Moja nevesela pomlad.
Pomlad se zopet je začela;                 Sovražnik vaš se ze poslavlja,
od morja ptička priletela                     in Jugoslavija odpravlja
in nam zapela Je lepo                         k vam na svečanostno se pot!
o mladem cvetju in zelenju,                Kot prava mati vas objame,
o hrepenenju in življenju,                    verige suzenstva vam sname
ki spet pomlaja vso zemljo.                 in združi ves slovenski rodf"
Jaz s ptičico bi rad prepeval,             Le malo časa je minilo,
da spev glasan bi v svet odmeval;        in dejstvo se Je dogodilo,
a srce moje stiska bol;                       da kakor sen zbežali so
pogled mračan mi v solzah plava,         vsi zlati upi, a na Stoli
ko gledam v dalji kip Triglava           ter na Triglavu se oholi
in blizu tam dvovrhi Stol.                   tujčini zasmejali so:
Na gorskem vrhu stal sem lani          ,,Odslej tu bomo si mejaši,
in na vasi na oni strani                     odtod pa po neslogi vaši
s ponosom radostnim strmel:              naprej bo nas premikal čas!"
,,Pozdravljeni mi, bratje mili,              Za goro spet obupni kriki
ki tujcem niste se vklonili;                 o sili pričajo veliki,
čas odrešenja je prišel!                       a zid močan zdaj loči nas !
Zato od Stola do Triglava pogled mračan mi v solzah plava, poljubljajoč oteti Bled; in srce nema bol mi stiska, ko slišim, da sovražnik vriska na meji bliže kot popred!
Fr. Rojec