njaki ugodno ocenili našc delo in izsledke, ki smo jih dosedaj nakazali. Tudi naj nas krepi zavest, da je naše delo doprinos k boljšemu spoznavanju naše mladine in s tem k izboljšanju razmer, v katerih živi. Tako prinašamo s svoje strani delo, ki smo ga dolžni svojpmu slovenskemu narodu. Debevec Boris. UCITELJSKI POKRET Kvantiteta in kvaliteta Naše delo bi bilo brez uporabe statistične tehnike in brez upoštevanja zakonov teoretične statistike brez vsakega haska. Temeljilo bi sicer na dobrem terenskem opazovanju posameznih pojavov, ki so kar na zunaj vidni in naravnost otipljivi, toda prave slike ne bi nikdar dobili. Temu bi bil vzrok tudi v tem, da bi najbrže kak prav izrazit, že patološki primer, pri takem opazovanju posplošili in iz tega izvajali potem brez ozira na to, da je zaradi svoje maloštevilnosti le izjema in ne more imeti nikake reprezentativne vrednosti, vsesplošne in že kar normam podobne in veljavne zaključke. Iz nekega, kvalitativno sicer izredno opaznega pojava, ki je kvantitativ.no šibek ali neznaten, bi nastala strokovnjaška teza o novem pojavu ali znaku, za katerega bi na način takoj veljali zakoni vseobče veljavnosti. To se prav mnogokrat primeri v vsakdanjem življenju kakor tudi pri znanstvenem proučevanju učenjakov, ki so vsa .voja opazovanja gradili na individualnih opazovanjih kakor tudi na eksperimentih, omejenih le na majhno število ponavljanj, in pri tem nekako apriorno prenašali taka gola subjektivna mnenja na kolektiv brez točnega opazovanja. Oni so pri tem neke kvalitativne anomalije posplošili brez ozira na to, ali so imeli zadosten kriterij, da take anomalije v resnici tudi številčno močno nastopajo. Že zgodovina znanosti nam točno pokaže, kje je šele celostno, to je statistično gledanje odkrilo pojave, ki se z golim opazovanjem posameznikov ne dajo niti slutiti, kaj šele meritorno ocenjevati in istočasno postavljati noye teze. Lep primer, da nakažem samo enega, itnamo na področju biologije in sicer v dedHostnem nauku, kjer so šele opazovanja, kvantitativ.no močna in obsežna, nakazala ono kvalitativno ozadjc, ki je bilo vzrok raznim dedovanjem, križanjem itd. Take priniere bi lahko danes izvzeli \z medicine, sociologije, fizike, astronomije, psihologije itd., sjer nam prav moderna raziskovanja vedno oolj jasno kažejo preživelost metod, ki so se flaslanjala na sicer temeljito, toda maloštevilfto opazovanje in preučevanje samo ozko Omejenih pojavov brez ozira na njih ogromno številčnos't nas/topanja v sami tprirodi. Vedno bolj nam je jasno, da se mora sklePati iz kvantitete na kvaliteto in ne obratno, da ne zaidemo v povsem slučajnostne sklepe. Tudi naše delo nam kaže isto pot. Mi nismo bili v stanju, da bi si marsikateri pojav iz šolskega življenja razložili na podlagi dejstev, ki so nam jih nakazovali dosedanji mačini gledanja. Seči smo morali globlje, poiskati sredino, iz katere izhaja naša mladina, prcučiti njih vsakodnevno življenje, prehrano, telesni razvoj, zaposlenost itd. in na podlagi točnega dognanja dejstev številčno močnih opazovanj poiskati merilo, ki bi ustrezalo vzrokom, zaradi katerih ti pojavi nastopajo. Številčno močna opazovanja so nas prineljala ob vzporedni primerjavi do kvalitativnega ozadja, ki iste povzroča. Lahko trdimo, da je ves potek človeškega znanstvenega ustvarjanja bil podoben temu načinu pridobivanja dejstev, samo da se je vršil v teku stoletij in stoletij počasi in skoraj neopazno. Današnji tempo življenja nam take potrate časa in energije ne dopušča več in zato moramo hitreje doseči korensko ozadje raznih pojavov. Tu je mesto statistiki in njenemu načinu dela. Če se danes ozremo po svetu, lahko opazimo, da bi marsikateri način sodobnega človeškega izživljanja bil popolnoma nemogoč in vnaprej obsojen na hiter propad, če ne bi s pomočjo statistične tehnike pridobil temeljev, na katerem je zgrajen. Večkrat se oponira statistiki in delom, ki jo uporabljajo, tudi zaradi tega, ker njeni kritični ocenjevalci menijo, da jo je treba odklanjati, ker jo uporabljajo tudi nevešči ljudje ali pa taki, ki niso v njej popolnoma izučeni. Takim mnenjem so slična ona, da bi bilo treba prepovedati vse operacijc, ker se tudi med kirurgi in operaterji nahajajo nesposobni ljudje, ali pa, da je treba zapreti šole, ker se med učitelji in profesorji ddbe nevešči svojega posla. In kakor moramo zadnji mnenji odkloniti kot neživljenjski in absurdni, moramo isto storiti tudi s prvim, ker se med seboj ničemer ne razlikujejo. _Ko nam je bila tako spoznana pot grajenja naših izsledkov in s tcm vsa zakoreninjenost našega dela v resničnih življenjskih pojavih, šele lahko cenimo to, kar smo dosegli. Na zunaj se nam kaže malo. Prosveta s svojo skromno obliko še pomanjšuje vrednost Dodanega gradiva, toda zavedati se moramo, da so priznani domači in tuji strokov-