lakaj« vaak daa raaaa « i« prasaikov. laaoad dailj eieapt Son4ays and Holidajrs. VETA J glasilo slovenske narodne podporne jednote llrcdaiiki ia upravailki pra •lorii 8057 & LawadaU av. Office of pubilcaiion: S0A7 Ho. Uwndal« ava. Taleplioac: LawadaU 4618. ^ -^ LETO—YEAR X«. trzlz g^STJ g?'cVJ™m? CHICAGO, ILL., četrte k, 15. m« j« (M.y 15) 1919. STEV.-NUMBER 115. Publtokod mrnd dhtribotod under parmit (No. 148) aolborio«d by tU Act of Octobor 1917, o« lilo ot tko Poat Office of Cklaa«*, llllooia. B, ordor of iko Proaido.l, A. S. Borloaoo. Po.tm.ator Goooral. ^ccaptanca for moiUat a> .pocUl roto of poaUfo proridod for ki eoctioo 1103, Act • OcU S, ltlT, autkorlsod oo Juo« 14. 1»U. AMERIČANI STRELJALI NA ITALIJANKO ROJNO LADJO. Oficijelna "nevednost'' o dogodku v Smirni. Italijanska meja na Primorskem še ni določena in vprašanje Reke se ni rešeno. Iz Milana poročajo, da so Jugoslovani izpraznili Slovenji Gradec na Štajerskem. """s cmv.::irr,lf nemci predlagajo spremembe v paktu. ogrski sovjet (socialna mobiliza- jeklarski industrijal- POGOJE. Italija iskreava doto v Dalmaciji London, 14. maja. — Reuter-1 _ jev brzojavni urad poroča iz Bel- ®ntenta »amerava a težko bloka-grada ,da se je iAroalo veliko do Pnsilitl Nemčijo, da sprejme italijanskih 6et v Zadra in de- pogodbo. beniku. Vae dete se pomikajo _________ ~~ proti vzhodu, kjer delajo močne !SCHEIDEM^ JE ZAVRGEL atrdbe na zapadnih obronkih di-aarskih Alp. Uini, 14. maja. — Profesor Lu/zutti je menda omenil napram .Ameriškim časnikarjem, ila upa, da prosta Amerika ne bo ua sprotovala željam miljonoiv Italijanov, da se zdmžijo z "materjo Italijo" in ravno tako da Wil-son ne bo pritiral Anglije in Francije ali Amerike, da bi pretrgala prijateljske stike z Italijo. Pariz, 14. maja. — Zavezniški gospodarski svet ima v načrtu težko in popolno blokado Nemčije v slučaju, če zadnja ne bo hotela podpisati pogodbe, blokadi bo sledila invazija. Pariz, 14. maja. — Nemški de legatje so danes poslali veliki če tvorici tri dolge note, ki vsebujejo protipogoje, V.prvi noti pro isijo Nemci za ustmeno debato o Atene, 14. maja. — Brzojavka I mirovni pogodbi; r drugi noti i/. Srairne, katero je zavezniški j predlagajo, ila ostane dolina Kaar cenzor pustil nedotaknjeno, se pod Nemčijo, toda premog se naj glosi, da je ameriška kri/arka iz-j deli med Nemčijo in Francijo; v Ktrelila dva strela na neko itali- tretji noti zahtevajo svobodno oh junsko bojno ladjo v bližini Smir-ne, ko je poveljujk pijanske ladje ignoriral nerednč rčvezni-skih mornariških oblasti. Američani so streljali preko sprednjega iu zadnjega konca italijanske ladje. ki se je na1o takoj podala. Pariz, 14. maja. — Ameriški mornariški častniki nočejo govorili o poročilu iz Aten, da so A-meričani' streljali na italijansko bojno ladjo. Italijani pa pravijo, da ne vedo ničesar o poročenem konfliktu italijanskih in ameriških poveljnikov v Smirni. Milan, 14. maja. — "Seeolo poroča, da so se jugoslovanske •'•«te umaknile iz Slovenskega <»radea na Štajerskem in pred odhodom so uničile mestece in pobile med mnogimi prebivalci tudi ljudi svoje lastne narodnosti. fOornja vest je menda nov košček italijanske propagande in zalo je treba vzeti z rezervo. Op. u-red.) Solun, 14. maja, — (Irske oblasti tožijo, da Italijani hujskajo mohatnedance proti Grkom v ju*-ni Albaniji. Pred par dnevi je bil v Korici umorjen dr. Oufnio, ki sc je trideset lot boril za zedinje-njc < IrSke. Ubil ga je Turek po imenu lbrahlm in preiskava je dognala, da je bil Ibrahim plačan agent italijanskih propagandi-*1ov v južni Albaniji. Francoske oblasti preiskujejo afero. Puri z. 14. maja. — Danes se po-roč«, da sc jc velika četvoriea zc-dinila glede na mejna vprašanja \ pogodbi z Nemško Avstrijo, iz-vzemši italijanska meje na Primorskem. Reško vprašanje še tii rešeno in ameriški delegatje odklanjajo vso odgovornost za po sledice tega problema. Ameriško stališče glede Reke je označeno v Wilaonovi izjavi in tako o- stane Včeraj sta zopet konfeiri- moremo nastopi rala Orlando in ameriški delegat!^'."' 1 "» ™r" ]y i • u ..ri 1 nrfiti vsakomur .s« uo«e /usmn r,: z zzrzr: ........*; -sars: p,,r° ' " . pri življenju. Ali nimamo nobe Italijani fodrnjajo. ili(l ioVlnls ičnih *anj: na naši Rim. 14 maja. — "Oiornale d 1<1rj|f(j ,(i £P|je po o vsjanju. 1'alia" 'at tihro huduje nail An ^ j^Jgpf, 8'ijn in »aticij«, ki nočela revi diratl mej italijanskih kolonij v Afriki. Lkt piše. da ao bili /ave /Miki jako hvaležni Italiji, ko jc ^ topilo v vojno in ko jr pretila ^"" T/i zahti .. _ „ , L» ; muis*' ' ' ' ■ •ernška nevarnoat. ali danea. kn1 'e nevernosti ni več. mi zatesni ki zamenjali hvaležnost z Oglas* niom in r Afriki so vse sami p<» grabili. čcvatijc S Nemško Avstrijo. Kakor su poroča, bo ieiikjpa* katerem je dejal, da je preslepil nemško ljudstvo s svojimi mirovnimi točkami, katerih sc ne drži "Zastopniki naroda so .-.e zbra li danes tukaj kot zadnja skupi ua zvestih sinov svoje domovine, ki je V največji nevarnosti,' je govoril načelnik kabineta. "Meni ml ru | Medlem pa, ko unija srednjega »kili in domačih boljševikov. razreda ne priznava delavcem pra London. 14. maja. - Brezžič-. vi-e do štrajka, si prisvaja to pra ua brzojavka Is Moskve, datira , vi«'o /ase. gl proti znizanju gen, Drugače ne morejo znižati oen jekla, da sniiajo delavske plače. Nevv York, N. Y. — KI I icrl. II. Oary, predsednik upravnega ml-bora United States Steel korpo racije, je odgovoril ua izjavo že. Iczuiškcga ravnatelja llinesa, i kateri je Izrekel, da bo železni ška uprava razpisala dobavo železniških tračnic, thtry pravi, da jeklarski industrijalci ue more jo zuižuti cen, uko ne znižajo priličuega profila iu delavskih mezd. Trdil je, da je železniški ravnatelj govoril, ne tla bi poznal prava dejstva u produkciji jekla. Temu je dotial, tla zvezna obrtna komisija ni mogla znižati cen, ne da bi se dotaknila ludi delavskih mezd. f Nadaljeval jc, da so jeklarski industrijalci sami znižali cene ta ko daleč, tla niso nastale zle posledice za jeklarsko industrijo, I/, besed Oaryja zveni, da jeklarski industrijalci niso pri volji znižati cen, ako se ne zulŠajo tudi delavska mezd*. (Joapodje so pri volji Žrtvovati delavske mezde, nočejo pa popustiti niti trohice od profita. Ko no šle cene je klu navzgor, niso gospmljr tako hitro pričeli govorili, da je treba povišati tudi delavske mezde, ampak no Čakali, da so imeli od povišanih cen že lep dobiček, (lovorsnee predsednika jeklarskega t nista pomeni ju, da so se goHpodje pruadili visokim vojnim profltom, in da se neradi lo Čijo od njih, Diuics se slišijo glasovi, da je treba podrJavTli Železnico, telefonske iu brzojavne naprave iu uicmiio industrijo. (V vidimo potrebo za podrftavljenje omenjenih Industrij, zaltsj hi ue podržavili šc jeklarske indiiMtrije s s t rudni tke, Obe industriji sta sc razvili tako daleč, tla sta zreli za podr-ftnvljenje, Železnice, brzojavne in tele fonake naprave igrajo vaŽuo vlogo kot moderna prometna sred stva, mesna industrija je vnžna ra prehranitev4 ljudstva, ravnota ko važni sta pa v moderni produkciji za splnšui ljudski blago-Htan jeklarska in rudniška industrija. KUPUJTE VOJNOHRANILNK ZNAMKE Waahlngton, D. 0. — Vlada Im izplačala danes $7M,|<»2,JMt»,aM sa mo iii« obrestih ml drugega vojne ga posojila. Vladni uradniki upa jo, da bo ljudstvo pokupilo za obresti, katere dobe za drugo vojpo posojilo, v znamke^ k<'r N,l<"1 najbolje naložili denar. Vlada poživlja, da naj vsakdo odstri/c ob pravem času kupone mi obveznic ter naj jih ZS menja rs Vojnohraiiltne znamke. Vlada iz plača povprečno vsako leto okrog eilO iniljarde nniuo na obredih od H|'u denar je Miljonar Jones g rovi, na zadnji ■'rftli ^ g'*-V V «;4a-vai člani M, |svojega tsyojils, 1 lioljševiške čete pričele protlo- hnli s plsčevsnjem davkom, torej |j„dstvo pUliraiillo Iti TiajpnmH feti/ivo na južuovzIumIiiI fronti h,/aštrajkal., ukn sr ne /niža davek „(.i6l. j,, da ga le nadalje hrani in čete na ,,tt profil In drugi davki. | naloži na dobre obresti. To se pa rglc uuzaj kolčakove pokupi |Vd nami le?.i debela knjiga, v kateri -e HKt stavkov pripenja t W«edand "Nemčija *e mora odpovedati " Ta atrašna, gioribis da *aml |s»d pišemo našo Igatno ne v rednost da nešn rsskeaaooat in da w prastoroljno vprr/rmt. v hrerprlmer-Ki ailžnost. ta knjiga lolgi fronti. Kolčak se je morali Tako mobilizira angleška Imr- le zgmli, ako ljudstvo in milj in ima velike žoar.ij* svoje aile /a prihajajočo vojnoliraiillMe znamke Kdor ima socialno vojno, 1'nija aretlnjega obveznico za drugega vojne k« razreda bo naravno našla zavez-Iga |h»m.jiIu iu kupi la m*ae«e eno II lf 1__ ______I.. ...... I ..t I. . ....{....li »m. a.il.K. IIIHIIlUlI katera Izrekih od Voliva uoirosc, tla ploakva Je tNlgovoril umakniti izgul»e. } i r u- ra/.re« a oo naravno uasia zaver., k" »oso j i m m n..r. ... . ■ Druga ruska tle^ ces K ^ | .............................rmmko, k*'■,., . , nmlno » 'L, frl ...........K-'...............•>' "ZZ^ ' dnnas šteje s.MHl.iSSi delavcev in pusilj" rg/mere. c ZS< boljševlške na severni ifal|» aa • »uoot I » Ta a ••maila | na vaHi fnui tah, ArhangeUk, Ll. rad no |m»ročajo ,ds pro! »o g« n j os'a vil topniške tijieracijr fronti V nedeljo »O AngleM po | topili sovjetski brml tia reki I I Ihird. Pariz. I I maja Brw»j«vka, l iz Sibiuva ns d«nt»graškem at |glsi«i, »la je grof Karoljri, bivši j ogmke ■ v pmerjeuišn tj« zatirve pri am jrtski IMM aa $■ anai I. Sati.aa» BRZOJAVNA DRUŽBA JE PRI ZNALA OSEMURNI DELAV NIK. prrdarduik | »prejel »In;' zuu maja f. delavk ili eno petlnko varga ali ' tiUUi rrle^ke^Ma prebivalstva na domačih slrr.lIMlKI i otokih Angleški delavci ro že med voj ( Monongabsla, Pa ............ I ila teh čaaifc 4kl UttU 1 "#»ntr»tt" iu "alljane" je dobro. J' pri nremtkaojo v«* i da ^ delavei č vrat O organizirajo i «keo, koJodveru tako ■ In to ao etoriH. MnHU ao trt naj■ jl»d-' M vlak. d« mu jr odre,al |čaalnjnd vrč je organizacije v takozvsno johe nogi« Tefko ranjena,a so pre | "tr»«vezo"j ki zdaj »eal«peJo| v bolnišnico, kjer Je kma reputdil e. jsku|M»o, kadar ,.g-oženi iutere- M" »«rl_ ali UMjja M.®« »al^U, K uu in »I 00 za tri ma^ca; Chicago |6.M u leU, »* 71 M pel $1 H\a tri ■M>M> in ** iaoa*mt*Uro $740. "PROSVETA" ZC57 S«. L*w»i.U Cbkaga. •THE ENUCHTENMEN-r Orgaa af ffca ■*« Natia—I IU " OvaJ by tha SI«t—U N»tl—1 B—tit Advertining raUa on »pMBitnl iskava, ki sedaj odkriva vlado Volive v Zion Cityju. Prvi kristjani ao bili komunisti in popuščali so od komunizma vged razmer, v katerih so šiveli dokler ni nič ostalo o$ njega. Po pismu, ki ga je Lenin naslovil na ameriške delavce, ni on socialist, ampak je komunist. Socialisti so Vpmunizem zavrgli na svojih mednarodnih zborovanjih In ao za podlago svojih naukov »prejeli Marksov znanstven socializem, ki res dozdaj še ni bil preizkušen v praksi, ampak ki zanesljivo pride, kadar bodo gospodarske razmere v človeški drufcbi take, da se lahko izvede. Kedaj se to zgodi, je pa odvisno od spopolnenja proizvajalnih in iz-menjevalnih sredstev in drugih važnih faktorejv v gospodarstvu, ne pa samo od dobre volje ljudi. ^Socializem ni komunizem, pa tudi ne sindikalizem. Subacription: UniUd Blata. (mMlGUiejgfKd (Tktcago »5 60, and foroign coontnaa |7.QQ p«*r year. Caoada »4 far iaer; Datum . aktaptel« « Pr- *> \») tmm^nHB /«#•>**. da •• wo aa li*t. . ___ KOMPROMISI IN LENIN. DOPISI. VAŽNO ZA DOPISNIK*. — Prva seja izvrševalnega odbora B. V. P. J. ja sklenila, da doptoi ne smejo praeegati ene kolone.Ured ntttvo nima pravico prelomiti te gtm*ljnAa. Dopisniki, Id ne morejo obdela ti predmeta v eni koloni, naj do pis r nadele v poglavja, Id jih naj označijo z rimskimi Številkami. Na pr. I., II. in III. Tako zaana-movani dopisi pojdejo zaporedo ma po poglavjih v list. Torej, kogar veseli, naj ae priglasi za prihodnje šolske leto. V nobenem znvmlu nimajo Slovcnej loliko ugodnosti, kot ravno v tem, Pčitelji in vodstvo za voda je najbolj zadovoljno z nami. Andrej Sprega r. V zadnjem času je Lenin imel vec pogovorov 8 časnikarji, ki potrdijo, da Lenin prihaja do spoznanja, da so bile v začetku njegovega režima napravljene zmote. Lenin imenuje te zmote napake, v socialističnih vrstah so pa od-nekdaj rekli takim zmotam in napakam, kot jih prizna Lenin, zgrfešena ali napačna taktika stranke. V politiki velja strategija kot na bojišču, razlika je ta, da kar imenujemo na bojišču strategijo, pravimo v po- d jKU ^ ^ hU priob|#n v litiki, da je strankina taktika. Človek je lahko general, „(J|aH Svobodf».( du jo siovenee • 11_____..__i__T1.. „„;.aI>. nalio Ui/il tf nnlitlki I .flhkn i_____ ______„iaiilu Dnbuque, Iowa. — Rojak Jan-ko X. Rogelj je pisal v svojem bil priobčen v pa ni dober strateg. To načelo velja tudi v politiki. I^ahko je človek član stranke, pozna do pike njene cilje in načela, navzlic temu je slab taktičar. To ne velja le za boljševike, ampak šteje tudi v socialistični stranki, kakor v vseh meščanskih političnih strankah, od najradikalnejše pa doli do najbolj nazadnjaške. Kar poznamo na bojišču pod umikanjem, so v politiki kompromisi. Previden general se bo na bojišču ustavil y svojo armado ali se bo pa umaknil, če je spoznal, da mu prodiranje prinese poraz ali pa velike izgube. Zgrešena taktika na bojišču prinese zanesljivo poraz, vprafianje le ostane, kedaj. Včasi pride ta poraz kmalu, včasi pozneje, toda ne izostane pa nikoli. Zadnja svetovna vojna nam podaja v tem oziru lepe zglede. Nemški general von Kluck je hotel kar v par mesecih primarširati v Pariz in posledica te tuktike je bila, da se je moral po bitki ob Marni umakniti daleč nazaj. Ta poraz je že takrat govpril odločno, da Je vojna za kajzerja izgubljena. Ruski veliki knez Ni-kolajevič je v začetku vojne prodrl do Karpatov in daleč v Nemčijo. Zel je poraz in sledila je ruska revolucija, ki je odpravila carizem, kateremu je hotel veliki knez s hitro zmago podaljšati življenje. Citali smo, da so Rumunci napadli z vso silo v začetku vojne in prodrli daleč na Hedmograško, toda sledil je silovit poraz, ki je rumunske armade pognal skoraj v Besarabijo. Na jugu je hotel italijanski general Cadorna za vsako ceno prodreti v Ljubljano. V začetku je imel nekaj uspehov pri Gorici, toda tem uspehom je sledil poraz, ki je vrgel italijanske armade do Pijave. Takih izgledov o zgrešeni strategiji nam ne podaja le svetovna vojna, ampak najdemo jih v vseh vojnah (ieneral, ki ni pretehtal svojih zvez za fronto, moč in moralo svoje armade, svojih Htikov z drugimi armadami in računil pri ofenzivi na eventuelno umikanje, jc bil poražen že v začetku ofenzive, čeprav je vrgel sovražnika nazaj. Navadnim vojakom ni premišljena ofenziva všeč iz enostavnega razloga, ker je ne razumejo in mislijo, da le tisti zmaguje, ki dere naprej ne oziraje se na posledice, ki slede nepremišljenemu prodiranju naprej. V politiki ima vsaka stranka svoje voditelje, ki vodijo stranko in se poslužijo taktike, ki se jim zdi najbolj primerna, da vodi do uspeha. Preudarni voditelji pretehtajo vsa sredstva, ki so jim na razpolago, preden pod vzamejo akcijo, nepremišljeni voditelji pa derejo naprej, čeprav f svojo taktiko pogazijo vse pridobitve. V intervjuvu, ki ga je imel ameriški časnikar v Moskvi -/ Leninom, prizna Lenin, tla se je moral posftlttti troržo-aznih metod in tla ho boljševiki najeli najsposobnejše spe-] cijaliste, katerim plačujejo visoke mezde. Lenin sam pravi, da ho m« morali pogazit principi pariške komune. Al ni to umikanje? Ali niso to kompromisi, o katerih smo trdili pred enim letom, tla jih bo moral Lenin sklepati, tV ne bo hotel pasti nenadoma? V intevjuvu pravi Lenin, da ne ve, kako se bo Marksova socialistična filozofija izvajala, ki ni bila še brez znanja angleškega jezika kot čoln sredi razburkanega morja brez vesel. K temu še jaz pridani, da je Siovenee. kateri ni do bil potrebne izobrazbe v. mladosti lepo rastoče in cvetoče drevo, Jt a terega sad pa drugi umivajo, ko obrodi. Ako se ozremo po raznih slovenskih naselbinah po Združenih državah, vidimo dosti nadarjenih iu uku že I j ni h slovenskih fantov in deklet, .kateri so sužnji današnjega privatnega izkoriščanja. In radi česa? Edino raditega, ker nimajo potrebne izobrazbe, da bi si lažje pomaguji v svojem boju zo žlvljensko eksistenco. Vsakdo razvidi, de potrebuje vsak še ta ko navaden delavce izobrazbo. Ni treba misliti, da navaden priprost. delavee ne potrebuje izobrazbe, češ, saj mu nič nc koristi. Kdor tuko misli, dela sam sebi največ jo krivieo. Le izobražen človek lahko napreduje, dočim morajo neizobraženi zaostali. Parrel, Pa. — Delavske razmere v tukajšnji okoliei so ravno tako slalie. kot so po drugih naselbinah. Pred tremi tedni je nam naznanila 'American Sheet & Tin Plate Co.'da bomo dobili neprostovoljne počitnice za dva ali tri tedne. To se je v-resnici tudi zgodilo. Počivamo že tri tedne, pa mogoče bomo še tri. ker se še prav nič ne čuje, kedaj da bo pričela ta tovarna zapet obratovati. Nekateri nas tolažijo, da bomo i-meli še tri tedne. Druge tovarne v tej okoliei pa obratujejo po 4 do pet dni v tednu. Zaslužek je pa tudi bolj skromen. Večinoma vse delo je od kosa. Navadni de-dalvei so pa plačani po 42e nn u-ro. Nekateri nam tudi obljubuje-jo, da nam bodo znižali plačo, ko vso teorijo, aoeijologijo in poskušajo ignorirati v«o c*talo politično gibanje na aoeijalistični pod lagi. Poslužujejo ae vsake še tako absurdne a lepo doneče fraze, katere alužijo njih populariteti. Seveda to je doeela naravno, da so se že odne-kdaj posluževali ue kaj sličnega razni individuviji v svojih bojih. Jorej to ni taka napaka, da bi ae ne mogla odpusti ti. Toda pri vsem tem je vsenekaj drugega, ker ee more obsojat u namreč krivica, ki jo povzročajo razni demagogi z njih piškavo soeijalno vedo med narodom v A-nieriki. S svojb neumno" taktiko delajo isto, kot da bi gradili veliko poslopje na nepravo podlago katero se mora zViišiti ob prvem večjem viharju. ltazne /raze, se poslužujejo ta ki prenapetneži,' da je družabni red v Ameriki zrel za preobrat da je masa revolueijonarna, da se lahko proizvede mgfesimalni program, tid. ao naravnost fanta stično slepilo za gotove provoka tOrjc, ki ne vedo kaj čvekajo. S tem svojim delovanjem in denia-goštvom- pripeljeji marsikoga v nesreči, s tem si ustvarjajo zle poslediee. Vae to ne koristi nikomur pač pa škoduje .splošnemu delavstvu. Človek, ki trezno misli in pre-udari eelo situacijo, takoj lahko napravi zaključek, da je neumno misliti na kaj takega, kar že ne-kateri pro roku je jo. Ali se moramo mogoče zaheati na (fompersa? Na razupite J. "W AV. Ali na S. L. P.t Ne pri leni je potreba poprej dobre organizacije s pravo podlago. Seveda se marsikateri vprašujejo. ja zakaj je bilo pa Kvropi mogoče. Du. rojaki situacija je bila pu vsa drugačna kot jc pa l.iaju. o tem. prične izpo/.navati kaj je soeijalizem in kaj so raz ne neumne fraze in druge stroj,, o katerih je sedaj toliko vpitja in kričanja. Dolžnost nas vseh je. da sian zelo previdni z ozirom ns sedanji položaj, da ne zaidemo s tir« Vladajmo sami sebe iu ne pUMi! mo sami sebe osvojiti momenta!-ni m izbruhom radikalne atruj* Delajmo trezno iu amotreno idimo po začrtani poli ne oziraj,} se ne na desno ne na levo. Xe dr lajmo pregreškov, kot jih jo nekateri prenapeteži, kateri drve v svojo lastno pogodim tazširjajmb socijalistično lin ratnro iu pridobivajmo novih m*. drugov za .T. S. Z. ako to slu. rimo, storimo svojo dolžnost. M. Aučin, Ambrid&c, Pa. — V tukajšnji naselbini je umrl rojak iu član društva "Naš dom", 3). M. S. X. I'. J., .Mike RajkoviČ. Pokojnik j« pristopil v to društvo 20. oktobra leta 19K5 v starosti 2!> let. I'mrl je pa 29. aprila t. 1. IJodi 11111 lahka zemlja. Frank Zorinan, poročevalci!, NAZADNJAKI SE ZDRUŽUJE JO PKOTI 8-URNEMU DELAV NIKU. - ,, , , . OIIU IIU VMI UIUKUl-Ull J«" l'" V P u1'!"® Ameriki. V Evropi je ljudstvo izprevidcio, kam da pridejo, ako iz katere smo sedaj izprti. Toda najbrže bomo rodi pričeli delati, ker bomo imeli do tistega časa vse žepe prazne. Seveda da privatni podjetniki to dobro vedo in radi tega tako delajo. Najprej izstradajo delavec in potem pa pokličejo na delo. Nekaterim jc vseeno, koliko zaslužijo, samo da i-majo delo, saj nimajo navade ,da bi vprašali za plačo, • Tukajšnja slovenska naselbina je bolj majhna; živi okrog 40 slovenskih družin in nekaj samcev. Imamo dva popdporna društva in sicer št. 2t»2 SNPJ in št. 102 SDPZ ter slovensko godbo na pihala. Ta godba sc je ustanovila pred šestimi meseci, ter dobro Redi tega polagam vsem alfcl^P^hjf- Ta godba priredi svo-slovcnskim fantom in dek»etam> venelieo JI. maja. Tem potom na sree, da naj se izobrazujejo,! '^zarjam « seda., vse rojake v dokler jc še čas, da zahajajo v šo-' J k»lu,r ^ v ,lll,,L le. S tem koristite aami sebi in uaroilu, kateri istotako potrebuje izobraženih ljudi, po izobrazbi. Na tukajšnjem zavodu je letos 15 Slovencev. Ker je vodstvo tega zavoda izprevidcio, kako uka-željni so ravno Slovenci iu ker je vodatvo- naklonjeno nam Slo ven bljiž- nih naselbinah no to veselico. t o j naselbini sc deluje že 1111 11 ~ " Narod sc ceni l<,H,j /H /Kr«(,,)0 slovenskega doma. Dozdaj smo že toliko napredovali, da smo dobili oblastveno dovoljenje ali takozvnni "eharler". To .društvo ima 25. maja svojo sejo. Pozivi jem vse zavedne Slovence, da se udeleže te aeje v polnem številu, ler da ceni, so nam obljubili, du dobimo; |)PjHt0pi,0 k lpm„ (}nifttvn. Seja poseben razred za Siovenee, v ka H0 prične-ob dveh jmpoldne. Nn tereni bomo poleg drugih jezikov ||ej srj| N0 ,m ludi razpniviju|0> izpopolnjevali tudi slovenski je- ;|||| Hf IM.ik|opi M|ov^nskn /Ak in razumno učili sv tudi dru- lt>n|U 4|r,^lvu - •• gih tujih jezikov. Radi tega home !,,m0KtU0f ,jH ostanejo razmere še nadalje take kot so. Prisilil jih jc glad in beda. Radi neznosnega trpljenja so se odprle oči evropskim narodom. da sedaj vedno glasneje zahtevajo svoje pravice. Ali v Ameriki je pa vsa druga situacija, katero bi morali vsi poznati in z njo bi morali računati tudi vsi največji ali superpre-napeteži. Dokler se bo pustila ta in.tsa izrabljati od raznih hipo-kritov in njihovih sladkih obljub in dokler bo buržoazija nad vladala splošno ljudstvo takorekoč z inazineem, je naravnost blazno računati na kak socljalen preobrat. S tem na mislim reči, da jc proletarijat zadovoljen. Nikakor ne, ampak nezadovoljstvo se širi od dne do dne. Toda ni treba misliti, da vladajo isle razmere, kot v Evropi. Kajti dokler bo imela masa vsaj deloma poln želodec, so privatni podjetniki brez skrbi. Sicer po ttami dobro vedo, kako jc potreba ravnati z delavstvom, da se ubranijo večjim nepriHkam. Tu in tam vržejo nekaj drobtin delavcem, da s tem potolažijo raz-, burjene duhove. Kako dolgo bo to trajalo, se ne ve. Ali ve se pa. da jc edini pripo- Toledo, O. — Toledski komer-eijalni klub, "Trgovsko in |s><|. jetniško društvo" in šestnajst bank je podalo izjavo, da se siri-nja jo s tvrdkami, ki so izprle svoje delavce, ki zahtevajo osemurni delavnik. Ta izjava solidarno-sti, ki so jo podali podjetniki in bankirji, dokazuje jasno kot lic-li dan, do je povzročitelje nepo-koja v industriji iskati med privatnimi podjetniki iu bankirji. Ta resnico jc ljudem, ki opazujejo razmere v industriji, že zdavnaj znana, knjti preje sc l>o mačka odvadila loviti miši, kot da podjetniki proste volje le malo popuste od svojih p red pravic Podjetniki, ki priznajo' delavcem drage volje pravico do organizacije, so izjeme, ki potrdijo le pravilo. Dozdaj jc v Toledu izprtili ie šestnajst tisoč delavcev, ker Im čejo podjetniki ,da morajo delavci garati toliko ur 110 dan, kojjiin ukazujejo. NOV 6KANDAL. Radi tega jc zelo • # ... ti .................. K0 udeleži te seje imeli priliko, priučiti sc pravilne VMlk roj|jk |e nnHeIbjnp ,)oho. slovenščine. tjnj „mo |< u |»i I i potrebno zemlji* Radi tega apeliram nu vse slo- ^ hjj kHU,m„ j(, nifljhno poH,n. venske fante m dekleta, ako vam|1>K |.||foro K|J(|uj /fl dn|||_ je mar boljša bodočnost, da p"-iV(Mlu x|M)rovanja ter za vaje slo-dite prihodnjo šolsko leto v ta za-1 v#IMkf ^^ Kakor |||tro He |m vod. Nobenemu še ni bilo zal. prijavi dovolj delničarjev pričeli kdor je sem pr.še . Pojasnjeno jejh...... y ,mv p^J, že bilo večkrat, kaki so pogoji. kjl,oni ^ ^ yfl. Ne uničite vaše mladosti v razuiii t,tevum o blagu, ki ga ponudi vojni o1rjdui aaino dobre Ko bo delavstvo dobro organiz.i rano na pravi socijalistični pod lagi, tedaj šele je treba pričakovati na preobrat, prej pa ne. Dokler bodo pa samo nekateri prenapeteži in kričači ter demagogi razkričavali svoje neumne fraze, pa ni treba misliti, du sc kaj doseglo. Ko bo masa prepojena s so-eijalisličnim duhom, se ue bo zu voljila samo t miloščinami. ampak zahtevala be svoje pravice. Kar na Aalaat uio imjmanj ne misli. New York, N. Y. — Na avitlo je prišel nov škandal, ko so hilr pred sodnika Handa privedenr tri osebe, katerim obtožnica očita, da so hotele vlado oslepariti za tri miljone dolarjev. Dbtožcnei so: Artbur P. Mcy-črs, civilni uslužbenec v vojnem department u, njegov brol .fo-eph P. Meyers in neki Michael A. Kic-ly. Brata Mejrera sta hotela priznati krivico, da bi bila oproščena. ali da prejmeta nizko kazen. Sodnik Hand jc odklonil njuno ponudbo. r< Po obtožlu so bili zagovorniki logovorjeni, da dobe informacije ». . ... , , , . »nego obratno, kar nam kažejo vo \ reme je bolj kislo 111 mrzlo 111 ... „ . . . , , , litve. Ravno pri volitvah pokaže ra
  • e slo. L]ovrn I » «.Vetl \nnie 9. ar O frazami razburjali duhove. - nikdar prej preizkušena v praksi. V pismu, ki ga je Lenini^' ^7'lhcma ...oje častit k">/ vnaprej. A1i,.mo,<1" nlMi»< ,,"1Imm,° 1 .1 11 .. .. . •« • Uujte *e 111 ue porabite svoje 1 da » . 1 .1 i ^li zmago nn volilni dan m I Oldeon Robeiison. neia»w» naslov d it« delavce V Kvropi m V Ameriki, pa govori Lenin v rtni{rih kj|. Anton Valentine,č. t „ynu^onttr„lut vpil j«.,i.1 minister, da konferire z oillsih'111. Ie o komunizmu in zametuje socializem. 'teri vas na stara leta zaničujejo - ----------nli morda mislijo, da s„. ki zaKtopa delavee in podjetnik« /likaj to žonglerstvo? Komur le pripuščajo gmotna; Chicago, lil. — V zadnjem ča- eijalizem rodi v človeški duši z P»vi mo zastavkali delav nolietie nagdnadl m 1'reskrbljeno je tukaj najlNilje treznih misli za razne zabave in telovadite iu «plnh ca vae potrebne telenue vaje. Sedaj ae vrši tekma, kdo bo radikalei. boljš«>viki. ekstreudsti ! terijalna stvar, katero bi se mo-1 delavnega časa in povišanja najvišje ln najdnlj ikočil. Neki j ia \rag hi ga vedi kaj š« vse in gin prijeti §. roko ali pa kupili ifti zde. S skrajšanjem delavne*s gojence tega zavmla jr bll na zadnji tekmi v Phlladeltthiil prvo nagrad«, k« je skotil Ji čevljev in fl ijalerv■, na daljavo. in moral priznati da je komunistična država Ikarcev v lužni Nitietiki |>onesrečila. V Združenih državah je bilo tisianovljenih več komunističnih naselbin. Te naselbine ue \eeinotna vse propadle, le nekaj takih verskih komti-niMieiiih z;idrug h«1 oli tnji, v katerih vlada najhujši ahso-Itili/ein. Ki so pa tudi ua robu propada. Kako izgleda v tfikili vriskih komunihli(dih xadn^'uh, pn dokaauje pn> ne se človek uau«'»i * eltanj«'»,i doltrih sefo^ sporazum med delav«*, To ae je pričelo po-1socijelističnih kujig in čaaupiMOvIporijetiiiki in da *e o1k» strsi« javljali še ,tln mfl 1 znanja.) prepojeni f neke vrste norijalUiičuo gibanj« ter čita >»rezpoM*lni1i . j razprave a soeijalizmu. čila čas- njem plače po saj malo ab a*' ' hočejo na vs«k način prekrivati i nike, kateri piš#j<> ter razprav p<*t#db-e draginje. NOVICE E JU- &P* »ISTI " mm MfftovNi p«r f ■ T 1 goslavije. g por med 'filovenAo narodno vlado" in srbsko vlado. — Kakor poroča i* Ljubljane je nastal r^t #por med "Slovensko narod „„ vlado" in"srbska kraljev« vla tlo Spor je nastal radi ra »delitve posla u*kih mandatov /a državno vjječe, ker so slovensek pokrajiue prikrajšane." Kakor ae domneva, se Isi ta spor poravnal iu menda so dosedanji sU»venski poslanci zadovoljili s tem, da število slo-v-4its k i h mandatov ostane pri startni. toda "Slovenska narodna vlada" b« imenovala sama svoje uradnike iu poverjenike, katere 1h> hotela in imela pri tem popol masa pro te roke. Napraviti hooejo umetno so vraštvo med Slovenci in Hrvati.— Kakor sc porftČa i/. Zagreb«!, hočejo nekateri poliličarji zanesli nesoglasje med Slovence iu Hrvate. Pričeli so trositi nekatere neutemeljene govorice, . da hoče "Slovenska narodno vlada" v Ljubljani prikrajšati Hrvate pri izmenjavi živil in da se je pričel že prepir med obema vladama. Zagrebška narodna vlada v tem pojasnjuje, da so vse te vesti in govorice neutemeljene in da vlada mod obema državama oziroma vladama najlepše soglasje in da ho-tojn le nekateri izrabiti te vesti v posebne namene. Toda s tem ne bodo uspeli in ta "metoda" .iim no bo prinesla zaželjenegn do-l»i<"ka. Dogodki v Zalogu pri Ljubljani. — Ljubljanski Slovenec poroča od dne I rt .aprila t. 1., da jc mirovna konferenca sklenila poslati medzavezniško komisijo v Ljubljano, da preišče dogodke, kateri so se dogodili v Zalogu v Ljubljani. ('lemeneeau je naročil Imperializem te vlada NEMCI PRUDULGAJO SPRE-MEMBB V PAKTU. (Nadaljevanje s , 1. strani.) * ne sme nikdar biti podlaga IkhIo-' iui zakonom, na avetu Sm st> zbudil i/, neke illu- SLAB 1200V0K Jefferson Otty, Wo. - Družba, j ki lastuje S1. Lottis & llauuibal Železnico, je vložila prošuju. da se ji dovoli razdreti feleznice in prodati ves materijal. Družba ir-( SUttailu Nftrdsi P^ptru Jefatti. J av. Pariz, 14. Ju„ja> alisučne jute • hI bor so« -riiacionale, ki je bil izvoljen ua mednarodnem kon- ,„ ,- . ««*u v Mer,utrdi, prouči p„kt li- ^^ *«• narodov iu mirovno pogodbo i , , 'T""' jn,n,H' ' "Mr",r Je včeraj objavil poročilo, v ka'! dimumlV U P^i^uUja *ije; narodi ho v tej dobi, ki je'javlja, da ne more izhajati, ker je ' vlada povišal uslužbencem. ■ j .......i —• j- - . |tsko revna ua idejah, zopet izgu-j vlada povišala mezdo železniškim 'j bili eno vem. Katero ime je biloluslut je U govorjena /. večjem zaupanjem isočerih ust ua krvavih Imjl-eUkih jarkih, v osirote GLAVMI ITAMi att7 W IO. LAWNDALE AVE.. CHICAGO, ILLINOIS GLAVNI ODBOR ZA DOBO 191*-1922. bnitvabu odbor. tereai ostro obsoja oba pakta mirovne konference. Poročilo ■nI, iu {Hitlačenih, kakor ravno i-inc \Vilsonf — Danes se pa slika tega mironosea nahaja poleg na- l ,. , , . ' «' < • • li™ ll II podpisali sledeči 4;i, ■ % „ t vet oznani socialisti: lljalmar > lo !Whnu vl Hranting iz Švedske, Camille 11 uysuui i is iz Itclgijc, A rt h ur llenderson, J. R«n.say MiicDo-milcl in t*. H stuart Buuiilng iz Anglije ter Pierrc Henaudel in •leau Longuet iz Francije. Liga narodov je v tem poročilu označena kot "liga vladarjev," '»e pa liga ljudstev, zastopanih v parlamentih ~ "Liga narodov instrument zmagovite koalicije s petimi velesilami na čelu. ne pa organ mednaAtjnfp pravičnosti za vse narode." ' Velika napaka je - se glasi izjava — ker ni Nemčija vključena v ligo narodov. Ta krivica se mo ra takoj popravili, ako hočemo, da bo liga res sredstvo za prečenje nove vojne. pre dim« sliko naših vjetih bratov v tujini, JIKiov, toda storil bom, velikih likal' bom žavah. TstanoVitev poljskih mej je krivična in razcep Nemčije v dva dela ustvarja pogoje za novo vojno. Ncčuvena aueksljs Šan-tunga s štiridesetimi miljoni Ki tajeev po Japonski je velikanska krivica, o kateri *e ue sme molčati. t!lede na Saarsko dolino je ml Versailles: 'Kot preniugana drža- pol leta $1.40 in za celo leto $2.80. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov t UPRAVNlSTVO 'PROSVETA', 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, lil. bor mnenja, da je Nemčija oprn-tej komisiji, da mora te dogodke I vičena zalagati Francijo iu Uelgi- j je potegnil \lak z delegati s Kolodvora: "Mi smo odločni Nemci in ostanemo Nemci. Zuhteva-nio združenje z nemško republiko." Politični krogi v Nemški Avstriji so zelo rnzburjeui VHle«l tr-dlh pogojev napram Nemčiji. Dunajski listi pišejo, da je Wil-sou prelomil besedo iu pozivajo natančno preiskati in krivce stro-go kaznovati, da nn ta način za-dobi italijanska vlada zadoščenje. I'dki še enkrat ponovijo . Ta komisija obstoja iz štirih | tfonelalov in sicer ameriškega, francoskega, italijanskega in angleškega. (» teli dogodkih v Zalogu pri Ljubljani je bilo že obširneje po ročnim. Slovenci so namreč napadli vlak napolnjen s italiiauskiuii begunci iu vlak italijanske vojne komisije, SI ivetiska narodna vla- zjra nu Wilsonuvih štirinajstih točkah. Wilson ima lcjio navado, da nagovori ljudstvo tujih držav Žar preko dotične vlade — Neiu-ci uaj ga posnemajo in nagovore ameriško ljudstvo, čigar čast je v nevarnosti." giji in severni Franciji, toda pn-delitev uprave v Saaru ligi narodov daje sum, da se za tem skrivajo aneksistični nameni. Dispozicija nemških kolonij je delo imperializma, ki sc hoče na ! siliti z vojnim [plenom, socialistov zaključuje: ga de! Izjava '"Mir, ki ga delajo v Parizu, ni naš mir in pre let arija t v zavez niških in nevtnalnih državah od klanja vse odgovornosti za njega posledice. Politika zmagovalcev bo še dalje ugrožala narode z delitvijo plena ne glede na želje ljudstva in brer. pomisleka na neizogibne posledice." ('urili, 14. maja. - Mednarodna ženska konferenca, ki sc vrši v tem mestu, je soglasno sprejela resolucijo, ki obsoja mirovno pogodbo. Miss Jane Adams iz. Obi cage je predsednica konference. NAZNANILO IN ZAHVALA. S potrtim srcem naznanja iu vsem sorodnikom, znancem iu pri jateljcm tirom Amerike žalostne vest, da mi je po nudštiriletni mučni bolezni*(na ledvicah) zavedno zaspala soproga oziroma mati ga. JULIJA PAVLOVI0 dne 5 maja 1Hlil. Pokojna Julija je bi'.a rojenu leta 1HH{| v liieži- c%U na Štajerskem, v Amuiikl je hija 14 Jet. Poročena sva bila 7 let iu S mesecev bila iui ju vedno zvesta iu skrbna družica ter ljubeča mati svojega sinka, vedno dobrodušna iu mirnega značaja iu zavedna hči slovenske matere. Y Ameriki zapušča mene žulu-jočegu soproga iu sinka Frnuky* ja, ki je v starosti ti let, nadalje očeta iu dve ncmIH, v stati domovini pa matur, d\c sestri in enega brata. Atentat na Paderew»kega. U preganja Slovence? Kali l London, 14. nuija. - 1/. Varšave k ru-! poročajo, da sta zadnjo nedeljo junake oblasti postopajo še icjše >< Slovenci, kot so prej av- neznanca napadla atrijski nemški uradniki. Ali ve- j predsednika Paderevvskegn,Jco lil«, desetoriea ne ve ,da je v Ita j« množica Poljakov sprejel« ministrskega ko ga ua Kitajci grose ivojim delegatom * nasiljem, ako podpižejo. Pari/, 14. maja. Kitajskii delegat je v Parizu so prejeli z j loma ver Trstu J.tHHI slovenskih otrok brez! Depeša dostavlja, ila je napad vsake šole? Ali jc znano veliki!delo poljskih boljsevikov. desetorici postopanje italijanskih -- oblasti s Slovenci v Trstu? Akoj koče velika desetoriea preiskati vse majhne nrestopke, naj prl^n«1 tuijpev« v llaliji sami in v od Ita-, •ijauov zasedeKih krajih in imela ho dovolj posla. Seveds. Slovenci •oio majhen narod in nekateri mi-. i|'», da kc >, nami lahko postopa,! kakor nekslefi hočejo. Kolikor jc dosedaj znano, jc dala preiskovalna komisija ukor •l iuiHlnvnnom iu vojaški povelj-•uk \ Ljubljani je nedmrteščen i drugim. Proti cenzuri v Jugoslaviji. — Sarajevska 41 Pravda' . glasilo io"if«i|ovnnske muslimanske or«»s ui/seijc poživlja državini vije**-'I i naj islpravi cenzunt ka'ers t« OGRSKI 80VJET POSTAJA MOCNBJŠI (Nadaljevanje s 1. strani.) di proti majhni plači. To je storil kljub temu, da so komunisti xa plenili vsa njegova obširna po- sesl va. (Sprva so poročali z Dunaja in Kodauja, da je bil Karolyi uiuor jen, drugič, da je zaprt in tretjič, da je pobegnil v Avieo). PAMETEN PODJETNIK Birmingham, Ala. - A. SV. (tiihli. tajnik neke podjetniške družbe, ki sc peČk z Izdelovanjem čevljev, iu ima svojo tovarno v MiUvaukee, je izjavil, da je nje-gova tvrdka v tem mesecu uve dla 44 ur dela v tednu in da jih zniža na 42 ur. Pripovedoval je. dn je tvrdka dosegla boljše us-pehe, ko je uvedla 4H ur dela v tednu, kol druge tvrdke. pri kate rib so delavci delali po deset iu devet ur ns dan Povdarll je, ds j ^ ^j;;^;;; "j r njegov« tvrdka ne povrne ni- ]|(Vj||.|(| Nh. v||||i|(. kdnr več v predvojne »-ase. EAD BI IZVEDEL Sprejmite najtoplejšo zahvalo aa naslov od bratov moje soproge vsi 11 s i i, ki ste ml stali na strani FIIANKA Si fi AN.I ln PKTKII za časa njeno bolezni, s pomočjo SIKANJ, domu sta iz Dolul Uu iu tolažbo tukaj v JohnstoRiin in čavae, Cenjene rojake uljudno rojakom v Forest Clty-ju za časa prosim, ako kdo ve za njiju ua mojega ondotiiega bivanja, vedno i siove naj uu lo naznani, če pa bo mi bodete v sjiominu za Sašo Mta sama čltsla ta oglas, naj mi storjeno mi dobroto. PohcIuio »e| pišeta im moj naslov: Frank Km zahvalim M r. iu Mr*. Novak, ka jtera hi jt mi bila vedno na strani za j časa njene bole/ni iu smrti, enako J zahvalo mojemu bratu ter njego-| vi soprogi ter sestri Mariji iu ho p rogu ter ostalim sorodnikom. Srčna hvala poveeui od slovenskih pevskih zborov Itlcdii ln Jugoslavije, ki ste mi zapeli v srce segajoče žalost Inke ob njenem ksla, 1721 E SOth Street, Loraln, Ohio. RAD BI IZVEDEL zu svojo ženo Ano Itahlč, katera mi je pobegnila še dne dO. aprila, Predno Min odšel na delo V jutro bila je še doius ln ko sem se pa vrnil i/ dels domov, lil lulo več nobenega sledu po njej, Puatlbi ROPARSKI UMOR Telluride, Colo. Zunaj oie sta uit našli M letnega Frank A brzojavk, v katerih m- «•„r Uomm. rudniškega po-entnlks jim grozi, da jih ne čaka nič do-1 jeuega odzadaj \ glavo. Po brciza ob povratku. ako podpišejo ,i( !<««•»» Monde v /nosku /H govor. Prisrčna hvala družini No IMNMNJ. Ona je srednji' poalave, vakovl, Vidricbo\l. tlsbrenjevl.I malo pegasta piMibrsru, seboj ima bratu, sestram iu IMiicIunau and delela hčerko 10 mesecev staro s llaiiti t'o. ter Vsem krasni' venec svežih teres e položiti ob njenem odi ii 1 imbaja, da ml naznanijo njen sr preblage pokojnlee v za, De Msy 14 lf» I« 17) ____ | vedno „j(.ni,UI1 j,,oba, Vaša številna ude- a»"|»oslali zastopniki itt.0«t dr*av j vtčjo svoto denarja. Nekateri ir-ii^i,,, „,j j,. (,j„ jwl-l„ mbroj Ijaiiov l/ Santungs, glasi: dlj«. da j< Imel jiri »eld do dva ti prijateljev, ki tako blago nikdar Wi dolarjev. Imel je dragoceno' uro ln dlsmantno iglo Pri njeni "Ljudstvo v Santunaul ■ ne siirejiiic |M»gojev, ki nas ir.ro<*a Sttžnos! Japonske JaiionskHlniso našli flenarji ln drugih vred lejno nfdlva na potrto srce v času luge Iu žalosti. fARMA NAPRODAJ 1'mmIu si- 40 skrov (srma s do i brlRil poslopji iu blizu meta. SiiOO • ... ii t- i ur Tsao Ju Lin čitfsi ostanek avstrijske vlade. Ta ne isao ' nazivi je lo sUurdno fcnznra ^zgann v I umg m olMdoji samo za časnike ampak za privatna »d4fua <"'Ss bi žc . da se ml pra v i in <|la pr*\H ljudska ST obode. I ETALO V SLUŽBI PEOTI GOZDNIM POŽAROM W i*bingtan, D. C. - - S pr\lui •"•i»m prično letala petMiljiratl »1 šuiuami bliso Rirertida, CrI « l»e zmeni za ljudske priitice iii|io«ul je lnla in ostane ilseilcljles nla | lir j št ti narodov lr»iSjslcs d«m«.|i- .... t......lo l.in ' IUI' »• » i in i »os Tsuitg llssng (Wvi. poslanik na .1 n|M»iiski Ri, katerega KlUjel pošten« preteplO w»s»u«its vsImI u« la res. ki as trpi Ijudsiv«. \V»t podpišete jsfHrti-ko vrt teilaj ve«te ksj v.s čaks k;, dsr se imele domov V slih i rf ImŠsII. siari kltsjsko vorov ne bomo p« ■kajti ml mi»iiM»n pustile resae ns« VAŽNO SVARILO Nevv Y«rk N V - Dr lie«irge" W Kir«'hwey, ptedsednlk zvezne hIiiŽIm- za iMuredovauje dela. j' Inazuaiid, ds je na«! tri tisoč vojn !kov brrr dels, ki «« martHrall v, isirsdi 77 dhizij« Dejni j« «L. ,l«n4a ti *ojaki »»aisli 4e nadalje i Irrer. dela dokler neuyorškl jetniki »te a4«»re smJ- sanje, kiit da snmo mahajo r zastavicami. IV j zral je pf»«ljetnike .da naj rea ue kaj ff rm breSpMselR», d* f a jih šte*llo skrči. Pokojno Julij«« »nio |Mikopati na j,. plaeatl takuj Iu oalsloi fl UUi pN ns lahke obroke. Zs I VN« podtolmoftti /glasile »e pri f HERMAN TH1EPENTHALER, 901 Msttbeas Rniiding. v«|al <1 e»«»ia in Oeaiul Avenue, MiUsaakae, Wia NAROCNIROM V POJASNILO Za oglase so odgovorni le agla Isvald sseni Mi »e sprejaMO io ■jih nobeno odgovornosti Vsak Vdor kupi ir ortiuvov »n mo ai vžač saj sam mM prlpiže V«a ko odgovornost la pask4ioe naj mestno p<»k«»pulis«e I ii siidn ieR', t emeter.v dne 7. inaj« v Johna-iom uu, Pa. Vm*ri mii i>«1 nik "iu ln ananeem j« pi ;por«H«io v blag spoinlu. Tet,! tlrsgs soprogs m losli pa 'f liiu; )M»čivsj Riirno v hladni avo boilnl smerlškl remiji! Žnl.iioei m»tall Frank Psilovlč, soprog Frank II Pavlo«ič, sin, Ivan Kavnik, ai8t, Amslija* bi — — Jidiii.toHii, Pa,, «b>e 9 maja FMK. PRIHODNJI PARNIKI ZA V EVROPO. Maja S4-ltMkMNk*« * Harr.......H1M Mijill- NMd*a v Mavra ,fM ®0 (I raki«) trn »Iui« tUlka pUtis aH •a »flla.U« ptli EMIL KISS BANKIR 133 Socond Ave., Naw York, N. Y. Menjalnica denarje in poiiljenfe denarje vjlrvatsRo, iiitronipi, Dalmacijo im SrfciK »eoal vsak Uprseniltvo Itste P EO 8 ¥ I/T S V spomladanski noči. Janko N. Mogel j. Tam v dolini, kjer ne vije sre-bruobliščeči potok, »»o zadremale /adnje siromašne kočije ler ne po skril« nn-d cvetoče in zabrstele jablane, hruške in cvetja pollie ceš- Potegnil se je iz postelje do o-mrežene line in pogledal v nočno tišino. Daleč ni videl. Pred liuo se jc razcvetgia bela, z rudečimi lisami potresena jablana, v svojem prvem zelenju, opojni vonj uiu je kar s silo udaril v nos in pljuča, da se je prijel za razgaljene prsi. Na pršili, pod pritiskajočo in ra-skavo toko, je začutil tako nepo- pljt\ Mula cerkvici* ki se je vzdig w j^jMao toploto, da je še uila nad hišami in kočicaiiii. še o-|y vc(.jQ Kjj0 pri(jNkjtl ua prsa, ka- na se jc ponižala in razprla svoje j materinske perut n, kakor kolja nad svojimi piščanci. Lajanje psov jc izostalo lo noč, vlegli so se v naateljo, da praznujejo lihoto iu milobo prve lepe in čarodejne spo-oiladanske noči. Niti nočni skovir s« ni oglasil, kakor da mu je ie zadosti njegovega skovikanja in inrt vaških opominov, lu selski bolniki so prvo noč v nastopli spomladi izgnali tisto veliko in usi-Ijivo slutnjo o bližajoči se smrti. Vse jc spalo in počivalo, nočna ti-šlna j<- pregrnila pajčolan po cvetočih jublauih, dišečem cvetju sta-rili hrušk in po majčkenem In mr-golečcui cvetju belih češpelj. Luna, zvezde in zvezdice so prijele svoj ponočni govor. He Veliki voz je naslonil svoje kolo ob vrhunci« Zaloške gore, da se je mogla /veziIs Severnim pogovoriti s svo-jim sosedom. Pritrjevale so te zve/dice, du se je kar videlo njih migljauje in pomižkovsnje. Luna pa jih je poslušala in Čuvala pred meteorji drugih svetov, kakor njih skrbna iu stara mati. Ozračje je bilo čisto, polno sri L< v da hoče pridržati to nepojasnjeno iu veliko silo le v svojih pr-sih. Lica so mu oživela, topla so postala, tako priljubljena, da se je sedaj z obema rokama prijel za liri ter se stegnil po postelji. Uprl »»e je v komolce, razbacal odejo in gledal v jasno mesečino pomladne noči. Globoko je dihal ;nasiti)a so se nje/ova pljuča nevidne pomladanske sile, opojnega vonja in nepoznane, toda zaoknite skrivnosti. Nasičen je bil do skrajnega roba njihovih želj. V prsih je oživelo nekaj, kaj, satn ni vedel. Toda živelo je, iii to je že opazil ubogi pastirček. Močan in vesel je bil, da bi rad /avriskal ,toda bal seje gospodarja. Toda mirovati le ni ino gcl ... Skočil je z ležišča nn raz-mrseuo slamo, ter se valjal od sa-nicga veselja. Medtem pa se je ua tihem smejal sam sebi, kakor da hoče povečati svoje veselje in praznovanje te velike in pričakovane spomladi, o kateri mu je pravil« njegova mati na smrtni postelji. Hekla mu ie: "Jurček, ko boš ti vzrastei. takrat boš močan. takrat broe svetlobe, v katero ae je vlezel boš ve-"cl in poln življenja ;tak spomladanski duh, spomladansko življenje in vrvenje. Nepopisna in tajna sila je kraljevala v njem. Zemlja je Čutila to silo, drevesa boš kukor razcvetajoča jablana med zelenimi ln cvetočimi breskvami. Veš, Jurček, takrat bo spomlad, in takrat boš ti srečal so se jI pokorila, živali so se vese- življenje, ki se ti bo nasmejalo v lile in celo potok, ki je hitel skozi j obraz... Vse bo veselo okoli tebe. celo zimo, da pribiti v južne in nad teboj in pod teboj. Takrat boš gorke kraje, je zaostal v tem spo- tudi ti mlad in radosten, ko bodo mladanskem času, da ne navžije zacvetela naša polja, naši vrtovi nove ln skrivnostne spomladanske!;,, lvojn mladostna lica. Ne zataji sile, novega življenja. te mlade ljubezni, nnvžij se te ('elo selo se je zazibalo v hla- j skrivnostne sile in srečen boš pr den iu duhtoč spomladanski sen V tem velikem in naskočilo le-peni miru je kladivo udarilo oh vlkial, kot sem bila jaz,., Prvikrat sem poljubila tvojega očeta med vonjem dišečih spoiuladan- zvon. ki je visel v z.ačrnelem in *kih cvetov, in bila sem tako sre- nizkem zvoniku. Dvanajstkrat j« udarilo. Počasi in veličastno je tolklo to kladivo, kakor da hoče vplesti v to vsemirsko nočno lihoto harmonične odmeve sciskcga zvona Nočni zefir je božal duhteče cvetove zarudclih jablan, pobeljenih češpelj iii ua vrtu smehljajočih sc breskev. V razpok lih popkih so m> stiskali zahrsteli lističi, kopajoči se v nasladi sočne mil-hrozijc. katera je silila iz tal, pod drevesno kožo, po šibkih mladikah. naravnost v usta teh ponije-nih lističev. Pričelo sc je nočno in pritajeno šepetanje o davnih in davnih sanjali, o sanjali izzii onih čna. da z veseljem umiram zaradi te sreče ..." Jurček se je najonejal kajti zazdelo ve mu je, da ga gleda v o-brn/ njegova mati, pred katero pa stoji prerokovana spomlad, prinašajoča mu življenje... Smejal se je Še nadalje, toda tiho se je smejal, tla ne bi zbudil hlapea, ki je spal v njegovi bližini. In spomnil se je zopet vseh materinih besed. — Kaj je rekla; ds naj ne pozabim .... o, da naj ne zatajim te mlade ljubezni... Jurček pa je mislil,.. Komu naj povem, dn sem videl življenje? Hlapcu, da se bo smejal? Uospodarju, da me odžene od hi- KONCE8UA ZA E* DAN BO STALA $305. Columbus, O. — Kazne politične hoinatije pomnožil je še izjava državnega prokuratorja, ki je odločil, da so saluni lahko odprli dne 2li. maja, to je dan pred u-vel javi jen jem prohibicijc. Koncesija za salune poteče dne 24. maja. Pravijo, da ss lahko dobi koueesija za ta dan, toda stala bo Okoli pet sto sahnuirjev v državi bo baje imelo svoje salune odprte na dan pred prolii-hicijo. Državni prokurator dalje meni, da niso bile sprejete postave, s katerimi bi bilo mogoče uveljaviti prohihicijo. Napredni elementi govore, da bodo postave precej široke, čeprav bodo sprejeli nove. Obe stari stranki, ki kontrolirala IcgisJaturo, se prepirata radi davčnega programn, iz tega sledi zanesljivo, du bo sklicana legislatura k izrednemu zasedanju zadnje dni v maju. Ooverner se pritožuje, da bodo davki visoki. Občutili jih bodo najbolj hišni posestniki, ki jih bodo skušali zopet odvaliti nu stranke. Po zakonu za gr^injo in popravljanje cest bodo morali ljudje v enem letu plačati šest in petdeset mlljonov dolarjev. Po guvernerjevem mnenju je ta vsota previsoka in lahko vodi do potrate in korupcije, Ooverner je z.« grozil, da vetira predlogo. Kljub temu je legislatura sprejela popravljeno Foutovo predlogo, dodala ji je originalno določbo za pobiranje cestnega davka, ki bo služil za popravljanje državnih cest. V političnih krogih govore, da bo predloga sprejeta kljub guvernerjevermi vetu, če bo le. mogoče dohiti potrebne glasove. časov, kit se je pričelo prvo živ-j le? — Nobenemu ne povem,.. O, Ijeuje. o časih, ko sla ne poljubili | že vem! — ...on« ima tako pri-prvi dve obstoječi življenji. srčne in majhne oči. Vedno se mi N' teh posilili nočnih urah sc je smeje in rada me ima. Polajnar-vzhudilo na tisoče ziihrstelih živ- jevi .Maruši bom povedni jutri Ijenj. iu>ict. — Poslovenil PoJravtki. Nadaljevanja. Vendar pa so Kazimirjevi privrženci večkrat obupovali, češ, da propadejo s svojim kandidatom ; vse jc bilo, kakor re#eno, odvisno od. plemstva, katero je večinoma stalo na strani Karola, k čemur jih je vleklo ime Višnjeveckega, kakor tudi kraljevičeva dareŽljivost za javne naprave. Kraljevič Kurol, varčen in premožen gospod, se ni obotavljal dati velike svote za osnovanje novih polkov, kutere naj bi prevzel Višnjevecki. Kazimir bi bil tudi rad posnemal njegov vzgled; gotovo ga ni odvračala od tega skopost, marveč prevelik potrata, radi katere mu je vedno manjkalo denarju v njegovi zakladnici. Medtem sta začela brala sklepati pogodbo; vsakega dne si naletel nu poslance med Neporetoin in Jalilono. Kuzimir je, kot starejši, zaklinjal brata, naj mu rodi bratov-ske ljubezni odstopi prestol; škof pa se je vpirol ter odpisoval, do mu ne pristuje zametovati sreče, ki ga more doleteti ob času svobodne volitve kralja. Sesttedenski obrok sc je čedalje boj j bližal koncu, ž njim vred se jcj)ližala tudi nevarnost od strani Kozakov. V Varšavo je dospela novica ,de je Hmelnicki, pustivši obleganje Lvova, šel pod Zamostje in da dan in noč napada to poslednjo trdnjavo poljske ljudovlade. Govorili so tudi, du se je razun poslancev, katere je poslal Hmelnicki v Varšavo s pismom in naznanilom, da glasuje za Kazimira, skrivalo še med tolpami plemstvo v mestu vse polno preoblečenih kozaških starešin, katerih nihče'ni mogel spoznati, ker se po ničemur, — niti po jeziku, — niso razlikovali od druzega plemstva, zlasti iz u-krajinakih pokrajin. Nekateri, kakor so rekli, so prišli samo rodi radovednosti, da bi si ogledali volitve in Varšavo; drugi, da bi čuli, kaj se govori o bodoči vojski, koliko vojske namerava ljudovlado postaviti na bojno polje, od kod dobi za to potrebnih novcev. Mogoče, da je bilu resnico, ker je bilo med zaporoškimi veljaki dokaj pokbzačc-nih plemičev, ki so lomili za silo tudi i«*inščino, dn jih ni bilo mogoče spoznati. Treba je omeniti, da kc no daljnih stepah sploh ni razcvetela latinščina, in knezi, na primer Kurčeviči, je niso znali bolje, nego Bohun in drugi atamani. Toda podobne govorice, razširjajoč se po mestu in po volilnem polju u kupno z novicami o uspehih Mioeluickega in o kozaško-tatorskih prednjih četah, ki so že drle k Visli, napolnjevale so človeško srca t nemirom in grozo ter povzročale večkrat krvave prepire. Dovolj je bilo, da so med zbranim plemstvom obdolžili koga, da je preoblečen Zaporožec, in tnkoj so go. razsekoli no kosce. Na tak način so morili tudi nedolžne ljudi, in posvetovanje se je krusilo, ker sborovalei niso dosti pazili na treznost. ZačoNiia vlado, postavljeno po kraljevi smrti, ni vedela, knj naj počne, kako nuj prepreči neprestane prepire, v katerih so se klestili večinoma radi samih neumnosti. Toda tudi če so resnobne ljudi, ki so ljubili mir in slogo, boleli ti prepiri, poboji in pijančevanje, so nasprotno vrtogluvci, k v« rt ovci in pohajkovalci čutili, da je tu nastopilo za nje pravo življenje in so še tem predrznejše doprinnšali različne pcrsekucije. Ni treba omenjati, da glavni načelnik vseh teli jc bil gospod Zaglobo; vodstvo mu je pridobila njegovo vitežka slava in večno žejo, radi kutere jc mogil piti, kolikor mu jc bilo ljubo, ter njegov jezik, tako gibčen, da se nihče ni mogel košuti ž njim. Zaupljiv v samega sebe je bil včasih klo-vern in pobit' In takrat je sedel v čumnoti v šot«-_jai-M*e je pa prišel na dan, bil jc kaj slabe volje, močno nagnjen k prepirom in pobojem. Zgodilo se je enkrat, sla ie v taki siniti volji močno opraskal Dunčsvskega iz Ravna samo zato. kar ja gtfmo grede trčil ob njegovo sabljo, V takem stanu jc prenašal samo še Volodijevskega, kateremu je tožil. da g« muči dolg čas zo Skretuskiin in njegovo kneginjica. "Zapustili smo jo," pravi, "oddali jo knkor Judeži v brezbožne roke. Bog som ve, kaj se godi ž njo?" Za man mu jc Volodijevski pojasnjeval, da, ko bi ne bilo Pilavio, bi "ubožieo" že iskali; toda sedaj, ko jih loči od nje le sila Mmclnickcg«. se-dnj jc to nemogoče. Pa plemič se Hodu utolnžili, VILLA VSTATA IZ POZABLJIVOSTI. Douglas, Ariz.—re bi bila vojna trajala še par let. bi Villa izginil popolnoma v pozabljivosti, fcivel bi kvečjem še v "šundro-mirnih," kjer je odkazano mesto tnklui "junakom." Ali vojna je minil«, mirovnn konferenca- sc Id i z« koncu ln tako vstaja Villa iz pozabijivont i in bo kmalu bleščal v prvih kolonah vellkonMMl-iiiii dnevnikov. Sem je došlo poročilo, da ho hauditjc napadli Conanejo v So-nori. Pri tinpadu s., bnnditje kri marveč postaja obupen ter preklinja vse, ,u . m ur stoji svet. Toda taki žalostni trenotki so le kraiko tr jali. Gospod Zagloba je potem, kakor bi si hotd nadomestiti izgubljeni čas, pil Še več, kakor J vodno; preganjal je čas po krčmah v družbi n»i večjih pijancev ali mestnih krasotic. VolodijeviS mu je bil pri teui vedrio zvest tovariš. Poslednji dasi izvrsten vojak in častnik, ni imel v sebi on* resnobnosti, kakoršno je kazal po nesreči go>,L Skretuski. Svoje dolžnosti do ljudovlade je irVf še vol h tem, da je bil, kogar ko mu ukazali, za drugo ni maral, javne zadeve ni razumel. Pripravljal je bil objokovati nesrečo ua bojišču, loda jie v glavo mu ni prišlo, da prepiri in nemiri s., Jjnilj stvari ravno tako škodljivi, nego bojna pobila Bil je z eno besedo veseljak in vetrnjak, kateri prisedši v stolični šum, je utonel v njem do u^ ter se držal, kakor osa gospoda Zaglobe, ki mu ;f bil učitelj v somopušnosti. Zahajal je ž njim k plemstvu, kateremu je gospod Zagloba pripoved* val pri vrču nezaslišane reči, pridobivajoč ob enem privržem ev za kraljeviča Karola. T« Nt> pila in se prepiralu; v takih slučajih je branil u. globo, če je bilo treba. Večkrat sta sc sprehajala po volilnem polju med šotori in po mestu, nii^f ni bilo ulice, komor bi ne bila pogledula. (iospoda Mihaela je srbela mlad« roka; hotel kc jc skuzati in pokazati, da je ukrajinsko plemstvo boljše ud druzega, o vse pa prekose knežji vojaki. Znt» si» uplflsč iskola priložnosti, zlasti med privržean kneza Dominika Zaslovskcgo, do katerega sta imela obu veliko mržnjo. Zaletavala sta kc samo v znomenitejše pretepolce, ter zmišljola že napmj vzroke prepira. "Vi z.ačnete prepir," je dejal gospod Mihael, "potem^pa jaz nastojim." Zagloba, duši izurjen tudi v dvoboju, odstopil je to nalogo vsikdar bratu plemiču Volodijev-skeuiu, češ, naj ga nadomesti, zlasti v slučajih /oslovskimi. Ko sta hotela začeti ravs in kav«, je Zagloba navadno začel prepir. Ko pa je razžaljen plemič zagrabil za meč ter ga pozval, je poslednji dejal: "Čuj, gospod, nisem tako brezvesten, dn bi te hotel obsoditi v gotovo kiurt? — Ne, poskusil« ruje ,če ti je ljubo, z mojim učencem in verjemi mi, do še njega ne prekosiš!" Sedaj se je predstavil Volodijevski s svojimi privihanimi hrkicami in — naj si je blo nasprut-nku ljubo al ne — začel ž njim dvoboj. Ker je bil vešč v svojem poslu, je navadno po nekolikih udarcih izbil nasprotniku orožje. Toko sto si ob« i Zaglobo izmišljevala zabave, zato je tudi rast la njunu slavo med plemstvom in nemirneži. "Ce je že učenec takšen, kakšgi mora biti »e le učitelj!" so dejoli. Le gospodo llorlompo gospod Volodijevski dolgo ni mogel najti; mislil je, do so ga že poslali nazaj v Litvo. Na tok način je minilo blizo šest tednov. Medtem so se tudi javne zadeve pomaknile močno naprej. Nopeta borbo med bratoma tekmecema, delavnost njunih privržencev, njih strastno razburjenje, vse je prešlo, ne pustivši sledu zn seboj. Vsem je bilo znano, da bo izvoljen Jon Kazimir, ker se je kraljevič Korol umaknil bratu ter odstopil prostovoljno od kandidature. Čudno, da j« imel v tem hipu glas Hmelnickega toliko veljave; vsi so pričakovali, da se bo udal sedaj 'kraljevi oblasti, zlasti onega, ki bo izvoljen po njegovi želji To prerokovanje sc je večinoma tudi izpolnilo. Ta sprememba je bil hud udarec z.a Višnjeveckega, ki ni jenjal prigovarjati, kakor nekdaj Koto, da j« neobhodno potrebno razrušiti zaporožko Karta-gino. Sedaj so bilo pogajanja na dnevnem redu. Knez jc vedel naprej, da ostanejo to brezuspešna ter se bodo kmalu razdrla; pri spominu no neiiro-gibno vojsko jc žalost trgala njegovo srce. ko je mislil na izid vojske. Po sklenjenih pogodbah pn-stane Hmelnicki še močnejši, ljudovlado pa *la-bejšo . Kdo popelje vojsko proli toko proslavljenemu vodji, knkor jc Hmelnicki? Ne nastanejo mor novi porozi. novo pobit jo, ki popolnoma osla-bc ljudovlado? Knez se ni mamil, ker je vedel, inu ne dajo bulave. Kazimir je med drugim obljubil bratu, do bo milostIjiv tudi njegovim privržencem jvendor pa je moral ostati pristaš politike kanclerja; zato bodo vrhovno poveljništvo dali kakemu drugemu, nc pa knezu. Gorje pa ljudo-vladi. če izbrani vojskovodja ne bo bolj i/kušen nego Hmelnicki! Pri tej misli je prevzel strah dušo Višnjeveckega rndi bodočnosti domovine in p« oni neznosni čut, ki go ima človek, ko vidi, da * pozabljene njegove zasluge, da se mu grdi krivica, in da mu drugI nezvani rastejo preko glave. čali: "živijo Vlila ;" I'hitih jc bi- ♦ lo sedem oseb, meti njimi načelnik policije in štirje policaji. Bon- dllje sti oroj a!i banko in več prodajaln. MINIMALNA MEZDA ZA DE-j I.AVCE V MINNESOT1 St. Paul, Minn — Gdč. Kllzn Kvans. članica mlunesotake komi-' sije za minimalno mezdo, pripo- • roča. da se določi /a delavke v j Mintienpolisti in Dululhu petnajst | dolarjev, kot minimalna mezda, v drugih krajih pa $L'I3.'l, TROOVCI NISO ZADOVOLJNI Z DAVKOM NA LUK8URI OZNE PREDMETE Denver, Colo. —' Trgov«! In njih usloženhci izjavljajo, da je davek na predmete, ki služijo Ink. susu iu potrati, nepraktičen, ker ne vedo. kateri predmeti so podvrženi temu davku Pri ir.tiranju .J,rga davka.M_knnimuruU)\ ua.>^ stane večkrat knnfurija Pričeli so nabirati podpiae ,da pmlložri? izrednemu kongresu peticijo, v'V ksteri ptlpnroč*. ds m> ts sekeijs j ^ davčnega zakona prekliče. ❖ o * <♦ o ❖ o ❖ o <• o ♦ o ♦ o ♦ ♦ Lepota las t: odvisno veliko od n»ji» niso tako lepi vaAe psžnje. Ne smete biti preveč rmedeni sko vaši . ket si Jih selite. Obvarujte jih pred »padanjem, pre-skrldta jim dovolj hrene, da bodo lahko raetli, očistite ti prebijaj in drldte listo koto ns glsvl a tem, ds rsHte Severovo Toniko za lase v>aki>frar k 'injem.HB ctvom. Torej »o priporoča ss uporabo vsem. (SEVERA'3 HAIR TONIC) Posledice te tonike zadovol k<»t .-no najboljših »reitstev ss ohranitev Is*. Posledice te tonike sadovolje dor jo uporabljs. To je glsvno sredstvo obvsrovati se pred pruh-Zenske in molki se telo ssdovoljni s tem {{stilom in lepfcalntm ared- »redstev ss ohranitev las. jo uporabljs. Te je Cene je Sft centov in .le davek. w. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, lowa t ČESANJE LAS Je mnogokrat nemogoče ker Issje ni-msio svoji-as tivljenja, vsled tegs nadrgnite malo S«ftr**« Mašilo aa lasa iRcveiVs Hsir Pomsde) vsaki večer sli vsaj vaški dragi veter in opastlt hodete posledice. To mssilo nsredi taae lepe In poln* tivljenja, mehke In krasne. Cena j« 25 centov tn le dsvka. ZMIVANJE GLAVE zshteva dobrega mila katero Je prl-jsr.no in sntiaeptično v svojem sestavu. Poekasite Sevarov« Zdravila« Mila aa k«io (Severe's Medicsted Skin 8oap>. To milo je selo priljubljeno pri smivanju ts va« druflno. Je idejaln« pri otročP kotali. Molki rs viaoko ceno sa hriti. Cena j« 15 centov in le davka. Tosl«t«« potrabičins kot nsprimer Savarov Antiseptični toalatni prašak (Severa'« Anti- septic Toilet Powdi-r> bi se moralo imeti doma pri vsskfdruilni. Je selo priporočljiv- sa u-porabo pri malih otrocih, vsebuje krssen duh in selo priljubljen pn ženskah sa ohranitev lepote in tudi prUasen sa moike potem ko .o ae obrili. Cena je 2*o in lc davks. Masiranja »brata olepas kotno barvo, št posebno ako m rabi do ber krim. ki pomsr» naravi vtdriati mlsdo koto, krasno In obvaruje pred itguho lepote. S.*»rs* CrMM (Beve-rs's FaceCresm) je vrk» posnan sa to svrho K» bite te vsaj enkrat eli dvakrat v tsdno Cena je S5e in lc davks Til* T, P^Hisvsj« poveod v vMh lekarnah Vedno zahtevajte geverova sdravila. od .JlSr. rf v*m nl doh,tl p* vsfcm lekarnsrju, tedaj jih naročite od ns*. l»»«|Jlte a nsročltom dovotjno avoto a vnjnlm davkom. ' j