5 74
Listek.
nimljivo narečje, katerega se laste" jednako Slovenci in Hrvatje, samo iz različnih zbirk narodnih pesmij in pravljic, med katerimi gre gotovo prvo mesto lepi zbirki Valjavčevi. Iz takih zbirk se ni moči nikoli poučiti o vseh jezikovnih podrobnostih ; posname se v glasoslovnem oziru jedino le površna slika. Zato nam je pisatelj jako ustregel, da nam je prav podrobno in vestno opisal kajkavsko narečje v Prigorji. Njegova razprava se odlikuje po obilosti zbranega gradiva in natančnem zaznamenovanji naglasa. Za razlago se pisatelj navadno ne briga; podaje nam samo vestno sliko govora. Mi smo mu hvaležni tudi za to. Na podlagi njegove razprave vidimo, da tudi kajkavsko narečje ni jednotno, da je dosti znatne razlike med severnim kajkavskim ogrankom okolo Varaždina in južnim, katerega nam je opisal Rožič Severno je dosti sorodnejše sosednemu slovenskemu štajerskemu narečju, južno se pa že nekoliko bolj bliža čakavščini. V prvem se nadomešča polglasnik dosledno z e (v kolikor ni prodrl a iz književne hrvaščine), v drugem pa se je e razvil samo v deblih, v končnicah pa a kakor v hrvaščini. V prvem se nadomešča a z o mimo novejšega u, v drugem pa z u ; prvi ima za praslovansko skupino tj glas č, drugi pa hrv. c; nasprotno je v prigorskem narečji j, na mestu starega dj, v severnem pa nekako dž (g/') mimo j. Glede j se sicer strinja južno narečje s slovenščino, toda zajeduo tudi s čakavskim narečjem. Tedaj tudi tu opazimo, da narečja polagoma prehajajo in se prelivajo drugo v drugo ; mej med njimi ni. Južuo kajkavsko narečje v bližini čakavskega narečja je tudi temu sorodnejše, severno, ki mejaši na slovenska narečja, pa se tem znatneje približuje. Navajeni smo sicer tudi v jezikoslovji govoriti o slovenskem, hrvaškem (srbskem), bolgarskem jeziku. Toda to so zgodovinski in politiški izrazi, kateri obsezajo v jezikovnem oziru dosti različne tipe in tedaj niso vedno dovolj točni; razven tega pa se obseg teh pojmov izpreminja. Marsikateri nazori pisateljevi so že zastareli ali pa krivi. Tako n. pr. uči, da je h v komparat. nastalo iz % in i, da se je končnica u v instrum. sgl. a- deb. razvila iz starejše končnice -um po odpadu m, in vender je ravno končnica u starejša — da se je j v hijen ustavil i. t. d. Take malenkosti ne kvarijo mnogo spisa, ker si jih itak lahko vsakdo popravi. Bolj neljubo nam je, da pogrešamo v glasoslovji na nekaterih mestih natančnih poročil o izgovoru nekaterih glasov, sosebno različnih e. — Toliko o tem marljivem spisu, važnem za spoznavanje  kajkavskega narečja.                                                                                          V.  O.
Hrvaški misal iz leta 1494. Prof. dr. V, Jagič je odkril hrvaški misal, ki se je leta 1494. natisnil v Senji. Ta knjiga, jednake dobe s srbskim oktoihom, sicer ni prva hrvaško natisnjena knjiga — I Milčetič piše v »Vienci«, da je prva hrvaška gla-golska knjiga misal iz leta 1483. — vender pa je važna zato, ker se ve", kje je bila natisnjena.
Iz hrvaške književnosti. Kakor smo že poročali, izdala je Georgina Kayser-Sobjeska, članica narodnega deželnega gledališča v Zagrebu, dramatsko delo, naslovljeno: ,,Svako djelo dodje na videlo". Tragedija obseza tri slike iz zagrebškega življenja : ,,Jelačičev trg", ,,Radnički dol" in ,,Vila na Laščini". Vsebina: Metreso grofa Ferdinanda, lepo Loriko, obide prava ljubezen do delavca Matije, in njemu na ljubo se hoče odreči razkošnemu sijaju v vili na Laščini ter podati roko v zakon pošteuemu mladeniču. Matija pa ne ve", kaj je prav za prav njegova nevesta, nego misli, da je hišna v bogati rodbini. Grofu Ferdinandu pa ni dovolj samo Lorika, razkošnik zalezuje še Ljubico, sestro Ma-tijevo, in jo je res že takd premotil, da mu verjame. Mati Jana strahoma opazuje Lju-bičino ljubezen, zakaj pred davnimi leti je imela ona sama razmerje z grofom Bolte-zarjem, očetom Ferdinandovim, ki ni ostalo brez nasledka. Soproga grofa Boltezarjeva je v jednajstem letu svojega zakona bas ob tistem času povila mrtvo dete, in grof Bol-tezar ji je položil sina Janinega v naročaj, ne da bi bila njega soproga slutila  prevaro.   Grof