KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 OB 100-LETNICI ROJSTVA ENGELBERTA GANGLA 1873—1950 SLAVICA PAVLIC Engelbert Gangl se je rodil 12. novembra leta 1873 v Metliki. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v domačem kraju, je stopil 1885 v 1. razred novomeške gimnazije; 1888/ 89 se je vpisal na ljubljansko učiteljišče. Leta 1892 je maturiral in dobil prvo službeno me- sto v Budanjah na "Vipavskem. S šolskim letom 1893/94 nastopi službo na I. mestni petrazredni deški osnovni šoli v Ljubljani kot namestni učitelj (na VIII. učnem me- stu), razrednik 4. razreda. V tem razredu je poučeval vse predmete. Imel je 25 te- denskih ur. Po usposobi j enostnem izpitu, ki ga je opravil leta 1895, je v šolskem letu 1895/96 postal stalni učitelj extra statum. V Letnem poročilu I. mestne pet- razredne deške osnovne šole za šolsko leto 1900/1901 beremo, da je c. kr. mestni šolski svet z razpisom z dne 26. avgusta 1900 dovolil Engelbertu Ganglu enoletni dopust od 16. septembra 1900 do 16. septembra 1901, da odide na dunajski pedagogi j izpopolnjevat svoje študije. Ta enoletni študijski dopust mu je mestni šolski svet podaljšal še za eno šol- sko leto. Po končanem študiju, ki mu je dal diplomo za meščansko šolo, je Gangl s šol- skim letom 1902/03 dobil mesto učitelja na Osemrazredni dekliški mestni osnovni šoli v Ljubljani, kjer je ostal le eno šolsko leto. V naslednjem šolskem letu 1903/04 je nastopil službo učitelja na mestni nižji realki v Idriji, kjer je bil na seji mestnega idrijskega zasto- pa z dne 2. julija 1903 imenovan za stalnega učitelja pripravljalnega razreda. To mesto stalnega učitelja je potrdil z odlokom c. kr deželni šolski svet z dne 22. avgusta 1903. V pripravljalnem razredu je poučeval vse pred- mete razen verouka in telovadbe. Gangl je vodil pripravljalni razred na idrijski realki vse do avgusta leta 1916. To leto je c. kr. mi- nistrstvo za uk in bogočastje odredilo z odlo- kom z dne 5. avgusta 1916, da se opusti pri- pravljalni razred v Idriji in dodeli c. kr. kranjski deželni šolski svet učitelja Gangla z odlokom z dne 3. marca 1917 v službovanje pripravi j alnici na Proseku pri Trstu. Gangl je ostal na pripravlj alnici v Trstu do konca prve svetovne vojne, nato je prišel v Ljublja- no, kjer je postal leta 1919 višji šolski nad- zornik in od leta 1921 dvorni svetnik. Po upo- kojitvi leta 1929 je še vedno neumorno delal kot pesnik, mladinski pisatelj, pisec učbeni- kov in organizator slovenskega učitelj stva. Tudi v času NOB ni stal ob strani. Čeprav v visoki starosti, je stal na strani svojega ljudstva tako, kakor mu je služil vse doslej. Zaradi starosti je ostal na svojem domu v Metliki. Ko so 18. junija leta 1944 na osvobo- jenem ozemlju ustanavljali organizacijo Rde- čega križa Slovenije, so Gangla zaradi njego- ve znane človekoljubnosti povabili v odbor, kjer je bil imenovan za podpredsednika in je z vnemo in ljubeznijo do trpečega in za svo- bodo borečega slovenskega ljudstva deloval vse dotlej, dokler niso po osvoboditvi repub- liški odbor Rdečega križa Slovenije preselili v Ljubljano. Tudi potem ni prenehal z delom; pisal je do zadnjega. Zadnji teden pred smrtjo je pi- sal svojemu prijatelju Lojzetu Zupancu: »Ko- lika slast je za delovnega moža, ki vidi pov- sod svoje izvoljeno mesto, kjer more v polni svobodi razvijati moč duha, v blaginjo dru- gih, a sebi v zadoščenje. Navajam Ti, kaj vse sem zadnja leta napisal, da boš poučen, da nisem lenuharil na ta leta, temveč delal po svojih najboljših močeh za slavo in čast do- movine«. (Dolenjski list 1950 št. 9). Iz teh be- sed je razvidno, da je bil Gangl delaven in plodovit vse svoje življenje. V rokopisu so ostale »Belokranjske opevke« in »Pot v živ- ljenje«, dve zbirki pesmi, dalje »Bela krajina v sonetih«, »Soneti o dobrem in zlem«, »So- neti s potovanja« in »Zbor sonetov 1941— 1945«. »Milivoj in Milada« — roman v delih »Ru- dar Janže« — roman. »Učitelji in kmetje«, sestavljeno iz starih šolskih kronik, ki je pra- va epopeja Bele krajine, trilogija »Stare sla- ve dediščina«, ki vsebuje žaloigro v 5 deja- njih »Solunska brata« ter žaloigro »Črtomir in Bogomila«. Zadnji dan meseca februarja leta 1950 je umrl Engelbert Gangl v 77. letu starosti kot najzaslužnejši in najstarejši metliški meščan. O njem bi lahko zapisali — mož, ki je storil mnogo več, kakor mu je veleval stan, je prav gotovo Engelbert Gangl — najboljši izmed najboljših slovenskih učiteljev, vzoren tova- riš in učitelj. GANGL — PESNIK, MLADINSKI PISATELJ IN DRAMATIK Prvič se je Gangl oglasil s svojimi pesniški- mi prvenci kot četrtošolec ljubljanskega uči- teljišča v Ljubljanskem Zvonu leta 1891. Pod- 46 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 pisoval se je s psevdonimom Rastislav ali Do- lenjec. Tedaj je napravil svoj prvi korak v literarno javnost. Prvim Ganglovim pesnit- vam je stal ob strani pesnik formalist Josip Cimperman, ki je vzgojil pesniške talente pretekle dobe. Hvaležni učenec je postavil svojemu učitelju v literarni črtici »Pozablje- ni pesnik« dostojen spomenik (7. Izvestje niž- je realke v Idriji 1907/08, str. 30), kjer prika- že celotno pesnikovo delovanje na področju pesništva. Leta 1896 je zbral in napisal Pisa- nice za slovensko mladino, otroške pesmi, med njimi so tudi nekatere Ganglove. Prvo njegovo pesniško zbirko »Iz luči in teme«, ki je izšla leta 1897, je kritika simpatično spre- jela. Iz leta v leto je število Ganglovih pes- mi polnilo razne revije in časopise kakor Ljubljanski Zvon, Dom in svet, Slovenka, Vrtec, Zvonček in druge. Njegove pesmi so se od prve zbirke do zbirke »Moje obzorje«, iz- šle leta 1914, vsebinsko in stilistično izpopol- njevale. Najvišje pa se je povzpel v zbirki »Sonata o domovini«. V mladinskem pesni- štvu se je razvil in uveljavil v polni meri ter dosegel odlično mesto. Z Ganglovim imenom je najtesneje pove- zana mladinska književnost. Leta 1896 je iz- dal Pisanice slovenski mladini v Gabrškovi knjižnici v Gorici, kjer je bil Gangl urednik oživljene Gabrškove knjižnice, ki je preneha- la z 31. zvezkom leta 1906. Nato je Gangl ustanovil novo mladinsko knjižnico, ki jo je izdajalo Društvo za gradnjo učiteljskega do- ma. Sam je v zbirki izdal tri zvezke svojih zbranih spisov za mladino. Prvi izbrani spisi so izšli leta 1909. V letu 1933—34 pa je zbral svoje spise v zbirki Moja pota, spisi za mla- dino. Leta 1905 je ob odkritju Prešernovega spomenika napisal knjižico »Slava Prešernu«, ki je pisana predvsem za mladino, da bi na preprost in njej dostopen način spoznala ve- likega pesnika. Slovenski učitelji, ki so bili združeni v svo- ji učiteljski organizaciji Zavezi slovenskih učiteljskih društev, ustanovljeni leta 1889, se je pridružil tudi Gangl kot mlad učitelj. Ko- nec prejšnjega stoletja so se vedno bolj za- ostrovala politična nasprotja in je tudi leta 1900 prišlo do razkola. V tem času se je Gangl zavzemal za izdajo novega mladinskega lista, ki ne bi bil politično obarvan. Leta 1899 je vodstvo Zaveze sklenilo, da bo pričelo izda- jati Zvonček. Pobi«io za izdajo je dal Gangl in list je ves čas njegovega uredništva nosil pečat njegove osebnosti. Gangl je bil urednik Zvončka vse do leta 1929. Temeljit je bil Gangl tudi kot dramatik, kjer je iskal resnico, lepoto in dobroto. Prvo njegovo dramsko delo so »Materine sanje.« Engelbert Gangl (1873—1950) Drugo njegovo delo »Sin« je napisal leta 1899 in jo je občinstvo dobro sprejelo. Delo je bilo prevedeno v hrvaščino in češčino. Kritika ga imenuje »prelepo dramsko delo, polno poezi- je in zanosa ... najbolj izvirna slovenska dra- ma«. Znane so še druge drame »Sfinga« in »Sad greha«, ki so bile igrane na mnogih slo- venskih odrih, vendar so imele mnogo več uspeha na odrih slovenskih izseljencev v tu- jini, združenih v kulturno prosvetnih dru- štvih. Poleg pisanja dramskih del je Gangl tudi prevajal dramska in operna dela drugih na- rodov. Od 1898 do 1900 je bil stalni gledali- ški kritik za Slovenski narod. Mnogo Ganglovih del strokovne, kritične, pesniške in pripovedne vsebine je raztresenih po raznih znanstvenih in leposlovnih listih kakor v Popotniku, Učiteljskem tovarišu, ki ga je Gangl urejal 20 let. Edinosti in Slovanu. GANGL — POLITIK o človeku, ki je žrtvoval vse svoje dušev- ne sile in vrline vedno le v prospeh svojega naroda in vzgoje mladine, ki mu je najva- žnejši predvsem vzgojni in kulturni cilj in ki je nesebično delal in ustvarjal ne glede na kulturno razpoloženje, je težko govoriti o njem kot o politiku. Pravi politik ni bil Gangl 47 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 nikoli. Politik je bil le toliko, kolikor so ga prisilile k temu razmere in druge razne oko- liščine. Leta 1908 je bil izvoljen za deželnega poslanca na socialistični listi v kranjski de- želni zbor. Vest je zbudila med naprednimi slovenskimi krogi veliko veselje, zlasti v vrstah kranjskega naprednega učiteljstva. Posebno ker je bil Gangl prvi napredni uči- telj, ki je prišel v kranjski deželni zbor. S to izvolitvijo se je pričelo Ganglovo politično delovanje. Tako kakor je bil povsod pri svo- jem delu temeljit, je sledil ukazu svojih vo- lilcev s samozavestjo, da hoče posvetiti vse svoje delo le v blaginjo svojega stanu in brez- pravnega ljudstva. Kot poslanec je imel svoj program, ki je slonel na načelih narodnosti, svobodomiselno- sti in demokratizma, ter je postavil izobrazbo naroda na čelo vseh vprašanj. Poudarjal je razsvetljenstvo ljudstva in ravno to nalogo ima šola, ki naj bi bila popolnoma neodvisna; svobodno naj se razvija njena moč in naj ne- ovirano služi svojemu namenu. Nadalje se je zavzemal za pravice delavstva. Zastopal je stališče splošne, direktne, tajne in enake vo- lilne pravice, s čimer je pokazal, da dobro pozna socialne in politične razmere našega ljudstva. V svojih zahtevah se je na deželnih zasedanjih vedno zavzemal za izboljšanje ma- terialnega položaja učiteljev. Vsakokrat, ko je prestopil prag deželne zbornice, je prišel z novimi predlogi. Leta 1913 je sestavil spo- menico o položaju kranjskega učiteljstva »De- janja govore!«, kjer je v podrobnosti posre- doval javnosti vse krivice in trpljenje, ki ga je prestajalo napredno kranjsko učiteljstvo pod takratnim klerikalnim režimom. Leta 1914 je v zbornici med poslanci temeljito ob- razložil novi osnovnošolski zakon, ki je bil tedaj v pripravi, in dokazal, da so posamezne točke nesprejemljive za slovensko učiteljstvo. Istočasno se je tudi zavzemal za izboljšanje materialnega položaja učiteljev upokojencev in vdov. Z začetkom prve svetovne vojne je Gangl zaključil svoje politično delovanje in vse svo- je delo posvetil vzgoji in šoli. GANGL — SOKOL Jugoslovansko sokolstvo, ki je bilo osnova- i no po zgledu češkega sokolstva in mu je bil I ustanovitelj dr. Tyrš, je v Ganglu dobil naj- ; boljšega delavca v sokolski idejni stroki. Vo- ■ dil je posle starostovega namestnika pri ju- goslovanskem sokolskem Savezu in kot prvi namestnik starosta Sokolstva kraljevine Ju- goslavije. Gangl se je poglobil v bistvo sokola ske ideje in je delal z vso vnemo in požrtvo- valnostjo. Nobeno delo mu ni bilo pretežko, nobena pot predolga. Edina ovira pri delu mu je bila prevelika zaposlenost v službi in stanovski organizaciji, vendar ni bilo dneva, da ne bi žrtvoval vsaj nekaj časa sokolski or- ganizaciji. Bil je prepričan, da je sokolska misel za napredek in porast slovenskega na- roda zelo pomembna. Ganglovo delovanje pri Sokolu sega v čas službovanja v Idriji, kjer je bil predsednik društva »Sokolski dom«. Ko so se združila notranjska sokolska društva v lastno župo, ki je imela svoj sedež v Idriji, je bil Gangl izvoljen za prvega župnega staro- sto. Znameniti so bili njegovi govori, ki jih je imel ob raznih priložnostih. Do podrobnosti je preštudiral Tyrseve spise in se sam poglo- bil v bistvo sokolske misli, ki jo je vedno in povsod zagovarjal in navdušeno priporo- čal. Takoj po prvem letu svojega delovanja je pričela župa v Idriji izdajati svoje glasilo »Vestnik«, ki je izhajalo dve leti samostojno, potem pa se je leta 1912 združilo s »Sokol- skim vestnikom«, ki je bilo glasilo sokolskih žup v Ljubljani, Kranju, Idriji in Novem mestu. V »Sokolskem vestniku« je Gangl pri- občil več spisov, manjših notic in sokolske pe- smi. Prva svetovna vojna je zavrla delovanje sokolstva za dobo 5 let. Leta 1919 so ponovno sklicali informativni sestanek slovenskega so- kolstva. Ganglu so poverili dva referata: izo- braževalni in časnikarski odsek. Za svoj re- ferat je Gangl sestavil temeljit poslovnik, ker je menil, da je za izobraževanje mlade sokol- ske generacije potreben načrt. Isto leto je iz- šlo glasilo slovenske sokolske zveze pod ime- nom »Sokol«. Pet mesecev je bil Gangl ured- nik lista, dal mu je trdno podlago in pravo smer. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi lista za sokolsko mladino »Sokolič«. Mesečnik je izdajala in zalagala Učiteljska tiskarna, od leta 1929 pa Jugoslovanski sokolski savez. »Sokolič« je izhajal od 1919 do leta 1937. Gangl je napisal tudi knjigo »O sokolski ide- ji«, leta 1930. Sokolske pesmi pa je izdal leta 1926 pod naslovom »Hram slave« in leta 1933 pod naslovom »Mladi sokolski rod«. GANGL — ORGANIZATOR SLOVENSKEGA IN JUGOSLOVANSKEGA UCITEJSTVA Z velikim navdušenjem in neumorno de- lavnostjo je Gangl deloval v stanovski orga- nizaciji od začetka kot mlad učitelj pa vse do leta 1941. Gangl je že leta 1898 bil izvoljen v upravni odbor Zaveze. Po ustanovitvi Za- veze slovenskih učiteljskih društev so se uči- telji v večji meri zavzemali za šolska vpra- šanja. V vodstvo so prišli mlajši učitelji kakor Gangl in drugi, ki so nastopali odločneje, zah-;; 48 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 tevali so več svobode v poklicu in pogumno izpovedovali svoj svetovni nazor. Bili so tudi bolj izobraženi, kar je bila posledica reforme učiteljskega izobraževanja. Absolventi štiri- letnih učiteljišč so bili samozavestnejši in po- gumenjši in so posegli v večjem številu v boj za napredek slovenske osnovne šole. V začet- ku 20. stoletja pa je tudi prišlo do politične diferenciacije. Za svobodno šolo se je zavze- mal Gangl, ki se je na vseh Zavezinih skup- ščinah in zasedanjih dosledno držal programa. Na eni izmed skupščin Zaveze v Gorici leta 1908 je Gangl govoril o temi »Šola in kmetij- sko vprašanje«. Na njegov predlog se je slo- vensko učitelj stvo izreklo za osemletno šolsko obveznost brez vseh olajšav ter za reformo osnovnega šolstva v smislu potreb in koristi kmečkega in delavskega razreda. To je bil prvi formalni sklep Zaveze za šolsko reformo osnovne šole, s katero so predlagali, da bi v 7. in 8. šolskem letu na podeželju vpeljali kmetijski pouk. Načrt za pouk praktičnih predmetov je Gangl vzel iz načrta strokovne- ga učitelja Gosaka. Na eni izmed naslednjih skupščin leta 1910 je Gangl zahteval odpravo utrakvističnih šol, zahteval je uvedbo slovenskega občevalnega jezika za vse šolske zadeve v slovenskih okra- jih. Leta 1913 je Zaveza ob 25-letnici izdala Spo- minski spis, ki obsega XXV. poglavij. V njem je tudi poročilo Komiteja za reformo šolstva na Dunaju, ki se ga je kot delegat udeležil Gangl. Poročilo je podano v XI. poglavju, ki govori o delu zveze v Komiteju za reformo osnovnega šolstva. Po odstopu urednika Učiteljskega tovariša Jakoba Dimnika leta 1903 je uredništvo pre- vzel Engelbert Gangl, ki je že sodeloval pri urejanju lista od 1898 do 1900, do odhoda na pedagogij na Dunaj. V času njegovega ured- ništva se je boj s SLS zelo zaostril. Vsebina lista se je kljub temu izboljšala, Gangl si je pridobil nove sodelavce med profesorji, ki so objavljali vesti osrednjem šolstvu. Ob pričet- ku prve svetovne vojne je Gangla zamenjal novi predstavnik Zaveze Luka Jelene do leta 1918. V novembru 1918 je Gangl ponovno prevzel mesto uredništva in list urejal do leta 1919, ko je prevzel mesto višjega šolskega nadzornika. Leta 1914 je izšla posebna okrož- nica, ki jo je izdala SLS in je Učiteljskega tovariša in liste, ki so jih tiskali v Učiteljski tiskarni, označili za srbofilske. Po vsej sili so hoteli uničiti urednika Gangla in list. Gangl ni samo deloval v Zavezi ampak se je močno zavzemal za organizacijo jugoslo- vanskega učitelj stva. Zavzemal se je zato, da bi pričelo jugoslovansko učiteljstvo vsako le- to prirejati splošne jugoslovanske skupščine in šolske razstave ter ustanoviti jugoslovan- sko učiteljsko zvezo. Prva priložnost se je po- nudila ob praznovanju 25-letnice Učiteljske- ga udruženja v Beogradu leta 1906 in isto- časno je bil 1. kongres srbskega učiteljstva. Med delegati, ki jih je poslala Zaveza, je bil tudi Gangl, ki je bil v pripravljalnem odbo- ru za osnovanje Jugoslovanske učiteljske zveze. Kljub dobrim pripravam se ustanovi- tev Jugoslovanske učiteljske zveze ni ures- ničila. Do ustanovitve je prišlo šele po prvi svetovni vojni, ko je Zaveza stopila v stik s srbskimi in hrvatskimi učitelji zaradi usta- novitve osrednje učiteljske organizacije. Leta 1920 je bil 1. kongres vsega učiteljstva v dr- žavi in prva ustanovna skupščina Udruženja jugoslovanskih učiteljev. Z ustanovitvijo UJU je videl Gangl svojo dolgoletno željo uresni- čeno in svoje delo pri organizaciji končano. Vendar ni miroval; še vedno je bil njen vneti podpornik in sodelavec, kljub temu, da ni sprejel izvolitve v nov upravni odbor. Po končani prvi vojni se je slovensko uči- teljstvo dobro zavedalo važnega trenutka in je takoj tudi postavilo svoje zahteve. Gangl je sestavil Spomenico, v kateri je navedel vse zahteve in želje slovenskega učiteljstva. To zgodovinsko važno spomenico je posebna de- legacija izročila takratnemu predsedniku na- rodne vlade. Gangl je v Spomenici zahteval kot pogoj za uspešno kulturno in narodno de- lovanje izenačenje osebnih dohodkov učite- ljev s prejemki državnih uradnikov. Materi- alnemu stanju učiteljstva je Gangl posvečal veliko pozornost. Ce bo učiteljev materialni položaj boljši, bodo tudi v šoli in pri vzgoji boljši uspehi. GANGL — ORGANIZATOR SLOVENSKEGA ŠOLSTVA Pod avstrijsko šolsko upravo je bilo slo- vensko šolstvo prava pastorka, ker ni uživalo tistega razmaha, ki so ga slovenski učitelji upravičeno zahtevali glede na število sloven- skega naroda v mnogonacionalni Avstriji. Po- sebno na Kranjskem so bili vedno hudi boji ob ustanovitvi kake nove slovenske šole ali če je bilo treba razširiti že obstoječo šolo v večrazrednico. Pred prvo svetovno vojno je bilo na Kranjskem 385 osnovnih šol s 1101 razredom, od teh 345 slovenskih, 2 slovensko- nemški in 38 nemških šol, ki jih je obisko- valo 83.072 otrok, tako da je prišlo na razred 75 otrok. V tako prenapolnjenih razredih ni bilo pričakovati, da bi bili ugodni učni uspehi. Gangl je na vsakoletnih Zavezinih zboro- vanjih neusmiljeno bičal vse krivice, ki so se 49 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 dogajale na področju slovenskega šolstva. Vedno se je odločno potegoval za pravico, pošteno delo in ugled slovenskega učiteljstva. Po končani prvi vojni je bil Gangl imeno- van za višjega šolskega nadzornika na Kranj- skem in Prekmurju. Volitve v prvi višji šol- ski svet so bile v volilnem sporazumu med Zavezo jugoslovanskega učiteljstva in Slom- škovo zvezo, tako da bi prišel vanj tudi kan- didat Slomškove zveze, vendar se učiteljstvo ni dosledno držalo sporazuma in tako sta do- bila kandidata Zaveze jugoslovanskega uči- teljstva večino. Izvoljena sta bila Luka Je- lene in Engelbert Gangl. Gangl se je takoj oprijel organizacijskega dela za preureditev osnovne šole in narodne vzgoje. Skupaj s Pavletom Fleretom, okrajnim šolskim nad- zornikom, sta leta 1919 sestavila »Načrt pre- ustrojitve šolstva in narodne vzgoje«, ki do- loča temeljna načela za narodno in narodno višje šolstvo ter za izobrazbo in pravno sta- lišče učiteljstva ter šole. Višji šolski svet je po Ganglovih priporo- čilih in navodilih pošiljal v slovenski del Ko- roške zavedne slovenske učitelje, ki so radi zasedli izpraznjena učna mesta na osnovnih šolah. V Prekmurju je Gangl prepovedal upo- rabo madžarščine v osnovnih šolah tam, kjer je prebivalo slovensko prebivalstvo, v vse šo- le je uvedel slovenščino. Madžarsko učitelj- stvo se je umaknilo, prišli pa so zavedni slo- venski učitelji. Gangl je odpiral v Prekmur- ju nove šole ali obstoječe razširil v večraz- rednice. Vse madžarsko učiteljstvo, ki je služ- bovalo pod madžarsko upravo in ostalo na svojih mestih, je moralo opraviti dopolnilni usposobljenostni izpit iz slovenščine. Leta 1920 je bilo v Prekmurju 81 osnovnih šol s 158 razredi, ki jih je oibiskovalo 13.054 otrok, tako da je prišlo povprečno na razred 80 ot- rok. In prav zato se je Gangl močno zavze- mal za odpiranje novih šol. Na Kranjskem se je razvoj osnovnega šol- stva pod Ganglovim nadzorstvom močno raz- mahnil. Od 1919 do leta 1922 je nanovo odprl 20 osnovnih šol in število vzporednic se je zvišalo na 339. Na vsak razred je prišlo pov- prečno 55 učencev. Še vedno preveč za te- meljito učno in vzgojno delo. Gangl pa se ni zavzemal samo za odpiranje osnovnih šol, uspešno je sodeloval pri ustanavljanju jav- nih meščanskih šol. Dotlej smo imeli le dve: nemško v Krškem in slovensko v Postojni, ki je po prvi vojni prišla v italijanske roke. Po vojni je Višji šolski svet pod Ganglovim nad- zorstvom odprl sedem novih javnih meščan- skih šol (v Ljubljani 2 deški in 2 dekliški, na Jesenicah in v Tržiču, v Krškem pa pre- osnoval v slovensko meščansko). Posebno se je zavzemal za razvoj in napre- dek strokovnega šolstva za duševno prizade- te otroke. Petrazredno Gluhonemnico v Ljub- ljani je razširil v osemrazrednico, trirazred- no pomožno šolo v šestrazrednico in šolo za slepo mladino v Kočevju v dvorazrednico. Tak je bil vsestranski razmah slovenskega šolstva pod neumornim in smotrno delavnim višjim šolskim nadzornikom Ganglom na nje- govem nadzorniškem področju. Povojni čas je terjal odpiranje novih šol, ki je bilo povezano s šolsko reformo. Nova slovenska šola pa je potrebovala tudi nove učbenike in nova učila. Gangl je že pred vojno sodeloval in tudi pisal osnovnošolska berila. Drugo berilo in slovnico je napisal leta 1901, ki sta doživeli več izdaj. Prav tako je Tretje berilo za štiri- razrednice in večrazrednice obče osnovne šole, ki je izšlo leta 1902, doživelo več izdaj. V berilu je Gangl skupaj z Maksom Josi- nom razdelil snov po skupinah. Najprej so bili sestavki in pesmice za zabavo in pouk, v drugem odstavku so bili napotki vzgojne vsebine — cerkev, šola in hišna dela, kjer so poleg verskih naukov tudi navodila, kako za- posliti otroke pri hišnem delu .Tretja sku- pina obravnava letne čase in z letnimi časi povezana poljska dela. Četrti del deli v pri- rodopisje in prirodoslovje, naslednji peti in zadnji pa v skupino dom in svet, ki ga prav tako deli v zemljepis in zgodovino. Danes bi ta učbenik lahko primerjali z učbeniki za slovenščino s slovnico ter spoznavanje na- rave in družbe. Tako so imeli učenci v eni knjigi združeno vso snov, ki so jo obravnavali po predpisanem učnem načrtu. Avstrijska šolska oblast je zelo zgodaj spo- znala. Ganglove izredne pedagoške sposobno- sti, zato mu je poverila načelstvo odseka za spisovanje osnovnošolskih čitank za šole na Primorskem. Po končani vojni se je Gangl takoj zavzel za izdajo novih beril, ki bi ustre- zale novemu času in novim razmeram. Prva osnovnošolska čitanka po vojni je bila Gan- glova »Druga čitanka«. Gangl je tudi prevzel glavno uredništvo Šolskega lista, ki naj bi bil priprava za druge čitanke. Vsem pozneje izdanim čitankam je bil glavni urednik Gangl. O Ganglovem delovanju na področju vzgo- je in izobraževanja slovenskega naroda bi lahko še veliko pisali. Na vseh področjih svo- jega delovanja je bil dosleden in je tudi pro- gram dosledno izpolnjeval. Gangl je bil tudi dobro znan kot učiteljski gospodarski orga- nizator. Z njegovim sodelovanjem so bile os- novane razne učiteljske gospodarske organi- zacije in ustanove kakor Učiteljska tiskarna, 50 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Učiteljska samopomoč, Učiteljska hranilnica in posojilnica in Učiteljski dom. Znani Ganglovi aforizmi, ki jih danes lah- ko s pridom uporabimo, so: Najboljši nadzorniki so učenci. Narod, ki ne ljubi svojie šole, je svoj isov- ražnik. Ošabnost in prezirljivost med tovariši in tovarišicami je znak plitvega uma ali visoke ošabnosti. Prevelika strogost in prevelika ljubezen sta enako kvarni., Šola bodi vsem enako pravična mati. Šola daje mladini glavo in srce, svet ji da spoznanje. Šola je mrtva, če je učitelj brez duha in čustva. V šoli vladaj ljubezen, a ne strah. Zaupanje šolske mladine do učitelja je most, po katerem prehaja učiteljevo srce v srce mladine. Zdravo šolstvo je vsakemu narodu največji dobrotnik. VIRI IN LITERATURA 1. Arhiv Zaveze v Slov. šolskem muzeju Fasc. 59, 54, 53, 52, 44, 34, 31, 30, 26, 25, 24, 22. — 2. Slovenski biografski leksikon I., 204. — 3. Slo- venski poročevalec 1950, štev. 51. — 4. Prosvetni delavec 1950, štev. 6. — 5. Dolenjski list 1950, štev. 9. — 6. Gledališki list Drama 1949/&0. — 7. Učiteljski tovariš 1923, štev. 45, 1917, štev. 2, 1933, 1938, štev. 16. — 8. Popotnik 1933/34, štev. 3. — 9. Ilustrirani tednik III., štev. 37 in 49. — 10. Ljubljanski zvon 1916, str. 527. — 11. 1. Iz- vestje idrijske nižje realke 1907/08, str. 30. — 12. Jože Dular, Metlika skozi stoletja, Metlika 1960. — 13. Tatjana Hojan, Slovenski mladinski časo- pisi do leta 1941, Zbornik za historiju školstva i prosvjete 3, str. 72. — 14. Slovenski zbornik 1945, str. 642. — 15. Pregled vseh Ganglovih del v Slo- venskem šolskem muzeju. — 16. France Ostanek, Prizadevanje slovenskih šolnikov za reformo šolstva v razdobju 1889—1914, Pedagoški zbornik 1956, str. 71—83. — 17. France Ostanek, Učitelj- ski tovariš (kratek pregled razvoja od 1861 do 1914), Sodobna pedagogika 1961 str. 138. — 18. Narte Velikonja, Razvoj šolske uprave. Zbornik razprav Slovenci v desetletju 1918—1928, str. 700. 51