Naši stapovski voditelji in Unija jtigosi. učiteljstva, »Zaveza« je sklenila na deleKacijskem zborovanju likvidacijo; sedanja okrajna učiteliska društva, ki so v »Zavezi« včlanjena imajo tvoriti podlago za bodoco organizacijo jugoslovanskega učlteljstva — Uniio; pripravljalni odbor v Beogradu ie pripoznal »Zavezo« kot zastopnico slovenskega učiteljstva in za podlago bodoče enotne organizacije; prarila so izdelana in jih imajo v predelavi pokrajinske »Zveze« ter fih dobe v pretres tiidi okraina učit. društva; v nadomestilo sedaniih pokraiinskih Zvez so mišljena strokovna tajništva: o gospodarski reorganizaciji, o časnikarski reorganizaciji in o drugih vprašaniih se še nt razpravljalo in sklepalo. O platformi in temelju, na katerem ¦naj se izvrši naše ujedinienje, da bo čitntrdneiše in bo vsebovalo res samo smoter in delovanje, ki ie vsem skupno in nas vse druži — se je nekaj že pisalo, a oficijelno ničesar določilo, izven točk v predloženih pravilih, ki pa tudi ne odgovarjajo in so potrebne predelave. To so fakta, s katerimi moramo raču-cati! Delo, ki je treba izvršiti je večje od že izvršenega in treba je mož velikih organizacijskih izkušeni. da ga pravilno in hftro izvedejo. Hitro izvedejo, smo rekli! Pred nami stoji šolski zakon, ki poleg šolskih vprašanj vsebuie tudi stanovsko-politiška, naša materiialna in pravna vprašatiia; smo pred rešitviio vprašanja uvrstitve učiteljstva v splošni stalež drž. uradnišva, da ae bomo ostali državni uradniki s svojim staležem — samo zaradi tega bi bilo nujno potrebno. da bi bila Unija že ustanovljena. Toda kdor ima izkušnje, ta ve. da gre tako delo počasi od rok in je posebno težavno ga izvesti pri nas, ko smo še kaos deveterih pokrajinskih skupin z deveterimi pokrajinskimi samosvoiimi razmerami in posebnostmi. Treba mož velikih organizacijskih izkušenj, da to delo izvedejo! Pri nas presojamo snujočo se Unijo zgolj s stališča naših slovenskih stanovskih razmer in saniranja našega stanovskega organizaciiskega življenja z ozirom na stanovsko strankarstvo iz preteklosti. V primeri z deiom tn mnogimi velikimi in važnitni vprašanji. ki še čakajo rešitve, ie to vprašanje le malenkosten del celotnega vprašania. V zadnjem času pa se je prtpetil slučaj *) da se je postavilo kot eno glavnih zahtev za garanciio življenske sile bodoče enotne organizacije odstranjenje nekaterih voditeljev slovenskega organiziranega učiteljstva. Še boli malenkostna zahteva ie ta, ker gotovo je: ako se odstranii.io dotične osebe, bo morda imela Uni.ia med slovenskim učiteijstvoir1 nekaj več članov, ki se bodo ?)a bolj pasivno zadižali pri sodelovan.iu na vodstvu in delovaniu organizacije; izerubila oa bo aktivne delavce z velikitni or-zanizaciiskimi izkušniami, ki so neobhodno potrebni za ustvarienje in oživotvori&nie Uniie. Če so pa res nazori teh tovarišev v nasprotju z večino slovenskega učitelistva, se bo izkazalo nri volitvah zastopnikov v Uniio. Dovolj že pozna niih nazore vse slovensko učiteljstvo. dovoli pozna njih delo in volitve bodo izkazale, če jih še smatra učiteljstVo za vredne svojega zaupanja, da jih izvoli kot svaie zastopnike! Razmere med slovenskim učiteljstvom so tore} le neznatnega pomena pri presojanju celotne organizacije jujjoslovanskega učiteljstva, še neznatnejše ie pa vprašanje vodilnih oseb, ker to ni nikako \-prašanje načelnega pomena, pač pa je važno vprašanie z ozirom na osebno delavnost m korist. ki io bo imela Unija od ene ali druge osebe, če ie izvoliena. Velika zmota ie torej mnenje, da se bodo z odstranitvijo nekaterih oseb pri nas izboljšale stanovske razmere: ootem šele ne bo nikoear. kl bi deloval za celoktipnost In se žrtvoval za stvar! Program in temeljna načela ima pa učitelistvo samo v rokah! Vodltelj! naši *) Glci članek »Nova orijeritacija* itd v štev. 5. »Učit. Tov.« niso bili teroristi in absolutisti: kar te sklepalo in sklenilo učiteljstvo, to so oni izvrševali! Glejmo torej celoto in s te cejote presoiaimo posamezna vprašania! Pri naši stanovski kritiki premislimo. da negaciia še ni delo; zgolj kritika tudi še ni delo; zgoli teorija tudi ni delo; kdor hoče reformirati, naj pokaže boljša pota in delo ter načrte, ki nas povedeio hitreje do pozitivnih uspehov: našim voditeljem ne morete očitati reakcijonarstva i-n kon-> servatizrna, udi ne, da so kedai delali proti stanovski skupnosti in koristi — a pravimo: ne zametujte izkušenj, ker to je le revolucijonaren pokret. ki škoduje stvari — niso osebe še vse; mi rabimo evolucije, prerolenja stanovske notranfosti. zato ponritnimo tudi raišl sami za pozitivno delo, pojdimo od skupine do skupine, od poedinca do poedinca — prenovima ga in napravimo ga sposobnega za novo stanovsko živlienje, za tisto življen.ie, ki ga hočemo živeti. Omi torei. ki sodite stanovsko politiko in delo naših voditeljev, denite na tehtnico vse!