katerih ni mogoče zavzeti. Od SolOtvina,. k'er so naše čete ra severni strani meje zasedle štirideset kilometrov o-zemlja, se zaupogne naša bojna črta mimo mesta Otv-nia, ki se nahaja med avstrijsko in rusko bojno črto. proti Jezieščanu ob reki Dnjester. Toka' so naše čeie razdrle prehode čez reko in ouemo meji soroškega komitata o tem sa,in prepričal. Naša artile-rija je pri Zborovem uspešno obstreljevala Ruse. ki pa so lo slabotno odgovarjali. V Diik^lski kotlini. V Bardiovem ••V«rtf!n) vlada popolen mir. Prebivalstvo so je že ve orna, vrnilo, drugi pa so še vračajo, das'ravno stoji so.ražnik komaj deset kilometrov od mesta. Naš položaj je tako izvrsten in ugoden. naše postojanke tako varne, položaj ruske armade tako neurejen, da je prebivalstvo spoznalo, da so lahko mirno in zaupno vrne na svoja domovja. Sedaj ni nobene skrbi več, da bi Rusi udrli čez mejo soroškega komitata. dasiravno so na tej strani sovražne čete prodrle že najbolj globoko v ogrsko ozemlje. „S L O V K N S I i 1 jfi O SI'Ol) A R." Naši z naskokom zavzeli Ostri Vrh. V Karpatih divja sedaj najhujši boj za, U ž o k in ozemlje na izhodni strani tega važnega prelaza. Naši so \se ruske napade na tem prostoru uspešno odbili in prodrli celo do 25 km daleč na gališko ozemlje. Ko so prve dni mesca aprila nemške Čete, ki se bore v Karpatih, zasedle gorsko sedlo Zvinin (izhodno od Užoka na galiških tleh), so Rusi višino Ostri Vrh, ki leži izhodno od .Zvinina na desnem bregu reke Orave. krčevito branili, pred našimi napadi, ki so postajali vedno silnejši. Posebno artilerija nemškega armadnega zbora, ki je bila postavljena pri Koz'ovi (mestece ob Dravi), je prizadjala Rusom velike izgube. V s o b o t <■• d o 21, aprila so avstrijske čete z naskokom vzele Rusom Ostri Vrli. Velike zasluge za zavzetje imajo tudi avstrijski saperji (vojaki za kopanje strelskih jarkov in polaganje min), Med najhujšim ognjem so kopali jarke in kakor krit rili naprej proti Ostremu Vrhu. Istočasno so nemške čete prodirale na levi strani Ostrega Vrha in so zavzele več sovražnikovih postojank. Tako se je posrečilo, da je bil sovražnik pregnan z dobroutrjenili postojank na obeh straneh reke Orave. Do nedelje je v tem prostoru prišlo nad 1000 Rusov v avstrijsko ujetništvo. Dva ruska, bataljona sta bila vsled silnega avstrijskega ognja popolnoma, uničena. Zavzetje Ostrega Vrha je velikega pomena za nadaljno bojevanje. Rusi so smatrali to svojo postojanko kot nepremagljivo. Več mescev so jo utrjevali z vsemi mogočimi sredstvi. Naši pa, ki, se prodirali čez prelaz Lysa in Javornik, so se za napad dobro pripravili. Pionirji in saperji so po noči na t\hem položili pred ruske postojanke mine, ki so v jutru dne 24. aprila z ruskimi vojaki vred aletele v| zrak in pri-zadjale v ruskih vrstah grozno zmešnjavo. Naskoku-joča infanterija je odvzela Rusom okop za, okopom, naš:,' se niso strašili ognja ruskih strojnih pušk, ki je napravil velike vrzeli v naših vrstah. Nove rezerve so izpolnilo nastale vrzeli in naši niso prej nehali, dokler ni na Ostrem Vrhu plapolala, avstrijskai zastava, Rusi so v divjem begu bežali proti severo-izhoclu. Nov uspeh pri Ostrem Vrhu V nedeljo dne 125. aprila je nek avstrijski oddelek z naskokom zavzel zopet novo rusko višinsko postojanko pri Ostrem Vrhu. jugoizhodno od mesteca Koziova, Rusi so bežali, a naši so j'h neprestano zasledovali in ji/n odvzeli 2 G m ornih strelskih jarkov ter mnogo vojnega gradiva. Po noč' so Ru-s'i skušali Ostri Vrh zopet zavzeti, a, so bili odbiti. V teli bojih smo ujeli zopet 1000 Rusov. Na. stotine mrtvih Rusov je pokrivalo bojišče. V globinah pri Ostrem Vrlin so ležali ruski mrliči po več metrov visoko. Gora Zvinin (do 1000 metrov visoka), Ostri Vrh in ostale postojanke ob Oravi zapirajo pot ruski armadi na Ogrsko, nam pa odpirajo pot do Stryja in Lvova, Prelaz Užok je sedaj trdno v naših rokah, Zastava trdnjave Przemysl. Iz Curiha.se poroča, da., ko so preiskali prtljago avstro-ogrskih častnikov v Kijevu, so našli v ročnem kovčegu generala Tamassy ziastavo trdnjave Przemysl, pri drugih častnikih pa, zastave posameznih polkov, razrezane v kosce. Car v Przemyslu. íz Lvova poročajo: Car je prispel v spremstvu generalísima Nikolaja Nikolajeviča v Przemysl. Nastanil so jo v poslopju, kjer ie stanoval poprej general Kusmanek s svojim štabom. Ogledal si je v soboto dne 24. aprila przemyslske utrdbe, nakar se je zopet vrnil v Lvov. Nov način strelskih jarkov. Iz avstrijskega vojnega poročevalnega stana se poroča: Karpatske čete delajo sedaj močnejša in u-godnejša kritja. Pri tem so Nemci opustili sedanji način strelskih jarkov, katere so imeli na Poljskem in Francoskem. Zamenjali so jih z okopi, kjer se voda lahko neovirano odteka i'' krit ere se lahko doseže, ne da bi sovražnik opaz i. Oko ;e so prav tako malo opazi kot jarke. Madžar slavi slovenske polke. Poročevalci neslovenskih listov so polni hvale o naših slovenskih vojakih. Vojni dopisnik madžarskega, lista „A Nap" je v- družbi z drugimi časnikarji ob skal karpatsko bojišče, kjer se bori tretja ajrma-da. O obisku poroča: Armadni poveljnik general Bo- _Stran 3, r o e v i č je sprejel časnikarje zelo prisrčno in jim predstavljal naše polke, ki so prestali zadnji čas hu-, de, vroče boje in so kot zmagovalci izšli iz njih. Naj-prvo so gostje obiskali III. armadni zbor, kateremu poveljuje korni poveljnik feldmaršallajtnant Kraut-vvald pl. Amrau. Čete III. armadnega zbora večL ¡.oma slovenski polki — so vojaki prve vrste, izborili junaki, cvet in jedro naše armade. Ti junaki so doma iz Štajerskega, Koroške, Kranjske in Primorske. Borijo se z neprimernim junaštvom ter z navdušeno požrt\pvaInostJo branijo ogrsko mejo. Tako sodi o slovenskih vojakih — Madžar, Slava Hrvatom! V ogrski državni zbornici je ministrski predsednik grof Tisza, proslavljal tudi junaštvo Hrvatov v sedanji vojski. Ta pohvala je tem važnejša in več vredna, ker prihaja iz ust Tisze, ki velja kot človek, ki postavlja svoje madžarstvo nad vse. Govoril je: „Ne morem za,molčati, da tudi nemadžarski deli tega naroda kažejo v tem velikem času sijajne dokaze svoje domovinske ljubezni. (Dolgotrajno odobravanje.) Gotovo mi bo vsak član te zbornice pritrjeval, če svoje domoljubno veseije posebno poudarim, ker je i.ateh junaških bojih imel bratovski narod hrvatski svoj najsijajnejši delež. V ogrski zgodovini so sijajni in temni, pa ved,.o slavni oni listi, ki jih je pisala skupno prelita kri ogrskega in hrvatskega naroda." Hrvati 'trdno upajo, da bodo besedam sledila v miru tudi dejanja in da bo Hrvatski zasiguran svoboden narodni razvoj. Srbsko uradno poročilo o obmejnih bojih. Hrvaški listi poročajo iz Bukarešte: Dne 20. a-prila objavljeno uradno srbsko poročilo omenja, manjše obmejne spopade in pravi a tem sledeče: Dne 17. aprila je streljal sovražnik iz težkih topov na vas Sip, kjer je bilo več poslopij poškodovanih. Končno poroča srbsko poročilo, da je 18. aprila 700 Albancev pri Kafazaniju napadlo mejo ohridskega okrožja. Boj je trajal ves dan in se je končal še le proti uri. Podrobnosti so še neznane. Poveljnik obmejnih čet je odpotoval na pozorišče bojev. Boji v Belgiji. Pretekli četrtek dne 22. aprila so Nemci v Belgiji pri La,ngemarku presenetili angleško-francoske postojanke in prodrli na dveh krajih čez ipernski kanal na njegovo z/ahodno stran. Osvojili so si 4 vasi, it je! i 1000 Angležev in Francozi',- ter zaplenili HO topov. Drugi dan, v petek dne 23. aprila, so si Nemci že na zahodni strani ipernskega kanala osvojili kraj Lizerne, ujeli zoprt b'i/.u KS00 mož in zaplenili 0 topov. V soboto so ujeli nadalje čez 1000 Angležev ter zajeli večje število strojnih pušk. Na. angleško javnost so ti nemški uspehi naredili mučen utis. Angleška javnost je bila od vojaških krogov poučena, da je vsako prodiranje Nemcev v Belgi i izključeno in angleška vlada jo v Bencinu dala že poizvedovati', ali bi ne bilo mogoče sklen t posebnega m rn med Nemčijo in Anglijo. Nemčija bi naj Angliji pripoznala samo posest francoskih pristanišč Diinkirchen, Calais. Bou-logne in Havre ter posest turških otokov Tenedos in l.emnos pred Dardanelami. Iver nemška vlada ne more pripustiti angleških pristanišč na. francoski zemlji in ker ne more kot zavezn ca proti Turčiji zahrbtno postopati, je odločno odklonila ponudbo. Sedaj se trudijo angleške čete, da bi nagnale Nemce vsaj z zahodne strani i nemškega kanala. Po poročilih nemških 1'stov se jim to ni posrečilo. Borba za Dardanele. Angleži in Francozi so zadnji, čas pripravili uov napad i a Dardanele, ,Napa ra biti ječmenova, koruzna, riževa ali druge vrste moke. Proizvajati je dovoljeno tfakozvani vodeni suhor (cvibak) s 30% pšenične ali ržene moke, oštala množina moke mora biti ječmenova ali druga moka in je dovoljeno uporabljati za suhor jajca in mleko in nekoliko sladkorja. Izrecno se povdarja, da* je veljavna ta odredba le za bolnišnice, zdravilišča in za bolnike, ki se nahajajo v zasebni oskrbi. * Trgovina z jajci. Ker se je prišlo na sled mnogoterim nedostatkom, ki so se dogajali v zadnjem času v nekaterih okrajih pri nakupovanju in pobiranju jajc, je izdalo štajersko namestništvo odredbo, da morajo podrejene politične oblasti strogo nadzorovati trgovino z jajci. Določeno je, da morajo imeti osebe, ki se pečajo s kupovanjem jajc na deželi, posebne dovolilne izkaznice (legitimacije), katere izdajo politične oblasti. Odslej naprej smejo kmetje prodajati jajca le takim osebam, ki imajo tozadevne izkaznice in je strogo prepovedano, prodajati jajca tujim in takim osebam, ki nimajo takih izkaznic. Namestniška odredba ima namen, preprečiti na eni strani neumestno pretirane cene jajcem, ki so jih povzročili razni prekupci. Vrednost, dobitkov loterije „Slovenska Straže" 20.000 K. Naberite tudi pri svopb znancih denar za srečke in pošljite takoj denar z naročilom „Slovenski Straži" * Ljubljano! Razn« novice * Cesar čil in zdrav. Naš vladar Franc iožef z veliko paznostjo zasleduje dogodke na bojišču itn razvoj svetovne politike. V svo.ji delavni sobi ima na veliki mizi razgrnjene natančne zemljevide, na katerih si zaznamuje postojanke naših čet. Cesar je natanko poučen, kje stojijo posamezni polki in bataljoni. Na Markovo, dne 25. aprila se je cesar v grajski . K, grašica 11.20 do 11.40 K, leča 10.20 K, pros»o< pšeno 72 do 96 K, pšenični zdrob 92 K, koruzni zdrob 66 do 96 K, ržena moka 80 K, pšen^čna moka št. 0 92 do 108 K, št. 4 72 do 80 K, št. 6 (črna) 68 do 72 K (100 kg). Jajca komad 10 do 14 v, krompir 18 do 24 v 1 kg, mleko 28 do 32 v liter. * Razširjena črnovojniška dolžnost. Ogrska državna zbornica je že sprejela postavo, s katero se razširi črnovOjniška obveznost od 42. do 50. leta, V postavi se je tudi ugotovilo, da bo postava veljala le samo za dobo te vojske, da bodo pri naborih 181etnih mladeničev delovale mešane komisije, sestoječe iz civilnih in vojaških zdravnikov; da se bodo poslali 42 —SOletni črnovojniki Še le takrat nla vojsko, ko so že vsi prejšnji letniki na fronti. Poslanec Rakovtski je predlagal tudi, naj se, odredi še eno splošno pregledovanje in naj se ostro postopa proti častnikom in vjo-jakom, ld se odtegujejo vojnlštd službi. Domobranski minister Hazai je odgovoril, da se splošno prebiranje ne bo več odrekiilo, pač pa tam, kjer je bilo samo le majhno število v vojaštvo odbranih. Na Ogrskem so jih 60 odstotkov Vseh nabornikov odbrali. Število onih", ki se odtegujejo vojaški službi, je zelo majhno. *' Vojaški nabori pri naših sovražnikih. Vojnemu odseku francoske državne zbornice je vlada predložila zakonski načrt, po katerem so vojaška dolžnost na Francoskem podaljša od 50. do 60. leta. Nabori za mladeniče, ki so rojeni 1. 1898, se bodo vršili na Francoskem od 14. do 24. julija. V Rusiji pa. pridejo mladeniči, ki so rojeni 1. 1898, k naboru od 28. maja do 28. junija. * Planšarji po poklicu se lahko začasno pogojno oproste črnovojniške dolžnosti? Z Dunaja se poroča: Na prošnjo tirolskega kulturnega sveta je ministrstvo deželne brambe načelno odloČilo, da se črnovojniki, planšarji po poklicu, če ne stoje v vojski in če v zaledju na svojem sedanjem službenem mestu niso neobhodno potrebni, lahko v času od konca majni-ka do konca septembra oproste od črnovojniške službe. da, preskrbe gospodarstvo na planinah. * Slovenska junaka Pavčnik in Bukovnik. — Korporal štajerskega pešpolka, štev. 87 Bukpvnik in poddesetnik tistega polka Ivan Pa|včnikv doma z rJur-kloštra,. sta dne 28. decembra rešila avstrijsko strojno puško Rusom takorekoč iz rok, Pavčnik je pograbil strojno puško in ž njo zbežal. Za njim je grmelo in treskalo in krogle so kakor dež letele nanj. Ce je hotel rešiti strojno puško, je moral na strmi vrh. Na potu je bil seveda izpostavljen najhujšemu obstreljevanju in tudi hudo ranjen, kajti krogla mu je priletela, pod levo |rteče. :a, vendar je hitel naprej in rešil strojno puško. Pavčnik je bil za to odlikovan z veliko srebrno hrabrostno* svetinjo, korporal Bukovnik. ki si je bil že prej zaslužil to svetinjo, pa, je bil povišan za narednika. * Ujet in zopet zbežal, Sanitetni vojak Rudolf Dimat, doma od Sv. Lenarta v 'Slov. goricah, je že ves čas sedanje vojske na bojišču. Mnogo njegovih ožjih tovarišev že počiva v tuji zemlji Dimat pa je tako srečen, da je še čil in zdrav. Enkrat je bil od Rusov ujet. a jim je zopef ušel. Imel je silno težavno pot. Pet dni se je potikal po gozdovih 5n ni jedel drugega kot surov krompir, poldrugi dan pa se je skrival pod nekim mostom, čez katerega so Rusi neprestano marširah. Marija mu je stala na strani in mu pomagala, da se je zopet srečno vrnil k svoji četi. * Izgubljen in zopet najden. Tz Solčave se nam piše: Popolnoma smo mislili, da je Ignac 'Ošep. posestnik v Solčavi, mrtev, ker se vkljub poizvedovanju ni moglo nič izvedeti o mem. A čisto nepričakovano pa pride z Ruskega dopisnica od njega, ki je po- trebovala ravno 63 dni; žena jo je dobila 6. aprila. Piše ji: Bournal 22. januarja 19il5. Predraga mi žena! Preteklo je že pol leta, odkajr sem vzel slovo od Vas, tudi v tem času nisem dobil nobenega pisma od doma, torej nič ne vem, kako je še kaj doma, ali, ste še vsi živi in zdravi ali ne. Naznanim Ti, da, sem bil od krogle v nogo ranjen, a sem zopet ozdravel, tudi drugače sem še zdrav. Daleč od Avstrije in slovenske domovine l^ežko pričakujem časa, da bi se mogel zopet vrniti nazaj k vara v domači kraj. A kdaj bo to, te|ga pač ne vemo. Bog daj, da bi bili tudi doma še vsi zdravi, potem smemo upati, da se še enkrat vidimo. Piši mi takoj, če boš to karto dobila, kako je še kaj doma, ker me to zelo iskrbi, pa bodi potolažena, Bog bo že v Se tako obrnil, da bo prav. Vse skupaj lepo pozdravim, želeč, naj Vas ljubi Bog varuje v domačem kraju. Z Bogom! Ignac Ošep, gubernija Tomsk. * Mrtvi sc oglašajo. Posestnikov sin Franc Perk, doma iz Selnice ob Muri, vojak -ti. pešpolka, ves čas vojske ni dal glasu od sebe. Njegovi domači so bili prepričam, da je mrtev. Te dni pa je pisal domov, da se nahaja že od jeseni v ruskem u-jetništvu. .Siromak še ne ve, da o»u je med tem umrl njegov o-če. — Marčič Mihael, doma iz Hoč, vojak 26. domobranskega pešpolka, je prišel v rusko ujetništvo. Stariši so ga že smatrali za mrtvega. Pred kratkim pa so1 dobili iz Rusije pismo, v katerem jim sin poroča, da je ujet v mestu Rovnoje na Ruskem, koder gre lahko vsako nedel,o v katjliško cerke.v- k službi božji. — Posestnik Jožef Potočnik v Gornjemgradu štev. 104 je sedaj kot ujetnik v Nižnij-Novgorodu na Ruskem. Pogrešali so ga že od avgusta sem. — S1 Pogi-e&ajo se: Janez M a r k e ž, deželnobrambovski peš-polk štev. 3, 2. stotnija, 4. voj, vojna pošta štev. 48. Naznanilo njegovi ženi Ani Markež, posestuiei v Svetincih, pošta Sv. Urban pri Ptuju, katera rajdjevolje povrne vse stroške za obvestitev. — Jožef P r i s t o v š e k, pešpolk štev. 87, 2. maršbataijon, 7. stotnija, vojna pošta štev. '73. Pojasnila na Konrad Kagerja, pasarja v Celju. — J. K r u h a r, domobranski pešpollc št. 26, 9. stotnija. Naznanilo na Terezijo Kruhar, posestnica v Pleto-varjd štev. 21, Špitalič, Konjice. — Jantez H r o v a t, domobranski pešpolk štev. 26, 2. nadomestna stotnija. Naznanilo na: Ilro-vat Veronika, posestnica, Skomer, pošta Vitanje,. Stroške rada pornem. — Ivan V i g e c, četovodja pešpolka štev. 87, 4. stotnija, vojna pošta štev. 73. Zaslužil sik je že srebrno kolajno, do 2. decembra 1914 je še večkrat pisal. Naznanilo: Juriju Vigec, v Rušah nad Mariborom. — Alojzij Rojko, domobranski pešpolk štev. 26, 10. stotnija, vojna pošta štev. 48. Bil je v boju v Galiciji. Poročila njegovi ženi Ani Rojko, posestnici, Derstela, S|v. Urban pri Ptuju. — Pavel Toličič pri polku cesarskih strelcev štev, 4, 5. poljska stotnija, 2. voj, Lir, štev. 4, vojna pošta št«,-. 48. Odgovor njegovi sestri Ani' Toličič, Hocko Pohorje, pošta Hoče pri Mariboru. — Janes Brafi^č, pešpolk štev. 47, 11. stotnija, vojna pošta štev. 73. Odgovor prosijo stan«: Matev/. Bračič, Črešnjevec, pošta Slov. Vistrica. * Dopisovanje z našimi vojnimi ujetniki. Od skupnega o ' srednjega izkaznega urada (5ientraJn»chweisbureau, Auskunftsstelle für, Krieglsgtef&ngene), pisarna za poizvedovanje o vojnih ujetnikih, Dunaj, I., Jasomirgottstrasse 6, se poroča: V zadnjem času se na nas množe pisma, v katerih se pritožujejo domačini ujetnikov, da že dolgo niso dobili nobenega poročila od svojcev, ali da še sploh niso ničesar dobili, če prajv se jim je od nas poročalo, da se imenovani nahaja v seznamu vojnih ujetnikov. Domači si napravljajo čestokrat čisto nepotrebne skrbi. U-jetniki v Rusiji se pogosto pošiljajo iz enega ujetniškega tabora V drugi, večinoma proti izhodu. Zdi se, da je pri tem ter med potovanjem dopisovanje prepovedano. Tudi v ujetniških taborih je dopisovanje omejeno. Pisma in dopisnice rabijo zelo dolgo Ča,-sa, iz Sibirije šest do osem tednov" in gredo dvakrat v cenzuro, in sicer v Petrogradu in pri nas. Ker so paj ruslci cenzorji preobloženi z delom, se priporoča pisati samo dopisnice. Veliko teh pisem je tudi zaplenjenih in uničenih, druga se pa izgube. 0 bivfadišču in stanju posameznega vojnega ujetnika pa ne moremo dobiti poedinega poročila. Mi si dotičnika zabeležimo in kadar naletimo prvič ali pa ponovno na ime ujetnika, pri katerem je označen kraj njegovega bivališča, potem ta sporočimo takoj vprašalcu. Velikokrat nam pa tudi pošlje ruski Rudeči križ imena u-jetnikov še kar s poti, ne da bi bil že označen kraj, kjer bodo internirani. Razume se, da potem me moremo njegovim domačim označiti kraja, kjer bo ujet. Kakor hitro dobimo končne ujetniš-ke sezname, potem to svojcem ponovno sporočimo. Pri vprašanju o ujetniku ni potrebno, opisati vseh okolno-sti. v katerih je sledilo ujetništvo. Dovolj je, če se da le sledeče podatke: Ime:...... Rojstno leto:..... Pristojnost:..... Sarža:..... Oddelek, pri katerem se nahaja in če je mogoče, na katerem bojišču se je nahajal:..... Ime in natančen naslov tistega, ki vprašal po pogrešan- cu:..... Končno naj bi tisti, ki vpraša po večih osebah, napisal še vsako posamezno osebo na poseben papir, ki mora bitS. tako izpolnjen, kakor je gori označeno. Opozarjamo, da je naša pite a rn a samo za poizvedovanje, ako je pogrešani ujet. Ako se sumi, da je padel, ali da leži ra|-njčn v kakšni avstrijski ali ogrski bolnišnici, potem se mora do-tični obrniti na poizvedovalna pisarno Rudečega križa (Auskunftsbureau vom Rotten Kreuz, Wien. VI., Dreihuf eise nigasse, Kriegsschule), oziroma na Ogrskem na Rudeči križ v Budimpešti. Cesto prihajajo pritožbe, da niso dobili vojni ujetniki denarja, ki so jim ga domači po naši pisarni poslali. Na te pritožbe moremo le odgovoriti, da smo dobili veliko pisem v roke, v katerih potrjujejo sami ujetniki,, da so dobili poslane svote de- , narja. Jamstva, da bo poslana svotfei( prišla pravilno in hitro na namenjeno mesto, ne moremo prevzeti. Končno moramo prizadeto občinstvo svariti, da se ne obrača na čedalje več se pojavljajoče zasebne agenture Sn zasebne osebe, ki obljubijo obvestila in se izjavijo pripravljene, da preskrbe, da se odpošlje denar. Mi storimo to tem boljše, s po-vdarkom, da smo mi kot čisto človekoljuben zavod Rudečega križa popolnoma brezplačno na razpolago. * Strašne posledice ponintnega naznanila o smr- ti. Lani mesca septembra je bila žena obveščena po vojaški oblasti in po nekem prijatelju njenega moža, ki je služil v istem polku, kakor njen mož, da je njen mož padel v bitki pri Grodeku. Prijatelj njenega moža ji je celo pisal, da je b'l navzoč, ko so nokonali njcegn moža. Vdova ie odnotovala na svoj dom, kier se je poročila z nekim veletrgoveem. Ko je začetkom tega mesca žena s' svojim drugim možem večerjala, je prišel neki upadli, bolni mož k njima, Bil je mož, o katerem je bila žena obveščena, da je mrtev. Ko ie izvedel, da se je zopet poročila njegova ljubljena žena in ko je prečitnl uradne listine in tudi p:smo svo- Stran tí. _S L O V K \ S K 1 O O S !' O I) V It.-4 2!). aprila 191... jega pr.jatelja, o katerem se je tudi poročalo, da je padel, je vstal in ko se je poslovil z žalostn mi besedami, je izginil, morebiti za vedno. Tudi drugi mož je zapustil še tisto noč hišo in se še ni vrnil nazaj, žena je pa obolela in dvomijo, da kdaj zopet ozdravi. * Velika nesreča ob Dravi. Izpod Veljke se nam poroča: Narasla Drava je v torek dne 27. t. m. zjutraj utrgala veslanja še neveščemu novemu brodniku Antonu Re'ernik v Janževem vrhu čoln. Da b\ se rešila, je iz čolna skočila Antonija Osirnik in utonila. Železniški čuvaj g, Lenart Gradišnik je potegnil čoln k bregu, a prestrašenega brodarja je zadela menda kap, kajti obležal je mrtev. Brodarjeva hči Alojzija, ki je bila z očetom v čolnu, je ostala živa, a je vsled presta;.ega strahu liudo oslabela. * Vagon papirnatega denarja. Osješka „Drau" poroča: Te dni je prispela semkaj dragocena pošil-jatev, namenjena podružnici 'avstro-qgrske banke v Osjeku, in sicer poln vagon bankovcev po 1000 kron, 100, 20 in 10 K, v skupni vrednosti več milijonov K. Vsi uradniki podružnice avstro-ogrske banke so par dni neprenehoma samo šteli bankovce. Ta velikanska svota je določena samo za vojaške namene. * Ženski regiment. Voj¡ .i poročevalec dunajske „N. Fr. Pr." Roda Roda poroča s severnega bojišča, namreč iz Bani 0\u. (in je tam videl 400 duš broječ ženski regiment. Spredaj je šel črnovopiik s puško in bajonetom, zu njim pa je v vrstah po štiri in štiri korakalo 4UU slovaških deklet in žena, na hrbtih so imele v belili prtih svoje potrebščine, na desni rami pa je vsaka nesla lopato. Te ženske porabljajo za kopanje strelskih jarkov. * Iluska velikonočna darila našim vojakom. „Pester Lloyd" priobeuje iz pisma nekega vojaka 3. pehotnega polka sledeče: „Na Velikonočno nedeljo smo doživeli zanimiv slučaj. Po solnčnam izhodu je prišel ruski odposlanec z belo zastavo, ki mu je sledilo mnogo vojakov. Približali so se našemu strelskemu jarku, nam podali roke ter nam dali cigaret in cigar. Zvečer so Rusi zopet prišli ter nam izročili tele, ki smo je hvaležno sprejeli; ter pojedli." * Gradec. Da bi se zabranilo maidaljno draženje goveje živine in drobnice na graškem trgu od strani mešetiarjev, je nasvetov|al grašiki mestni svet na-mestniji, naj vpelje za vso živino, ki pride na graškl trg, poleg živinskih potnih listov še posebne izkaznice, na katerih mora občinski urad potrditi težo in svoto, za katero je kmet živinče prodal. Na ta način bi prekupci ne mogli več na graškili sejmih špekula-tivno dražiti živine. * Maribor. Gostilno v Narodnem domu prevzame s 1. majem g. Gjuro pl. Valjak iz Trsta. Glej današnji oglas! * Maribor, tlmrl je višji živinoždravnik pri c. kr. okrajnem glavarstvu Alojzij König v 41. letu svoje starosti. * Maribor. V spomin obletnice poljske vstaje leta 1794 se bo vršila v Mariboru dne 1. in 2. maja primerna slavnost. Dne 1. maja, ob 10. uri predpoldne, bo v cerkvi Matere Milosti islu-žba božja s poljskim petjem in pridigo. Dne 2. maja, ob 3. uri popoldne, pa se vrši V hodniku Narodnega doma slavnost: s petjem in raznovrstnim vsporedom. Pri slavnosti sodelujejo Poljaki in Slovenci. Prebitek slavnosti je namenjen revnim poljskim otrokom izseljencev, ki se nahajajo \* mariborskem okraju. * Sv. Križ pri Mariboru. Grozovita vojska nam je vzela že tri vrle mladeniče, ki so žrtvovali svoje mlado življenje ra cesarja in domovino: Simon Ne-rat, Janez Nerat in Jožef Cepe. Praiv pridnega kmečkega fanta nam je pa neusmiljega smrt še sedaj doma pobrala. Vincenoa Dobaj iz Sobra, p. d. Brezna-rovega Cenca. Tudi on bi bil moral na bojno polje, a ravno v začetku mobilizacije se ga je lotila huda vodenična bolezen, ki ga'je mučila do sedaj. V bolnišnici v Mariboru, kiamor je šel preti sedmimi dnevi zdravja iskat, je storila zdaj konec njegovemu nade-pa tudi mukepolnemu življenju. Zapu'Sßa doma starega, silno žalujočega očeta, ki občuti bridko izgubo še tem bolj, ker ima še tri sinove v vojski in je torej celo sam na svojem, razsežnem posestvu. Bog mu bodi v teh bridkostih tolažnik, rajnemu Cencu pa bogat plačnik! * Št. Ilj v Slov. gor. Naše Bralno društvo ima v nedeljo, dne 2. maja, popoldne po večernicah, svoj občni zboi. Naprošen je tudi govornik. Pridite vsi dobromisleči Šentaljčani ta dan v Slovenski Dom. * Sv. Jakob v Slov. goricah. Umrl je na lega-rju ,v Gradcu dne 17. aprila spoštovani mladenič Janez Kraoer v 34. letu svoje starosti. Bil je štiri mesce. v vojski, tam se je prehladil, prišel na Dunaj v bolnišnico, kjer je bil sedem tednov, nato je prišel v Graidec. Bil je še na Velikonočni poudeljek doma. A kmalu nato je legel in ni več vstal. Bil je tudi dólgo let naročnik našega „Slovenskega Gospodarja." Naj v miru počiva! * Sv. Trojica v Slolv. goricah. Dno 20. aprila popoldne je pridrvela preko Slovenskih goric nevihta. kakoršne smo navajeni le v vročem poletju. Kopičili so se na nebu sivi oblaki, obetajoči nam nič dobrega. Iz oblakov p'a, je bobnelo zamolklo.grmenje, ki je bilo za nas v teh resnih in bridkih časih trikrat hujše, kaikor poprejšnja leta. Da, treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod! * SmUftče. Slovensko katoliško izol iraževalno društvo vabi v nedeljo, dne 2. maja, popoldne po večernicah, k prireditvi Dekliške Zveze v novo šolo v Središče. Na sporedu je govor in gledališka igra: ..Dve materi." Čisti dohodki se razdele osirote-jim domačim v vojski padlih vojakov. Med odpviri se razproda-j'ajo srečke Slovenske Straže. Pridite, krščanska ljubezen do bližnjega trka na usmiljena srca! Odprite srca, odprte roke! * Ptujski okraj. Ker ' orlo bržkone kmalu t>o šiljali ujetnike v barake v Sterntalu. bi bio potreb- no, da se obr.ejo obč ne dookr. glavarstva in namestile, da se ..e bo za ujet like potrebno žito in drugi živež morebiti v okraju rekviriral, ampak naj jim vojaška uprava uobiva nra .o od drugod. Iz našega o-kraja se je že več, kakor je bilo prav, izvozilo živeža, da bo domače prebivalstvo morebit. še težko iz-.a.,uio. ~ Ptuj. Dobili smo poročilo, da je naš somišljenik. vrl član ptu,s,02 glas go.eje živine. Na svinjski sejem dne 21. aprila i a so pripeljali 004 svinj. Prihodnji konjski in goveji sejem se vrši dne 4. svinjski pa dne 5. maja. * Dravsko polje. Y hudi stiski so sedaj tisti mali posestniki, ki so , o zadnjem ; opisovanju zrnja, imeli majhno množino, n. pr. okrog 50 kg. Od obla- i sti določena mera seve.ia m tiovij, da bi se j. reži- 1 veli, ter so svo,,e zru.,e že t or.ibili ali pa bodo kmalu, moke pa si sedaj ne morejo kupiti, ker jim župan ne sme diati dovoljenja, ker so imeli toliko ž,ta, d, l i moralo z^jdostovati do žetve, če In ga | orabili Je od oblasti določeno mero, ki pa je seveda, popolnoma nezadostna pri težkem delu in poinan, K nju še drugih živil. Celje. Vsled posredovanja dr, Korošca in dr. Verstovška bodo tudi letos dežela in okrajni zastopi v onih okrajih, kjer nastopijo rjavi hrošči, plačevali običajno nagrado za nabiranje. Z nabiranjem Je treba nemudoma pričeti, * Celje. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu je dne 23. aprila umrl uraidtnik južne železnice g. Roman Engele, star 40 let. Engele je bil delj časa nastavljen na celjskem kolodvoru. * Teharje. Katoliško slovensko izobraževalno društvo ima svoj redni letni občili zbor v nedeljo, dne 2. ma^nika, popoldne po večernicah, v kaplaniji. Na sporedu so poročila odbora in petje novega moškega zbora ter volitev novega društvenega odbora. — Odbor. * Remšnik. Ravnaje se po Gospodovem opominu: Vedno je treba moliti in ne prenehati, smo drugo nedeljo po Veliki noči vnovič napravili vojno procesijo in sicer na 4/2 ure oddaljeno božjo pot k Sv. Mariji v Puščavo. Ob štirih zjutraj smo se zbrali v domači župni cerkvi in smo nato odšli pod vodstvom č. g. kaplana Jožefa Vrečko skozi Brezno, kjer jse je nam pridružilo veliko ljudi. Med potjo v Sv. Ožbalt so se pridruževali vedno novi romarji. V St. Ožbaltu smo bili pri sv. maši, nakar so se nam pridružili še Ožbalčani. ki jih je vodil njih župnik vlč. g. Loren-čič. Med molitvami in petjem smo dospeli v prekrasno romarsko eeiikev v Puščavi, kjer je č. g. kaplan Vrečko v globoko v srce segafločem in prepričevalnem cerkvenem govoru pokazal, krajko se smemo in moramo zatekati z neomejenim zaupanjem k oezusu in k Mariji za časa vojske, lakote in bolezni. Nato je bila sv. maša. Z globokimi utisi in z velikim zaupanjem v božjo pomoč smo odšli na svoj dom. ! Molitve za mir, ki se po zapovedi sv. Očeta, oziroma prečlastitega kn.-šk. ordinafijata, naj opravljajo letos posebno pri majniški pobožnosti, oztroffia itudi pozneje, dokler še bo trajala sedanja vojska, se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru na jako priročnih listekih. Stene pa 100 komadov s poštnino vred (JO v. Denar se pošlje najbolje naprej. * P. n. župane opozarjamo, da se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru: Prošnje iza dovoljenje klanja, oziroma prodaje govedi in prasic, kakor tudi Potrdila o podelitvi dovoljenja za klanja telet. * Najden zaklad tvori današnja priloga „Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani za marsikoga, ki se bode odzval v istej se nahajajočem vabilu sreče. Sreča še biv;* na svetu in je naklonjena vsem, ki zaupajo in verujejo vanjo. Ko torej danes vsa-kjsmu ponuja svojo roko, naj se ji nihče ne odtegne! Zadnja poroiila doils v četrtek, 29. aprila. Preki sod. Kakor izvemo, se bo danes razglasil po celi Avstriji preki sod! Ravnajte se strogo po njegovih določilih. Duhovniške vesti. C. g. župnik Alojzij Cižek je danes odpotoval kot divizijsiici župnik na severno bojišče. Župnik Muršič oproščen. Včeraj, dne 28. t. m. se je vršila pred vojaškim sodiščem v Mariboru glavna. obravnava proti č. g. župniiku framskemu, Fr. Muršiču. G. župnik je bil oproščen. iSitjiiovejse avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 2fl. aprila. Avstrijski generalni štab uradno razglaša: Splošni položaj je nespremenjen. V K a r p a t i h kakor na Rusko-Poljs-k e 111 nn, posameznih krajih srditi a r t i 1 e r i j s l< i boj i. Naša artilerija je z dobro.zadetim strelom zažgala dve ruski zalogi streliva. Ponovne nočne na-pa(de na izhodni strani Ostrega Vrha smo odbili. V j u ž n o i z h o d n i G a, 1 i c i j i in v Bukov i n i ni kaki h posebnih dogodkov. Avstrijski podmorski eoln potopil francosko bojno ladjo. Drzen in hraber čin je zopet (izvršila avstrijska vojna mornarica: V torek, dne 27. ¡vprila, je v jonskem morju (med Jadranskim in Sredozemskim morjem) potopil avstrijski podmorski čoln francosko vojno ladjo, i Kratko uradno poročilo o tem dogodku se glasi: Dunaj, 28. aprila. Avstrijsko mornariško poveljstvo razglaša: Podmorski čoln „U 5", kateremu je poveljeval linijski poročnik Jurij vitez pl. Trapp, je v Jonskem morju sprožil proti francoski oklopni kri-žarki „Leon Gambetta" torpedo in jo potopil. Podrobnosti. Napad avstrijskega podmorskega Čolna se je izvršil 20 milj od italijanske obali blizu rta Santja, Ma-ria di Leuca. Podmorski čoln je dne 20. aprila odplul iz Kotorja, ki je oddaljen 150 milj od Sante Marije. Morje je bilo viharno in gosta megla je ležala na morski gladini. Avstrijci so izvedeli, da krožijo tri sovražne ladje ob vihodu v Adrijo. Podmorski čoln „¡U 5" je celo noč od 20. na 12.1. aprila iskal sovražnika. Zjutraj okrog 542. ure je naletel na francosko oklopno križanko „Leon Gambetta" in sprožil proti njej svoj torpedo tako srečno, da Ise je ladja potopila tekom deset minut. Novejša, poročila pravijo, da je „TJ 5" sprožil proti francoski oklopnici celo dva torpeda. Ko se je ladja napolnila z vodo, je zavozila na sipino in se potopila. Na francoski ladji je bilo 720 mornarjev, ki so ob času napada' večinoma vsi spali. Do sedaj feo italijanski parniki in čolni, ki so prihiteli Francozom na pomoč, rešili 130 mornarjev. — „Leon Gambetta" je bil dolg 147 metrov in je bil oborožen z 44 to| ovi. Na podmorskem čolnu .„U 5" se je nahajalo samo 14 mož. * Vsi naročniki, ki so še kaj na dolgu k a „Slovenskega Gospodarja", imajo danes na ovitku rudeč križ, v listu pa bodo našli položnico, s katero bodo lahko plačali naročnino. Kdor tekom enega tedna ne bo poslal naročnine, ne bo več dobil lista. A ko je kdo zaidnjih pet ali Sest dni poslal naročnino, še bo najbrž tudi našel rudeč križ na lovitku in položnico v listu. Zaradi tega se naj ne huduje, ker so priprave za razpošiljanje lista že vedno pet dni poprej izvršene, zato se rudeči križi ne morejo več izbrisati, ako denar še le zadnji trenutek pride. Listnica uredništva. Sv. Lovrenc v Slov. gor.: Pismo Vašega sina Alojzija smo že pred kratkim priobčili. Imamo toliko pisem na razpolago, da nam nikakor ne kaže, eno in isto besedilo dvakrat priobčevati. Pošljite raje kaj novejšega. — Maribor, Slov. Bistrica in drugi: Še enkrat povdarjamo. da zaradi pomanjkanja prostora pesmi ne moremo priobeevati. — D r a' m -Ije: Tožljivo! Ali imate dokaze? Pozdrave! — Pisma z bojišč: Pošiljatelje pisem z bofišč prosimo, da pri vsakem pismu navedejo tudi natančno ime vojaka, odkod je doma, pri katerem, polku je služil itd. Pi sojilnica v Slatini reg. zadruga z neom. zavezo vabi svoje člane na redni letni občni zbor v n e d e 1 j o, d h e 9. m a j a 1 9 1 5, popoldne ob 3,. uri, v Društvenem domu pri Sv. Križu. D N F) V N I R K D: 1. Branje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. .'!. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. G. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob tem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih udov. 302 a i1 p U h o Cepljeno trsie pošip, laški rizling, bnrgondec, rulender, veltliner, dišeči prami-nec, silv&nec, muškat, kavčina, raofol, sladkaminka, iz&bela. — uepljene na podlaei Riparia Mon tikolo, Rupestris Solonis, Berlan dieri, Riparia Teleti je uajooljU za api e-o zemljo. — Več tisoč korenjakov te vrste. Cena zaradi vojaških razmer zelo nizka in sicer: Cepljenih 100 komadov 10 K. Korenjaki 10 > komadov 2 kroni. Kupci se naj blag /folijo oglasiti, do ler je kaj v zalogi. J. Vrbnjak, Breg. Ptuj. _26' Kdor potrebuje cepljeno trsje naj se oglasi pri Francn Trobentar t Bresternici pri Mariboru št. 28. Cena 10 vin. komad. 256 TTi<4A 6 minat od mestne meje, JZL19C1 enonadstropna, norozi-dana, z lepim vrtom, se pod ugodnimi pogoji proda ali pa se za m »d j a za kako primerno posestvo na deželi. Naslov: Alojzija Selinšek, Pfarrhofgasse 7, Maribor. 261 Kupujem ovčjo volno, kožo ovac in jagnjet, kakor tudi vsakovrstne druge kože po najboljših cenah. K. Gr&nite, Maribor, Gosposka nI. 7. 239 Mlajši krojaški pomočnik kakor tndi 262 Vil 1P za Stanje plaht etc. SlVllJC B6 tat„j sprejmejo t tovarni Thondorf pri Gradcu, p. L:ebenau. Sedlarji In čevljarski pomočniki se sprejmejo v delavnico, kjer b« razni predmeti prevlečejo z usnjem. Tovarna Thondorf, p. Liebenau pri Gradcu. 268 Potrebujem zdravega, čvrstega li^Anon za trgovino z meSa-utcuttt nim blagom, dobrih, poštenih starišev. Anton Kobi, Oplotnica pri Konjicah. 251 2§, aprila 1915. „SLOVENSKI GOSPODAR." Stran 7. Zahtevajte" grfttii ia frači k o moj glavni ceaik 14000 slikami ur, zlatnino is srsbr-aine.god banih,jeklenih , usnjatih, gospodarskih in toiletnih predmetov, orodja »t«. Prva tovarna ar Hana Konrad, c.kr. dvorni lokovitolj v Mostu (Brto) M. 800 (Oeiko). Nikelnaste Boifcopf-ure K 8"90, 4'20, »•—, »rebrne are K 8 40, BiblMta budilke K 2 90, dvojno budilke i zvončkom 1L ■ Poiilja po povzela. Hobon riiiko. — Zamenjava ieveljeM ali denar nasaj. 1-84. Lepa še akoro 277 noTozidana hiša s nekaj njiv in travnikov se takoj po ceni proda. Hiša stoji ob državni cesti, nekaj minut od cerkve, blizu železnice in je v najboljšem stanu. Pripravna je kakor nalašč za penzionlste ali obrtnike. Več pri Hranilnici in posojilnici v Št. Ilju v Slov. gor. Majar in viniiar se takoj sprejme. Vpraša se pri Ivan Grubič-u, Maribor, Teget-hofova ulica 11, (v trgovini). 276 Velika svota denarja se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo št. 15, Ljubljana. 154 Sprejme se takoj 11 /Spri ao Predn08t ^ajo tisti, UV/CUCV, kateri zaradi vojske ne morejo uka nadaljevati, pri Jožef Steiner ju, sedlar - jermenar v Žalcu. 243 Franc Lenart, trgovec v Ptuju sprejme takoj pod ugodnimi pogoji učenca iz poštene hiše z dobrimi spričevali in z boljšo naobrazbo. Sprejme se pridno, pošteno, zdravo, šole prosto, 14 let staro dekle za u^onl? A T mal° ^s07'110 z Ul»"JLl.n°" mešanim blajjom z malim posestvom. Prednost ima sirota brez starišev z dežele. Naslov :Kaindorf št. 48. p. Lipnica, (Srednje Štajersko). 271 V moji trgovini a mešanim bla-gom se sprejme ugenfca iz poštene hiše in sicer na 3 leta. Ista dobi že po 2 mescih nekaj plače in potem od leta do leta več. Razumeti mora slovenski in nemški in ne sme biti pod 16 let stara. Perilo in hrana doma. Dekle, ki je že poprej se učilo v špecerijski stroki, ima prednost. Ponudbe na Mihael Altziebler, trgovec z mešanim blagom, Celje. 277 KAVA kg K 2-50 fina K 3 20, 5 kg franko, i zborna mešanica, dober aroma, Handels-bttro XIV, Jos. Strecker, Wolfs-berg, Koroško. 269 Trgovski učenec x dobrim šolskim spričevalom, se takoj sprejme v trgovino A.Pinter-ja v Slov. Bistrici. Obiskovati mora tukaj tudi trgovsko šolo. 268 Sprejmem takoj v mojo trgovino a špecerijskim in železnim blagom trgovskega pomoinika in 262 učenca. Vešča morata biti slovenskega in nemškega jezika. Ignac Sitar, Toplice, Dolenjsko. Slovenci pozor! Dvonadstropna hiša a majhnim vrtičem v Bredi mesta in blizu frančiškanske cerkve z 7 stanovanji, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove upravništvo pod štev. 432. I I!«- *_____J---J V..a/>m,< JVolno Dekle najboljšo vinogrsdno od Jesserniga si lahko vsakdo naroči tudi na obroke pri Zinauer & Co, Sv. Jaktb v Slov. gor. Posebno v letošnjem letu bode vsled pomanjkanja vitri-jola in delavnih moči jako priporočljivo da ima vsak svojo škro pilnico. Ceniki zastonj. 297 Cepljeno trsje na t* vr» rl o i Burgundec beli, beli prUUdJ ranfol,žlahtninabela 1 in rudeča in trunta, laški rizling na podlagi Rip. Pcrtalis. Cena je I. vrsta 100 kom. 7 kron. Oglasiti se je pri Francu Muršič, posestnik in trtnar v Senčaka, pošta Juršinci pri Ptuju. 299 Mladenič poinomavojaščine prost, išče službe. Najrajše za pismonošo ali kaj primernega Službo lahko takoj nastopi. Ponudbe na naslov: JoBip Frenetič, Landol št. 33, pošta Hrašče pri Postojni, Notranjsko. 294 Kolarski pomočniki dobijo stalno službo. Eventuelno tudi hrano in stanovanje v hiši. W»genbauerei Rath, Gradec, Kal- ; variengflrtei 1. 265 j Takoj se sprejmeta 284 i 2 cirkularista in ! 2 iagarja. Lesna trgovina Viktor Grlaser-ja v Smolniku, pršta Ruše. íxmtvt ovčjo, oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnem plačilu ter plačam vožnjo sam. Veletrgovina R. Stermecki Celje štev. 17 (Štajersko.) Kupim ftmnito z luno vlogo. Janez Potočnik vlg bačovnik, Bele vode, p. Šoštanj. 293 se da na hrano na deželo, ali pa se da kaki dobri družini za svoje. Natančneje pove iz prijaznosti J.Kogler, Gradec, Hartiggasse 2. 287 Trgovski učenec poštenih starišev se sprejme v tr govini mešanega blaga. Več se izve pri trg. J. Traun, Ptnjska gora. 292 Sprejmem takoj enega ali dva pomočnika manufaktorne stroke proti dobri plači. Jos. Druškovič, Slovenji gradeč 288 Prodajalka izurjena v trgovini mešane stroke, želi službe v kako majhno tigo-vino na deželi. Nastopi lahko takoj. Naslov se izve v uprav-ništvu tega liBta. 286 Posestvo z vrelcem kisle vode in gostilno se proda. Naslov na upravništvo „Slov. Gosp." pod 50.000 — 282. Tesarje in mizarje proti dobri plači sprejme za stavbo barak v Šterntalu in Lebringu Julij Gtlaser, stavbenik, Maribor, MeUinghof. 301 Suhe gobe (Herrenpilze) kupujemo. Cenjene ponudbe z navedenjem cene za 1 kg in z vzorcem brez vrednosti na naslov: Vydrova tovarna živil Praga VIII (na Češkem). 264 Na prodaj hiša. 2 Bobi, kuhinja, klet, vodnjak pred hišo in vrt, hlev za prašiče in kravo, vse pod eno streho, trpežno narejeno. Cena 8200 kron. 20 minut od Celja. Ostrožno 59, p. Celje. 263 Gospodična ali prodajalka, vajena nemškega in slovenskega jeiika v govora in v pisavi, ki bi imela veselje do trgovine b čevlji, se takoj sprejme v stalno službo. Pisma na Ivan Berna, zaloga čevljev, Celje. 266 Trgovski učenec se takoj sprejme pri Franc Kavčič, Studenice pri Poljčanah. 279 Učenec se takoj sprejme v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Zahteva se dva razreda gimnazije, realke ali učiteljišča, ali pa tri razrede meščanske gole. Podpisani si usoja slavnemu občinstvu mesta in okolice uljudno na-ztaniti, da je prevzel s 1. majnikom 1915 restavracijo Narodni dom v Mariboru. Njegovo mnogoletno službovanje v prvovrstnih enakih podjetjih jamči za izborna jedila, pijaio in natančno postrežbo, ter se s tem najtopleje priporoča in prosi za mnogoštevilni obisk. 298 Z velespoštovonjem Gjuro in Berti pl. Vaijak Loterijske številke. Trst, dne 21. aprila 1915: 57, 25, 39, 11, 13. Dunaj, dne 24. aprila 1915: 69, 40, ¡6. 10, 88. Udani v btžjo previdnost, naznanjamo z žal 8'nim srcem vsem strodn kom. prijateljem in znancem, da je csš predragi sin, brat in svak Ivan Meško po kratki mučni to'ezoi umri v epldemijski l)o'n;ŠDici v mestu Eterjes ra Ogrskem. Dal j« s\oje mlado ž vljen e za domovino in cesarja. S?, maše zadusoic« so se brtle v dc-maci velskomdeljski cerkvi. Bil je tudi ud Marijine družbe. Priporočamo predragega umrlega v blag spomin in ptibožco molitev. Trgovine pri Veliki Nedelji, 23. aprila 1915 v Žalujoči ostali. Prva slovenska rozpošdjalna svetovno-znaaih srebrno jeklenih kos znamka dvojni »Ord« z mečem, katere so iz najboljšega in najvlačnejšega jekla, lahke» na las tanuo izdelane, najlepše izpeljane in za vsak krsj rabljive.J Za vsak komad se garantira. _ Pri naročiln 10 k«m. se doda 1 komad zastonj. 10/ 291 KMETOVALCI! ogibajte se manjvrednega židovskega blaga Zahtevajte cenik. Edina zalogi:. Ad. Geiss-a nasl. J Viktor Pilih, Žaiec v Savinski dolini. □a redni občni zbor Hranilnice in posoiiinicelv ¡Polzeli reg. zadruga z neom. zavezo ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. maja 1915, ob 9. nri dopoldne v posojilničnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki veljavno sklepa pri vsakem Številu navzočih zadružnikov. 300 Polzela, dne 26. aprila 1915. Načelstvo. ABILO na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Svetini reg. zadruga s neom. zaveso ki se bo vršil dne 2. majnika 1915 ob pol 4. uri popoldne v hranil-ničnem prostoru na Plavčn, it 7. DNEVNI RED: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2,'Poročilo načelstva in nadzorstva. S. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 4. Volitev načelstva 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. __ _ 7. Slučajnosti. _ _ ______ "" '' V slučaju nesklepčnosti vrši se pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki brezpogojno veljavno sklepa. 281 N a 8 e 1 s t v o. Vsak svoj mlinar. S poleg stoječim ročnim mlinom lahko zamelje vsakdo doma svoje zrnje, kakor koruzo, ječmen, žito, oves. Miin je jako trpežen in stane samo 20 K; plača se lahko tudi v 4 enakih mesečnih ob okih. Naročila sprejema Teodor Zdarski v Mariboru ali Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor. 296 Knjigarna, umetelne in muzikalije. GoričarS Lesko všek Celje = trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na dtbelo in diobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX P° razrjih cenah. XX Za g&sfilniiarje: Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah. Pozor kmetovalci! Prookrkito «i pravočasno, peeolnM ao&« v vojoknMC» &m«, jamgoea, «acsuljiva ia ka^jrvr. »sat«*», n. p».: doBMkž«, nemlk« (Locerna), kaaari» detelje, trene, pse» nunceo in rndočo, sploh vse poljska, kak«r «udi vrtna in «votličaa secsona od znane in edttko-▼*m tvrdko Mantkner, ki «o dobivaj« p* g domači tvrdki L RAVNIKAR :-: CELJU Trgovina • Spocorijskta blago», z barvami I« Mol •M nH-idotki tor zelo«« voeh vrel alecreleM HT* Solidna hi točna postrežba. Vabilo as redni občni zbor Okrajne^ posojilnice v Ormožu kateri se Kode vršil v s r e 'd o, d n e 12. majnika, ob 10. uri prečlpoldne, v prostorih Okrajne posojilnice. DNEVNI RED: 1. Poročilo o izvršeni reviziji. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva o letnem računu. 4. Odobrenje letnega računa. 5. Sklepanje o porabi čistega dobiCfca, 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Razni predlogi. Pripomba: Ako bi ob zgoraj določeni uri ne priSlo zadostno število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, se vrSl ob 2. url popoldne v smislu § 32 pravil drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu članov. 290 N a č e 1 s t v o. Stran 8. ,SLOVENSKI GOSPODAR." 29. aprila 1615. Gtavni tr@ st 10, m farsi© c®rkm> Naznanjam, da v moji trgovini dobivate zanesljivo kaljiva semena za polje in vrte po solidni ceni Posebno priporočam od predenca očiščeno: Domače ali konjsko deteljno seme, potem Lucerner ali nemška, lukarnat za enkrat kositi, Esparsef, takozvana večna detelja, TraVlno seme za mokre in suhe travnike, Korenjevo seme, Runkelnovo repo, rudečo dolgovato, rnmoBt dolgo in okrofelovato, Svinjsko safaio. Vseh vrst semena za vrte, kakor tudi rafljo in fvepta za vinograde. Obilnega obiska pričakujoč biležim z velespoštovanjem M H. Hočevar ÜE Glavni trg št. 10,[tik farne cerkve trgevine ipeceriiskega blaga. Presti a* moramo sedaj varovati tem bolj, ker sedaj nalezljiv« belem',, na primer: škrlatinka, ošpice, koze, kolera, tifns nastopajo * svišano modi o, zato povsod, kjer se pojavijo take bolezni, detdnlekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti pri vsaki hiSi. Najpriljublfienejfie razkužilo seda» njoatl je nesporno ki se brez vonja, nestrupen. In ceno dobi v vsaki lekarni tn dro geriji po 80 vin. Učinek Lysolorma je tožen In zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, ca iamivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze In za irigacijo, Lvsoformovo milo j« voljno toaletno milo, ki obsega 1% Lysoiorma in učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela kožo Mehko in voljno. Babili boste zato zanaprej to izvrstno milo, a a» mo navidez drago, v rabi pa jako varčnoi, ker milo dolga traja. Komad stane 1 K 20 vin. (Lysoform s popravo meto je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarth v vrata, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite z» grganje. Nekaj kapljio zadostuje na kozarcu vode. Originala» steklenica stane 1 krone 69 vinarjev v Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in desinIekcija,, pošlje na željo gratte ln Jranko kemik HTJBMANN, Dunaj, XX., ^•traschgasse i« Oroiie in kolesa na obroke. Posamezni deli najceneje. Ha3to)v oeniki zastonj. F. Dušek, tovarna orožja, keles in šivalnih strojev. Spočne na drž. žel. št. 2121. 1888 Češko. KAVA 50°|0 cenejša: Amerikanska štedilna kava, vele-aromatiéna, izdatna in StediW 6 kg poskusna vreča 10 K franke po povzetju. Pol kilograma velo-prima najfinejši čaj 2 K oddaji A. Sapira, eksport kare in čaja Galanta 496, Ogrsko. 278 Narodna trgovina Alojz Brenčič v PTUJU ¡priporoča ¿a spomlad in l«to lepo izbiro Što fov in volne za moške in žesske obleke k&kor tadi vsakovrstnega platna 2 . životno M§-žala, dobila precmjski tek, osi, kolesje se vso vrti v kameioik. feo» feti 32 ur in ide tečno na pol raimoi*. 4» ura leži, visi ali »e nosi v žefm. On ju m• varovana prsti preveliki «apetarti fzvrrK. <&>• iočje je iz 6iaw.gR nikla ter je savaaev^&e fr z enim plaše»a: za varstvo seper pnA t» se vsi pokrovi strago m aatamim Po dobri preirkažnji mm te b« nči eaa« in vendfcr d#hregs teka —rr i pri armadi in razlidsih Muaiak. Vas torej, da te are ae s&raegjai» a in^at aližaimi urami, ki »e dobijo v tggmtmk. — Vsak si »aj brez sevaraesti, 4a bi tagpsž i ikede, naroči mojo eeno aro. - Vsfc popoitio«a zastonj. A.KIFFMANN, Maribor ob Dravi it 8, največja tovarniška zaloga ur, srebrnine in siatB&aflt» razpošilja v vse dežele. — Specialist za fc©ij§« asu Predno si nakupite vaše potrebščine, naročite vzorce in £©nik Z več tisoč slikami, da se prepričate o nizkih cenah in dobrem blagu 223 Prve gorenjske razpošiljalnice IVAN SAVN I K, KRANJ it. 150. Cenik zastonj, vzorci poštnine prosto. — Prepričanje ne škoduje nikdar! Ü nufaktu rno trgovii no J. FADLAÍ ID v Ptujn se najbo jj prijH I judska hranilnica in posoj r@@istrov»n& isdrugis z neom. zevezo se © ilmea 1 C« iBai'iKÍSSiáSSK- Obrestuje hranilne vloge po II 0 I2 0 od dneva vloga do dneva vzdiga. Rentni davek plača posojilnica sama. 4 Dale posojilo na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne um za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike» - v lastni hiši CHotel ,Pri belem volu') v Celju, Graika cesta 9, l.nadslr Iadajatelj in založnik: EatolUko tiskovno drufitvo. Odgovorni urednik: Franjo Zebot. Tisk tiskarna sv. Cirila v Maribora.