Naši dopisi. Iz Ljiildjane. (Jakob Mencinger f). Dne 22. sušca t. 1. je po dolgi bolezni v svnjem rojstvenem kraji na Bobinjski Bistrici unirl umirovljeni nadučitelj g. Jakob Mencinger. Porojen dne 8. mal. srpana 1826. 1. je bil torej v 65. letu svoje dobe. Oče rnu je bil Marko Mencinger, cerkvenik in mati Jera, porojena Preželj. Po dovršenem učiteljskem tečaji ljubljanskem je bil 1845. 1. imenovan učiteljem v svojein doinačem kraji na Bohinjski Bistrici. Z njegovim imenovanjem se je tamošnja šola otvorila. Tu je služboval do konca meseea griidna 1852. 1. ter z dnem 1. prosinca 1853. 1. nastopil učiteljsko službo v Gorjah. V najboljši dobi je tukaj kaj marljivo in vspešno deloval tako v šoli, kakor zunaj šole. Mnogo Gorjancev, ki so sedaj v raznih stanovih, pripravljal je on za daljno šolanje. Njegov pouk je bil mikaven, kaj radi smo mi otroci hodili k njemu v šolo in vsak njegov učenec se ga kaj rad spoininja. Dasi se v tedajšnji šoli v realistiki ni poučevalo, imel je ves njegov pouk realistično podlago. Had je rabil pri pouku podobe. Da nas je vnemal za zemljepis, napravil si je takozvani »panorama« , zanj nakupil vsakovrstne zeinljepisne podobe, vsa glavna mesta avstrijska in evropska, razne narode i. dr. ter nam jih je kot plačilo za marIjivost in pozornost pri pouku razlagal in razkazoval skozi povekšalno steklo, nabrane drugo poleg druge na preniičnih vretencih, tako da sino innogokrat prepotovali vso Avstrijo in Evropo. Za prirodo nas je vnemal ne toliko s teoretičnim, kakor s praktičnim poukom. On je bil za tedajšnje razmere izboren sadjerejec in cvetoljub. V svojih življenskih potrebah kaj skromen — gostilne skoraj ni poznal — žrtvoval je ninogo za sadjerejo in za gojenje cvetic. Priredil si je na »Fortuni« veliko drevesnico ter šolske otroke in odrasle poučeval in vnemal za to stroko. Pozneje si je priredil na »Benkovem hribu« cel park z rastlinjakoin ter tam prebil svoj prosti eas. Ker je bil tudi organist, postavil si je poleti glasovir v rastlinjak in tani poučeval pevke in pevce. Posebno za sadjerejo ,je on v Gorjab innogo storil in najboljši sedajšnji gorjanski gospodarji so njegovi učenci. Tudi božičnico smo gorjanski otroci že takrat poznali. Priredil nam je namreč pokojni vsako leto velike »jaslice« čez celo sprednjo steno šolske sobe. Tu ni postavil samo »jaslic« s sv. družino in sv. treb kraljev. temveč celo deželo s bribi in dolinarai, s potoki in rekaiui, z mesti in prebivalci, s cestaini in stezicami nam je razgrnil pred očmi ter vse še ]iokril z okroženim modrim nebom posutim z zlatimi zvezdami. Večjega veselja nain za božič ni mogel prirediti in na sv. večer ni bilo moč kakega otroka doma pridržati. Tako je bil pokojni v Gorjah prav srečen in ini ž njim. Ali vprašanje o ufiiteljskem stanovanji, o katerem se je kasneje začelo obravnavati, in pa neprilika, da so budolineži nekega dne vso drevesnico uničili, ogrenilo rnu je bivanje v Gorjah tako, da se je dne 25. vinotoka 1865. 1. zopet preselil na Bobinjsko Bistrico. Od tam je šel 1868. 1. za učitelja v Trnovo pri Ilirski Bistrici, kjer je služboval d« 1871. leta. Od 1869. do 1870. 1. je bil tudi okrajni šolski nadzornik za logaški okraj. Tudi tam je bil vzgleden v šoli in zunaj šole, je jako marljivo gojil sadjarstvo ter ga ima ljudstvo v dobreni spoininu. Ker pa tamošnje podnebje ni ugalo njegovemu zdravju, preineščen je bil na svojo prošnjo v Predoslje pri Kranji, katero službo je nastopil meseca listopada 1871. 1. Ko se je pa učiteljska služba na Bohinjski Bistriei izpraznila, vleklo ga je v domači kraj nazaj. Vložil je prošnjo za to službo in jo tudi dubil ter jo nastopil meseca malega travna 1872. 1. Ko se je 1883. leta jednorazrednica na Bistrici razširila v dvorazredniro. imenoval ga je visoki deželni šolski svet stalnini nadučiteljem. Kot tak ,je stopil meseea grudna 1885. 1. v stalni pokoj. V svojih poslednjih letih se je bavil jedino le z vzrejo cvetic, za katere je imel spretne roke. Izdelovai je tudi sam vrtne posode. Lepo je bilo poleti videti njegovo malo hišico obdano z najlepšimi cvetlicami. Pokojnik je ostal sarnec do smvti. Njegovega pogreba se je vzlic slabemu vremenu vdeležila velika množica ljudij. Pevci so mu zapeli nagrobnico. Blng mu bodi spomin! A. Ž. Iz radovljiškega okraja.*) — Občni zbor učiteljskega društva za radnvljiški okraj se je vršil dne 2. t. m. v šolskem poslopji radovljiškem, Predsednik g. M. Kovšca otvori ob 10. uri zborovanje z jako primernim in z odobravanjem sprejetim nagovorom. Omenja, da je šele pol leta preteklo, od kar smo bili zbrani pri prvem občnem zboru. Sedanjemu odboru pa se je potrebno zdelo sklicati v denašnji dan drugi občni zbor. Povdarja posebno potrebo ljube sloge —. kajti le tedaj, ako borao složno delovali, smemo pričakovati, da bode društvo in ž njim tudi šolstvo našega okraja procvitalo in obilen sad rodilo. Ako nam je sloga mati, potem se nam nobenega sovražnika ni bati. Nadaljuje: Ako pogledamo druge stanove, vidimo kako se vsak trudi, da v dubu časa napreduje; bodemo mari mi ljudski učitelji delali izjemo in zaostali? Iz poročila tajnikovega povzamemo, da se je društvo ustanovilo 18. kimovca 1890. Odbor je imel 4 seje; povdarja posebno eminentno važnost. prve seje, v kateri se je določilo, da naj društvo prireja kuncerte, ter naj se z njihovimi čistimi dohodki vpisujejo šole našega okraja ustanovnimi udi društva »Narodna šola". Uresničila se je ta krasna ideja — in sedaj imamo že šest šol ustanovnic, nainreč: Be gunje, Bled, Breznica, Jesenice, Koroška Bela in Hadovljica. Društvo je priredilo v kratkem času dva koncerta; prvega v Radovljici. dne lil. listopada 1890 povodom imendana presvetle cesariee Elizabete, druzega v Lescah dne -2. svečana 1891. Z obema koncertoma srne biti društvo povsem zaduvuljno. — Društvo šteje danes 57 članov, in sicer 24 pravih ter 33 podpornih. Pogrešamo raed pravirni udi še nekaj imen naših sotovarišev; upamo pa, da se bodo v tein društvenem letu dd zadnjega vpisali. Gospod blagajnik poroča na drobno o gmotnem dništvenem stanji. Temu izvestju povzamem, da je imolo društvo od 18. kimovca 1890 do "2. malega tnivnii 1S91 — 243 gld. -lo kr. dohodkov, ter 231 gld. <>8 kr. troškov; preostaja torej čistih 11 gld. 57 kr. Omeniti moram, da so precejšnjo vsoto pobrala dru štvena godala, litograflranje not itd. Za pregledovalce računov so izvoljeni: gdč. Strle, in gg. Turk in Vrezec. Za tem poroča g. K. S i ra o n o metodi lepopisja in nje praktifni vporabi. Pojasnil nam je g. tovariš več metod lepopisja, pokazal natančno njili vporabe ter priporočal najboljšo zbrani skupščini. Temeljitemu poročilu je sltjdilo vsestransko priznanjc. *) Raiii obilega gracliva slučajno zakasnjono. Urcd. K ubčnemu zboru ,Zveze slov. u<Mt. dmštev11 so se oglasili sledeči gg.: Ažman (poje 1. ten.), Rus (I. ten.), Kovšca (II. ten.j, Pianecki (I. bas), Podkrajšek (I. bas) in gdč. Razinger Miška. Temu je sledila volitev društvenega odbora za bodočeleto; izvoljeni so gg.: M. Kovšca predsednik, Karol Bernard predsednikov namestnik, Ignacij Rozman tajnik, Karol Simon blagajnik, Iv. Pianecki odbornik in Frančišek Rus pevovodja. Za tem zaključi predsednik zborovanje s trikratninii ,slava" — klici Najvišjemu pokrovitelju šolstva. Vsi pevci smo se zbrali zopet dne 9. t. m. t. 1. v Lescah, kjer smo sr naučili nekaj novih pesmij za prihodnji koncert, prepevali pa tudi stare, krasnc zbnre v svojo zabavo. Ign. Rozman. Iz postojinskega okraja v 17. malega travna. Res čudno je to: še tri leta niso minula in v tem kratkem času umrlo je v našem okraji šest učiteljev in sicer na Suhorji učitelj Šimen Hiti, v Senožečah upokojeni nadučitelj Karol Dernšar, v Budanjah učitelj Andrej Legat, v Šturiji učitelj Viktor Čuden, v Št. Vidu Alojzij Lavrenčič in v Košani pa nadučitelj Filip Kete. Prvi t.rije so bili res že bolj v letih, a eetrti in peti nista bila stara niti po 30 let in zadnji prekoračil je tudi šele štirideseto leto. Cloveku nehote silijo misli v glavo. kako je vender to, da baš v postojinskem okraji toliko učiteljev umrje, primeroma več, kakor v vseb ostalih okrajih na Kranjskem skupaj. Dolgo ni treba ugibati po vzroku. Neugodne krajevne razmere sn glavni vzrok toliki uvnrljivosti. Ostra kraška burja jih največ pokoplje. Ni tuda torej, da izprašani ueiteljski kandidatje in drugi učitelji tako neradi prosijo v naš okraj. Vender zaradi tega obupati nečemo in tudi zbog teh neugodnib razrner bode naše geslo: »Naprej — dok nam srce v prsili bije!« Oklepati se hočemo drug druzega in se med seboj podpirati po svojih močeh. V ta namen sino  si ustanovili pred dvema letoma okrajno učiteljsko  društvo, koje iiua dva prav blaga namena in sicer podpirati društvenike v bolezni in postavljati umrlirn tovarišein nagrobne spoinenike. Do sedaj društvo še ni moglo izvrševati svoje pleinenite naloge, ker nam je  manjkalo novcev, vender danes smo pa. hvala Bogu. že toliko podkovani, da lahko pričnenio delovati v korist in čast učiteljstva našega okraja. Prav zdaj se nam nudi najlepša piilika, da postavimo pokojnemu nadučitelju Filip Kete-ju dostojen nagroben spomenik, terabolj, ker mu tega ne more postaviti zapnščena vdova in nibče njegnvib sorodnikov. Blagi pokojnik pa to naše odlikovanje po vsi pravici zasluži, ker je bil za društvo vnet z dušo in telesom.  Tak spomenik bode pa tudi spomenik za nas, ki bode pričal še potomcem o naši bratovski ljubezni med seboj. Zato se obračain kot diuštveni blagajnik do vseh p. n. gg. društvenikov s prošnjo, da blagoizvcile spolniti svojo dolžnust do društva ter poslati letnino — če ne celo pa vsaj polovico. Kdor pa v blagi namen liolj globoku v žep poseže — srčna niu hvala! Jakob Dinniik. Z Iga. (Hazširjanje šole). Dne 31. sušca je bila tukaj očitna dražba za popravilo in razširjenje šolskega poslopja ter napravo novih klopij za vse tri razrede. Vsa dela je prevzel tukajšnji domačin, po- .sestnik in gostilničar gospod Janez Janželj zu ceno •2780 gld. 70 kr. Kakor se razvidi iz načrtov, bo delo lično in posebno bode to dobro, da bosta poleg nadučitelja imela tudi 11. in III. učitelj, oziroiua učiteljica svoje prosto stanoviinje v šolskeiu poslopji. Fr. Trošt.