Stev. 81. V Trstu, v lihi*. M. wrca 1917 Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. L'rtć tftvo Ulica Sv Frančiška Asiškcga & 20. L nadstr. — Vd n: p ' \: > urcd l -tvu lista. Nefnnkirana pisma ne sprejemajo in rokopisi se nt vračajo. 1 J - ;e -i od - - »rni urednik Štefan Godina Lastntk konsorci) tiskarne .Edinc*:iV vpisane zadruge a C ;■■..■ti \ Tr>*.:\ ulica Sv. Franiiškr A§ žkega St. 20. Te".c;«i uredništva in uprave iltv. li-o7. N * r » ć u i n a /naša: Za celo leto...... Za p »i leta •........... aa In n:c*ece...... .*••••• aa n ed e I) tko I adfljo MM ceio ktO..... aa po* leta . • • • • K 24.— . IX-. . 4.20 . X» __Letnik XIII, Po»ameane številke .Edinosti* se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, pos!ani:c, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst ........ K 20.— vs2ka nadaljna vrsta............ .2.— Mali oglasi po 4 vinarje btseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina ki rcklanvcije se pošiljajo upravi lista. Pinčuje sc izključno le upravi .Edinosti" — Plača in to2i se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Astikega št. 20. — PcStnohranilnični račun št. 841.652 Avstrijsko uradno poročilo. DUNAJ. 21. (Kor.) Uradno se razglaša: 21. marca 1917. f.a nobenem vseh treh bojišč nobenih važnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: dL li^cr. fini. Nniiko uradno poročilo. BEROLIN. 21. (Kot.) Veliki glavni stan, 21. marca 1917. Zapadno b o j i š * e. — Ob deževju iti sneževju neznatno bojno delovanje. Med Arra>om in Bertincourtom. severovzhodno Hamraa in severno Soissonsa so naši varnostni oddeiki prisilili posamične mešane oddelke nasprotnikov k izgubo-noenemu umiku. Na desnem bregu Moze sta se izjalovila danes zjutraj dva sunka Francozov v gozdu Fosses. V zhodno bojišče. — Boji v pred-ozeiplju brez važnosti. Macedonska fronta. — Delni napadi Francozov pri Nižjem polju. Trnovi In Rastanih (zapadno in severno Bito! ja) so bili po našem ognju preprečeni ali odbiti. Naše čete so z naskokom zo-pe' osvojile višine severovzhodno Trnove in pri Snegovu. ki jih je osvojil poprej sovražnik. Sovražnik je nato izpraznil vmes se nahajajoče ozemlje. Njegovi ponočni poizkusi, rta bi zopet priboril višine, so se izjalovili. V kolenu Černe je naš topovski ogeni sestrelil en sovražen privezni balon. ki je padel v gorečem stanju na tla. BtROLIN, 21. (Kot.) Veliki glavni stan, 21. marca 1917. zvečer. Razven bojev v ozemlju Somme-Oise uobenih posebnih dogodkov. — Na vzhodu se je n?š sunek ob Berezmi popolnoma posrečil. — Severno BitoJja so se zopet vršili boji. t>rvi generalni Tcvartirtnojsters nI. 1 udendorff. BolfcrsKo uradno poročilo. SOFIJA. 20. (Kot.) Bolgarski generalni štab poroča: Macedonska fronta: Med Ohridskim in Prespanskim jezerom je bilo zopet odbitih več napadov sovražnika. Uplenili smo pet francoskih strojnic. Zapadno Bitolja je sovražnik po močni topovski pripravi dvakrat poizkusil napasti naše postojanke pri Crveni steni, a je bil odbit po našem ognju, ki mu je prizadejal pr®cej težke izgube. Istotako se je ob železnem odporu bolgarskih in nemški'i čet izjalovil napad proti višini 1248 in njenim vzhodnim pobočjem. Na mnogih točkah je bil sovražnik prisiljen, da se |e umaknil z begom. Severovzhodno Bitolja In v kolenu Cerne tekom dneva in deloma tudi ponoči živahen topovski ogenj. Severno Dojranskega jezera so poizkušale tri angleške stotnije prodirati proti našim postojankam na Brestakan-čali. Bile so pregnane z ognjem. Živahno letalsko delovanje v dolinah Vardarja in Strume. Na ostalem delu fronte streljanje med prednjimi stražami in delovanje patrulj. _ Romunska fronta: Nobenih važnih dogodkov. Turško uradno poročilo. CARIGRAD. 20. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaska fronta: Na des-i*em krila spopadi med poizvedovalnimi oddelki, ki so se končali ugodno za nas. Na levem krilu ie bila neka sovražna iz-vidna patrulja pregnana. — Na ostalih frontah nobenih imenovanja vrednih dogodkov. _ Položaj na zapadni fronti. BEROLIN. 20. (Kot.) \Volftov urad poroča glede ugodnih dogodkov na zapadni tromi sledeče p^^meznosti: Potem ko je bila dne 12. t. m. naša postojanka na obeli straneh Ancre brez vplivanja sovražnika umaknjena v linijo Monchy—Achiet—le Petit—Transiov, se je pričelo ponoči umikanje v sosednjih južnih oddelkih. Tega gibanja sovražnik ni čisto nič opazil. Tudi umikanje med Aisno in Oiso je bilo izvršeno n ©opaženo od sovražnika. POI) LISTE i9K@ sodite,...! «i Roman. — Nelogična si, dragica moja____poslušaj dat je: Prmcezinia je bila neprestano v bolniški sobi po mojem pogovoru z njenim očetom- Včeraj pri večerji in danes pri obedu j-- bilo navzoče njeno dvorjanovo. K» sem ii po končanem obe> J u poljubil roko in jo prosil za kratek pogovor, se je oklenila z roko svoje dvorne dame in odgovorila: *Dragi bratranec, kramljajva tamkaj uri očetu, kar mu bo gotovo v razvedrilo. Obljubila sem gosj>odom profesorjem, da ostanem Ie kolikor mogoče malo časa tu in ne 'da mi miru, preden se zopet ne vrnem k očetu---- sicer pa stvar itak najbrž ni tako važna.« Za sedaj Ostavljene patrulje so popolnoma prikrile I naš odhod in prizadejale manjšim prodirajoč im oddelkom težke izgube. 2e v noči na 14. t. m. smo nepaženo izpraznili Pe-ronne, ostavivši oficirske patrulje/ki so odbile poizvedovalne sunke pri Rancourtu in vzhodno Bouchavesnesa. Le v ozemlju gozda St. Pierre Vaast so se umaknile naše patrulje dne 14. t. m. pred poizvedovalnimi sunki po načrtu. Dne 14. t. m. je nasprotnik močno obstreljeval naiSe postojanke na obeh straneh Somme, ne da bi prodrl v nje. Sele potem, ko so se dne 15. t. m umaKnile naše patrulje, je zasedel naš prvi in drugi iarek pri Sailly. Tekom noči dne 16. t. in. je sovražnik popolnoma zasedel našo postojanko med Avro in Oiso. Preko te črte na je pričel prodirati šele 16. t. m. popoldne. Dne 17. t. m. so dosegli Francozi, potiskajoč nazaj naše slabe varnostne oddelke, črto Carrepuis—Roiglise—Margny in višino vzhodno Beaulieu. Iz vsega tega je razvidno, da je bilo izvršeno naše umikanje brez vsakega sovražnega vplivanja in -da so izročile naše patrulje sovražniku vedno le toliko ozemlja, kolikor mu je bilo mogoče prepustiti brez motitve našega odhoda. _ Potopiena nemška topničarka na Kitajskem. KONGKONG, 20. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Nemška topničarka »Tsing-tau« je bila razstreljena in se je potopila v reki \Vhampon. Oboroževanje Amerike. VVASHINGTON, 20. (Kor.) Mornariški oddelek je naročil pri ladjedelnicah 200 lovcev podvounikov. Nadalinih 200 je bilo naročenih pri zasebnih ladjedelnicah. Avdijence ogrskih politikov pri cesarju. BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Ker je bilo za blirn.ie čase določeno bivanje cesarja v Budimpešti vsled prevelike zaposlenosti Njeg. Veličanstva kot vrliovnega poveljnika armade preloženo, se bodo avdi-jence ogrskih politikov pri cesarju nadaljevale začasno v njegovem stanu. Sprejeti bodo od cesarja sJedeči ogrski politiki: grof Alber* Appanyi, ki je zaprosil za novo avdijenco, baron Ernst Erdelyi, grof Mihael Karolyi, baron Bela Tailian in grof Aladar Zichy. BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Vesti posameznih listov o sestavitvi koncentracijskega kabineta se označujejo na mero-dajn'i mestih kot popolnoma neutemeljene. Dogodki o Rusiji. CAR IN CARICA UJETNIKA. LONDON. 21. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Vlada je odredila, da je smatrati prejšnjega carja in njegovo soprogo za uje'mka. Prepeljana bosta v Carsko selo. General Aleksejev bo dal poslancem Bonšikovu, VerŠininu, Gribo-ninu in Kalininu. ki so bili odposlani v Mo-hilev, ua razpolago poseben oddelek za straženje carja. MANIFEST PROVIZORICNE VLADE NA NAROD. PETROGRAD, 20. (Kor.) Provizorična vlada je izdala manifest, v katerem obtožuje staro vlado, da je polagoma oropala narod vseh prvič, ki si jih je priboril, spravila tttželo z neomejenim samovoljnim postopaijein na rob propada. Svetovna vojna, v katero je zabredla domovina, je zalotila državo v moralnem propadu, po-vziočenem !>o vladi, ki ni poznala nobenega sramu in se ni strašila nobenih strasti. ne meneč se za bodočnost domovine in v sporu z narodom. Prizadevanja armade, ki ie podlegla pod pritiskom groznega nereda v notranjosti, in pa glas narodnega zastopstva, ki se je sešlo v očigled nevarnosti, nikakor niso zamogli pripraviti carja in vlado za skupno delovanje z narodom. Rcvolucijonarni zamah naroda in pa trdna volja dume sta ustvarila provi-zorično vlado, ki hoče izpolniti želje naroda in privesti deželo na pota svobodne državljanske organizacije. Vlada je pre- sein torej moral opustiti stvar, in do svojega od potovanja je nisem videl več. — Potemtakem se te ie izogibala! Ali se ti je zdelo, dragec, da bo vesela, če bo svobodna? — Soditi ne morem niti tako niti drugače, kakor se zdi, ni lahko spoznati njenega značaja, — je odgovoril z mračnim pogledom. — Kakšna je? kake postave? — Dolga, inršava, črna in bleda. — Torej grda! Gorje ji, če bi te hotela imeti! Z elementarno strastjo je planila hipoma pokoncu in ga takorekoč potegnila v svoj objem. Nežno, a vendar odločno je razklen i njene roke, s katerimi ga je držala okoli vratu, m ji pogledal krepko v oči. — Srce moie, zdi se mi. da si s to obleko oblekla vso svojo nekdanjo divjost. Zdrznila se je in mu pritisnila svoje ustnice na roko. pri :ana, Ua bo duh visoke ljubezni do domovine, ki ga je dokazal narod v boju proti stari vladni obliki, prevel tudi naše hrabre vojake na bojiščih. Vlada bo ukrenila vse možno, da zagotovi armadi vse potrebno, da bo zamogla nadaljevati vojno do zmagovitega konca. Nova vlada bo zvesto čuvala vse pogodbe, ki jih je sklenila Rusija z ostalimi zavezniki. Pričenja joč potrebne ukrepe za obrambo domovine proti vnanjemu sovražniku, smatra vlada za svojo prvo dolžnost, da kolikor mogoče likK> skliče ustavodai.no skupščino na 'podlagi splošne volilne pravice, pri čemer bo hrabrim braniteljem domovine udeležba popolnoma zagotovljena. Vlada smatra za potrebno, da določi deželi pred sklicanjem ustavodajne skupščine trdna načela, ki bodo jamčila vsem državljanom politično svobedo in enakost. Vlada bo izdelala načela, ki bodo jamčila vsem državljanom udeležbo pri občinskih volitvah, ki se bodo vršile na podlagi splošne volilne pravice. Izpustila bo iz prognanstva in zaporov tudi vse one, ki so trpeli za blagor domovine. Doba iiadvi«*dja v Rusiji. STOCKHOLM, 20. (Kor.) Tukajšnji list »Sozialdemokraten« piše: Iz okrožnice ministra Miljukova '-'diplomaciji v tujini je razvidno, da je Rusija začasno še republika in da veliki knez Mihajlo ni regent. Novi justični minister Kerenskij je po svojem vstopu v vlado izjavii, da ostane republikanec. Molčanje Miljukova glede vojne in vojnih ciljev dokazuje, da Kerenskij še vedno vztraja pri svojih izvajanjih meseca februarja v dumi, ko ie govoril proti utopističniim vojnim ciljem (Carigrad i-td.). Kerenskega* je mogoče dobiti za obrambno vojno proti nemškim invazijskim armadam, vendar pa želi najbrže skorajšnji mir, da se zamore Rusija posvetiti raznim nalogam velike notranje osvoboditve. Baltiško brodovje in revolucija. PETROGRAD, 20. (Kor.) Uradno poročila o nemirih, ki so se dogodili dne 16. marca zvečer na ladjah Baltiškega bro-dovja, pravi: Dei brodovja je izrekel i>o-veljniku, admiralu Nepenrnu, zaupnico, drug: del pa aczauptvco. Tekom nemirov je bil del oficirjev ubit ali ranjen. Provizorična vlada je odposlala dva zastopnika. ki sta po pogajanjih napravila rod in spravila mornarje na stran nove vlade. Sedaj vlada pri brodovju zopet popolen mir. Admiral Nepeniu je bil dne 17. t. m. po nesreči ubit. Na njegovo mesto je bil imenova-i generalni poročnik Kornilov, ki je že nastopil svoje mesto. Črnomorsko brodovje na strani nove vlade. PETROGRAD, 20. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Črnomorsko brodovje se je pridružilo novi vladi. Bivši finančni minister Bark ie bil izpuščen. Govori se, da bo najeto veliko osvobodilno posojilo. Progresi »t Staklovič je bil imenovan za generalnega guvernerja Finske. Parada čet v Pet rog radu. PETROGRAD, 20. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Iz glavnega stana se javlja, da so bile čete zbrane na nekem javnem trgu, kjer so defilirale z rdečimi zastavami in prepevaje inarzeljezo. Na željo velikega kneza Nikolaja Nrkolajeviča je načelnik generalnega štaba Aleksejev prečital abdikacijsko listino in poživljal čete, naj bodo lojalne napram novi vladi. Minister Kerenskij o ciljih Rusije. LONDON, 21. (Kor.) Petrograiski ko-respondent >Daily Telegrapha« poroča svojemu listu, da je imel daljšo konferenco s pravosodnim ministrom Kerenskim. ki trna velik vpliv pri provizorični vladi. Kerenskij se je izrekel za internacijouali-ziranje Carigrada, za neodvisno Poljsko in avtonomno Armenijo pod rusko zaščito. Kerenskij je mnenja, da bi narodnostni spori v Kavkaziji močno ponehali, ako postane Armenija avtonomna. Izrekel se je končno tudi za vzpostavitev finske ustave. PETROGRAD. 20. (Kor.) Reuterjev urai 1 poroda: Neki ritmojster ie poizkušal pod pretvezo, da ima izročiti pismo, dobici vstop k ministru Kerenskemu. Pri — Oprosti, spoznavam, da ni dostojno, da se v edem tako. Razburjena sem tako neizmerno, mučile so me tako grozne misli ____odpusti! — Ne ponovi več te besede, saj sem te opomni* le zaradi tebe same, ker se preveč razburjaš. Odkar sem prišel, vem, da bi mi rada povedala nekaj. Govori, srce moje. Nemirno je zmajevala z glavo, povesila pogled in zajecljala: — Bala sem se---- bala sem sc .... ne princezrnjine osebe .... pač pa.... nione____čednosti! — Sonja! — je vzkliknil s pridušenim glasom. — Poglej mi v oči, položi glavo na moje prsi in poslušaj utripanje mojega srca, da ti odgovori: »Kdor me je rešil smrti, kdor mi je dal novo življenje, zdravje, srečo hi mir.... ima venec najčistejše čednosti! Dalje. preiskavi se je dognalo, da ni imel pri sebi nobenega pisma, ampak le samokres. Bil je aretiran, nakar se je ustrelil. Delavski in vojaški odbor v Tavrijski palači. BERN, 21. (Kor.) »Temps« poroča iz Petrograda: Mešan iz delavcev in vojakov obstoječ odbor zboruje v Tavrijski palači. Stevilc pristašev obeh odborov narašča. 20. t. m. je bilo vpisanih že 1600 članov. Vsak posamezni član zastopa tisoč delavcev ali eno stotnijo. Odbora zahtevata, da se nujno skliče ustavodajna skupščina, na dej a je se, da bo ta skupščina proglasila republiko. Zahtevata nadalje, da se odstranijo vsi Romanovi. ne državno potrefio, ne postulat nemškega naroda I L Uvedba nemškega državnega jezika je prišla v javno razpravljanje že v sedanjem času, najneprimernejem za traktira-nje takih delikatnih, ker najobčutneje strani narodov zadevljaiočih problemov. Slovanskih strank ne zadevlje nikaka krivda na tem. Saj so ravno one ves čas vojne naglašale in naglašajo še danes, da v sedanjem času treba vse misli in skrbi državne uprave in široke javnosti posvečati izključno le stvarem, ki je odvisen od njih srečen potek dogodkov na frontah, in pa prehranjevanju ljudstva za frontami, ker je tudi ta naloga neizmerne važnosti za vprašanje vztrajanja do srečnega zaključka, torej tudi za izid vojne same. V tem smislu so glasno zahtevale vse slovanske stranke, naj se reševanje vseh problemov narodno-politične naravi — a med temi stavljamo na prvo mesto one, ki se tičejo razburljivega jezikovnega vprašanja — odloži za pozneje normalne čase, ko bodo mogli država in nje činitelji neovirano posvečati svoje delo notranji preuredbi. Mi smo hoteli tako, ali drugi zahtevajo drugače. Njih račune bo obremenjalo dejstvo, da je v takem neprimernem času tak kočljiv narodno - politični problem v polni razpravi. Dru»;i so hoteli tako in mi — moramo! Vprašanje u\edbe nemškega državnega jezika je v diskusiji po vseh javnih glasilih v državi: onih, ki zahtevajo, in onih, ki odklanjajo. Proti brezobzirni in frivolno zasnovani ofenzivi je na naši strani defenziva v vrhno 'dolžnost. Slučaj je nanesel, da snio se mogli te dni z nekim uglednim južnoslovanskim politikom razgovarjati o tem perečem vprašanju, in podajamo tu iz njegovih izjav glavne misli, reproducirane tako skrbno, da sprejemamo polno odgovornost za njihovo točnost. Uvedba nemškega državnega jezika ni nikaka državna potreba, niti postulat nemškega naroda, temveč le zahteva ene nemške stranke. Pred vsem se s to zahtevo ne istovetuje zastopnica širokih nemških plasti, nemška socijalna demokracija. ki sicer pokazuje še preveč nem-ško-nacijonalnega čutstvovanja. Po znanem članku dra. Steimvenderja vemo nadalje, da sc za nasilno izpolnitev te zahteve ne navdušuje niti ves nemški »Natio-nalverband«, temveč le manjšina, ki je pa — kakor le prepogostoma — s svojim terorizmom potegnila za seboj razumnejše elemente. A tuui nemški krščanski so-cijalci so ceio v oficijelni izjavi dali dovolj jasno razumeti, da jim je hitro sklicanje avstrijskega parlamenta mnogo bolj važno, nego »predpogojih nemškonacijo-nalnih šovenistov. Preostajajo torej le Wo!f in njegovi tovariši. Mari sedaj resen politik v resnici misli, da ti gospodje v državnem interesu kličejo po nemškem državnem jeziku? Kam bi nas dovedel državni jezik, oziroma, kaj se namerava žnjun, nam je jasno pokazala zaukazana izključna raba nemškega služabnega jeztka na železnicah. Na južni železnici se že do sedaj ni nikdar drugače uradovalo. nego v nemškem jeziku. Slovenskega spisa gotovo m mhce videl, vkljub dejstvu, da skoraj polovica glavne proge teče po slovenskih tleh. Le z najnižjimi deavci so slovenščine zmožni uradniki v boljše razumevanje — torej v interesu službe same — govorili slovenski. Sedaj je pa vsaka slovenska beseda pod globo zabranjena, četudi revež slovenski delavec nemškega ukaza ne razumeva. Namen pa je, da Slovence kolikor možno izkliučijo in jim zlasti onemogočajo dosezanje boljših služb. Nemcem pa da odpirajo Pot do vseh mest tudi v nenemških deželah, ne Ja bi bili prisiljeni k učenju deželnih jezikov. Proglašenje nemškega državnega ali posredovalnega jezika bi imelo kot posledico preplavljenje nenemških kronovm z nemškimi uradniki in izključno rabo tega jezika tudi v občevanju s strankami. To je pač v interesu nemške inteligence, ki producira več aspirantov na uradniške službe, nego jih na nemškem ozemlju lahko spravlja v službo. No, to preskrblje-vanje nemških uradniških kandidatov ni nikaka državna potreba! Tudi ni potreba nižjih nemških slojev. S tem se tudi razlaga, zakaj uc niti nemški soc. demo- kratje, niti krščanski socijalci (izvzemši morda dunajske) nikakor ne ogrevajo za to zahtevo. V kolikor državna uprava in iavno življenje sploh potrebujeta posredovalnega jezika, ga že danes imata in sicer brez prigovora s slovanske strani! Ako se je L'io sedaj v nekaterih kronovinah — v slovenskih gotovo ne — premalo skrbelo za pouk v nemščini na srednjih šolah, iz katerih se rekrutira uradniški naraščaj, se temu lahko odpomore. Mladini bo le v korist, ako zraven maternega obvladuje tudi nemški jezik; da bi se pa radi komoditete nemških uradnikov zanemarjal pouk v maternem jeziku (glej Koroško!), to bi bila vnebovpijoča krivica, proti kateri se moramo braniti z vsemi močmi. Kako neosnovano je sklicevanje na državne potrebe in interese, nam dokazujejo najbolj razmere v armadi. Ako je kje enoten služben jezik umesten, je to gotovo v vojski. Z * oziri na vojsko opravičujejo tudi nekateri državniki svojo zahtevo po enotnem državnem jeziku. Tako je pa tudi železnični minister svojo jezikovno naredbo opravičeval s potrebami armade. Kako so pa pri armadi urejene jezikovne razmere? Po službeniku se zahteva od pripro-stega vojaka le to, da razume predpisana nemška reglementarna povelja; več nemščine mu ni treba znati. Narobe pa se zahteva od častnika, da pozna jezik svojih vojakov in da jim zna vse stvari razlagati v njihovem maternem jeziku. Celo pri poveljevanju naj jim n. pr. cilj in oddaljenost cilja pri streljanju pove v maternem jeziku. Kaka razlika med temi vojaškimi predpisi in med prejomenjenini vporabljanjem službenega jezika v železniški službi! No. v armadi so šli še en velik korak naprej. Danes niti enotnega službenega jezika ni več! Saj je za ogrsko domobranstvo uveden madjarski, a za hrvatsko — slavonsko hrvatski službeni kot povelj-stveni jezik. Vse domobranske in črno-vojniške formacije in poveljstva, — gori do ogrskega domobranskega ministrstva — se torej ne poslužujejo nemškega jezika, a vkljub temu ne le da ni avstro-ogr-sUa moiiarhija proj-.a-d.la, tomvoč ec Ma djari, ravno nasprotno, hvalijo, da so njihove čete največ pripomogle do uspehov našega bojevanja. O junaštvu hrvatskih čet pa je menda sodba le ena; in ta je, da so to najhrabrejše med hrabrimi. Ali se pa upa kdo trditi, da je različnost v službenem jeziku našim operacijam na bojnem polju ali sploh vojskovanju škodila? Toliko poguma nemški politični junaki nimajo. Z vso pravico jim torej lahko poreče-mo: ako niti za armado, niti v vojnih časih ni smatrati enotnega službenega jezika potrebnim, ko je bila enotnost armade še do nedavna nekak »noli me tangere«, potem se ne smete čuditi, ako mi potrebe enotnega državnega jezika, v mirnem času in za stvari, ki nimajo one splošne važnosti kakor vojaške, nikakor ne priznavamo! _ Razne poltene vesli. »Nemška Avstrija in njeni poslanci«. Pod tein naslovom objavlja sobotna »Rundschau« naslednja zanimiva izvaja-nia: »Ako avstrijski Nemci nimajo v svo-iiii rokah onega vodstva v podonavski monarhiji, po katerem streme na podlag; svojega števila, kulturne in davčne moči, ne smejo za to delati odgovornega nikogar drugega kot ljudske zastopnike, ki so jih iz volih sami, one parlamentarne stranke, ki s svojim časopisjem vred napram drugim političnim činiteljem naše monarhije nastopajo kot predstavitcljicc avstrijskega nemškega prebivalstva. Ze desetletja sem ne vodijo ti domnevni pooblaščenci nemškega naroda resnične državne politike in resničnim potrebam pro-izvajajočih slojev odgovarjajoče nemške ljudske politike. Ali se je morda kaj zbolj-šalo tekoin skoraj tri leta ffajajoče svetovne vojne? Gotove ne! V tem času je bilo dovolj prilike za razmišljanje o po-greških preteklosti in sestavo pametnega državnega in ljudskega programa. Edmi uspeh tako dolgo tiajajočih posvetovanj med nemškimi naciionalci in krščanskimi socijalci so bile »rihtlinije«, katerih oktroiranje sedaj zahteva nemški NaUonalver-band kot predpogoj za sklicanje parlamenta. Ker pa sedaj krščanski socijalci zahtevajo brezpogojno sklicanje parlamenta, vlada pri velikem delu nemšk;h nacijonalcev nejevolja. Z več strani se je zamerjalo krščanskim socijalcem, da zahtevajo sklicanje državnega zbora brez predidočega oktroiranja novega poslovnika, nemškega državnega jezika, okrožne razdelitve na Češkem in osamosvojitve Galicije. Naj sc že kdo strinja s temi zahtevami ali jih odklanja; toda kakor se že meritorično in taktično ravna napram njim, je treba pojmovati, da se bo vlada premislila izvesti oktroiranja, o katerih si toliko nasprotujejo mnenja poslancev nemških vclilcev socijalno - dmokratske, krščansko-socijatne in nemško-nacijonal-ne barve in proti katerim so poslanci skoraj vseh nenemških narodnosti. Oktroiranje zakonov ima Ie tedaj svoj smoter. A* Stran VI. •EDINOST* Star. II. V Trstu, dne 22. marca 1917. ustvari življenja zmožen parlament, ki se bo posvečal v prvi vrsti socijalnim reformam, zgreSi ga pa. Če tvori znak za nove jalove baje v državnem zboru, ki se mora. postaviti edino le pred izbiro. »Ja se posveti velikopotezni zakonodaji v blagor prebivalstva, ali pa — razpusti. Kakor je nujno potrebna revizija ustave, je \ endar zanio Se vedno čas po volni, ko ho boli poiassieaib, kot so sedaj, cela vr-s;a vprašanj, kot n. pr. poljsko in iugo-s'ovansko vprašanje. Nikakor pa ne dovoljujejo gospodarske razmere monarhije, da b se zaviačevala njili sanacija, ki je tako nujna, kar pa skusajo doseCi kapitalist. ene velesile in priveski, ki jim slu-žiio, z načenjanjem brezplodnih -spornih vprašani. Ni nait«a našega, od vseh strank ncoJpisnega lista, da bi se spuscal v doJga razmatranja, kako daleč segajo č 'erence med Natk>nalverbandoin in kr-Ščanskirni m- cijalci. in katero stranko zadeva več krivde, zadostuie le žalostna v oiovitev, da se pri drugih narodi! VTŠi n irjdna koncentracija, letu ^ i le začasno, d čini pa pri avstrijskih Nemcih vlada .dramatična zmešnjava v škodo nem-: _n.u lan ^u in vsej državi. Zato je treba avstrijskim Nemcem nove orijentacije, priti morajo že sedaj na jasno, da morajo o7 novih volitvah poslati no>e može v državni zbor, ki imajo o odnosa ji li po^i-i ieznih narodov v državi med o iz- premem bi ustave in uprave, o zvezi med i tirnjo in \ nanjo priliko in prcdvseK: o s. Jjaiof mb-ji liab-burške države zrelejše nazo-e. kot večina sedanjih nemških poslancev. Avstrijcema strankarstvu, rav-n tako kot vsemu parlamentarizmu v ji 'arhiii je treba radikalne reforme in carite et mc2obris. Nemci morajo prokr-čevali') prednjačiti ostalim narodom, kajti lc ;jdaj m >rejo doseči vodstvo v monarhiji. ako postavijo svoj kulturni in socijalni j rep »rod za središče svojega državnega ir. r.arodnraa programa.* Zanimivo vprašanje. Iz Budimpešte se poroča: Poslanec banm Filip Orosdy, ki se !e kot zastopnik narodne delovne stranke po želji najvišjega ogrskega cerkvenega velikaša, kneza-prnnasa Cser-n^ch L, udeležil katoliškega kongresa v Cnrihu, ie pozval na »Jvoboj poslanca Štefana Pakovszkega, -ki pripada katoliški liudski stranki. Povod za ta dvoboj je dala neka izjava Rakovszkega o udeležbi poslanca Orosdvja na imenovanem kongresu. Orosay je namreć krščen Zid. — Kakor je znano, obsoja katoliška vera dvoboj kar najstrožje, ni določeno je za dvoboje vale* celo izobčenje iz cerkve. Tu p.i zastopnik madžarskih katoličanov na md'narodnem katoliškem kongresu p življa na dvoboj drugega pristaša katoliške stranke. Kakšni katoličani so potem ti zastopniki madžarskih katoličanov? O pogojni zn rešUev narodnostnega vpra£a:ra pišejo praski »Narodni Listy«: »Cetverozvezi treba že a priori odtegniti nuvžnos*, da bi nezadovoljne narodnosti Balkana mogla tudi v bodočnosti zbirali ok lo sebe. Ssi mora priznali vsak pameten človd>', da Srb«. Crnogorci ali Romuni ni«o šli z zato, da bi jim pomagali na »Jbseganjn svetovnega gospodstva____Dejstvo je, da je ljudij in celili narodov, ki verujejo cetverozvezi. da vodi voino za takozvane »nesvotodne na-ročt Da. tudi mntigo nevtralcev veruje v to. Izhod rz sedanje situacije se nam ka-7 torej le v načelu: A v str o-O grška kot država narodnosti mora svoje notranje i;: v r m Je H v ari urediti tako, c*a bomo vsi s\ofco±ie|i, mc-g'>čne;i, bogateji, nego pa p-čj sosedje. Državniki so dolžni prenesti \ p.rakso, kar trdimo mi v teoriji. Ma'en-kovinost in krparija morate prenel aii na te: »it «totako kot v Nemčiji, posreči odstraniti voditelje nemškega delavstva, ki se nočejo podrediti naruJai volji! Tuje pač očitno pripoznanie. da sta nemški državni jezik in odcepljenje Galicije postulata nemške nara'ne volje, torej nemški zalite vi, ne pa zahtevi državnega interesa. — Deutsches AgrarblatU ni sicer nikako avtoritativno glasilo nemške politike. ni gla^šk> političnih »bogov v nemškem laboru. Ti stavljajo svoje zahteve v imenu koristi države. Ali znano je, ca Je pri priprostih in malih ljudeh več iskre nosti in da pri njih moreš poprej izvedet, resnico! Tako je še posebno v tem slučaju. Agrari>!att< je povedal resnico: nenif-l i državni jezik zahtevajo \*emci, ne pa interes države. Dema^ vesti. Potreba premoga. C. kr. uam^siništve-ni svetnik razglaša: V svrho evidence se pozivljejo vsi državni i;i občinski obrati, dalje oni zasebni obrati, katerih vzdr-žanje je potrebno radi javnih ozirov, posebno za aprovizacijo (uradi, šole, bolnišnice, ljudske kuhinje, gostilne, kavarne, pekarne, kopališča), ako potrebujejo za svoj obrat koks ali premog, da pismeno prijavijo do 28. marca 1917 c. kr. n mestništvenemu svetniku, ulica nadvo^ vode Josipa "=!. 7, množino premoga a. ; koksa, ki ga porabijo na dan. Prijava mora obsegati: 1.) Ime in naslov obrata. 2.) Vrsto obrata. 3.) Najmanjšo množino koksa, oziroma premoga, ki se porabi na dan. 4.) Napoved porabljanja (za kurjavo, za kuho aji za kateri drugi namen). 5.) Kako se je do seda j krila uporabljena množina. 6.) So li zaloge kurrva, koliko? — V korist imenovanim obratom bo, da navedejo tekom gornjega reka le resnične po atke, ki se pozneje še uradno ugotovć. Zaloge premoga. C. kr. namestništveni svetnik razglaša: V smislu § 1. cesarske naredbe, izdane 21. avgusta 1916., drž. zak. štev. 261, se pozivljejo vsi lastniki zalog koksa in premoga, ako je zaloga nad 1 tono, da pismeno prijavijo do 28. marca 1917 svoje zaloge c. kr. namestništ-\ enemu svetniku, ulica nadvojvode Josipa št. 7. Kdor ne poda pravočasno in resnične prijave, bo kaznovan po § 3. navedene cesarske naredbe z globo do 2000 kron ali z zaporom ido 3 mesecev. Prepoved porabe moke za izdelovanje slaščic. Urad za ljudsko prehrano je izdal 21. t. m. naredbo, s katero st prepoveduje poraba iz žita in soJvja izgotovljenih zmletin, kakor tudi krompirievc moke za obrtno izdelovanje slaščic vseh vrst, pri čemer so všteti tudi kolači in keks. Istočasno pa je izšla sporazumno s trgovinskim ministrstvom naredba prehranjevalnega urada, ki prepoveduje fzgotav-Ijanje slaščičarskega blaga vseh vrst v obrtnih, pekarnah in prc»_ajo takega blaga v pekarnah. Obe naredbi imata namen, da se kolikor le mogoče štedi z moko in prepreči večkrat v javnosti grajana poraba moke za izdelovanje slasčic. Ta prepoved pa ne zadeva samo slasčičaren, temveč tudi gostilne in kavarne, ki ne smejo odslej v*č izdelovati takih jestvln iz onih vrst moke, ki so navedene v naredbi. Poleg tega se je tudi popolnoma ločil pekovski obrt od slaščičarskega. EJii-no le tam, kjer krajevne razmere ne dopuščajo popolne ločitve obeh obrtov, smejo politične okrajne oblasti izjemoma rudi še nadalje dovoliti istočasni obrat pekovskega in slaščičarskega obrta. Obe naredbi veljate že od 20. t. m. dalje. Uvedba tobačnih izkaznic. Tukajšnja iinančna direkcija (poslovni oddelek) ob-veščuje, da se bodo za prihodnje čase po-razL'eljevali za mesto Trst tobačni izdelki le proti »tobačnim izkaznicam«. — Obvestilo podrobnih modalitet se objavi v najkrajšem času. Do končanja teh predpriprav se prične razdeljevanje tobačnih :zde!kov ob dnevih, določenih za to svrho, v vseh prodajalnah celega mesta Istočasno ob 41/š p p. Tako razdeljevan e se bo vršilo tudi danes popoldne in se bodo razproJajale, izključno samo »manj fine smotke« (male inozemske) po 6 vin. kos. Dr. Faiiutti zatajil goriške Slovence! Mariborska »Straža« je poročala z Duna-ia: »Pooblaščeni smo od zanesljive strani, da priobčimo to-le dejstvo, ki bo razveselilo vse Slovence, osobito goriške Slovence: Deželni glavar goriški idr. Faldutti je predložil svoj govor, ki ga je nameraval na cesarja pri sprejemu go-rlšKega deželnega odbora, samo v nemškem jeziku. Pred nagovorom mu je presvetli cesar povedal, naj se posluži tudi obeh deželnih jezikov, kajti njegova želja e, tudi v njih odgovoriti. Tako je bil cesar tudi ob sprejemu goriškega deželnega o bora pozdravljen v slovenskem jeziku in je tudi sam v slovenskem jeziku odgovoril. Deželni odbor goriški je to lejstvo v poročilu o sprejemu zamolčal. Zakaj, nam je neumljivo, kajti cesar je vendar hotel pokazati, da ljubi z enako ijubezniio vse narode svoje širne monarhije in da so mu jeziki vseh njegovih narodov enako rnili in dragi. Nihče pa nima pravice, da bi javnosti zakrival žarke njegove ljubezni napram vsem njegovim narodom. OJ druge strani pa izvemo, da se je cesarska dvojica pri slovenskih članih goriškega deželnega odbora zelo sočutno zanimala za žalostno usodo goriških Slovencev. Tudi to bo v tolažilo na-šim hudo prizadetim goriškim bratom. < — Tako mariborska »Straža«. Ne vemo, kaj naj bi rekli z ozirom na tako ravnanje lajvišjega pretistaviteija avtonomne u-rave Goriike dežele, deželnega glavarja monsgr. dr. Fai^uttija. Beda v Istu. »Obzor« z dne 16. marca poroča: *Vsled nekega pisma župnika v Omišlju m na podlagi ^ustmemh sporočil je poslanec Spinčič nedavno pisal ministru za notranie stvari na Dunaju, kako 'ia 11a Kvarnerskih otokih m na polotoku Istre manjka hrane, kako grozi lakota in kako da že tožijo in prosijo pomoči tudi najstrpljiveiši ljudje m taki, ki imajo najmanje in tnale zahteve. Poslanec Spinčič je prosil ministra, naj stori s svoje strani, kir more, da se ljudem pomore. Rečeni minister je odgovoril Spinčiču, da je vesti, ki mu iiii je poslal, priobčil ministru za prehrano. Za tem so bili pri ministrskem predsedniku na Dunaju dr. Korošec, dr. Krek in prof. Spinčič v imenu hrvat-sko-slovenskega kluba, ter so mu med drugi«u opisal« bedno stanje prebivalstva, posebno v Daimaciii v Istri. V c. in kr. zasedenem ozemlju Črnego- re je z dnem 25. februarja t. I. otvorjen zasebnemu poštnemu prometu c. in kr. etapni poštni urad 11. razreda v Andrije-vici. Na ta urad se smejo pošiljati: dopisnice, pterna, ti s V'w ine (časopisi) in blagovni vzorci; od tega urada: Uopisnice odprta ptsma, tiskovine (časopisi) m blagovni vzorci. Novi etapni poštni urad posluje glede gornjih za dovoljene označenih pošiljk kot vojnopoštni urad za pri-deljene čete* poveljstva, oblasti in zavode. Seja odbora ženske podružnice CMD v Trstu, bo danes, 22. t. m., ob 5 pop. v NardJnem domu. Omejitev prometa zavitkov za Galicijo. Do nadaljnega se smejo v Galicijo pošiljati le potrebni zavitki, nujni zavitki, zavitki s kvasom ali semeni, denarne pošiljke, poljedelsko orodje in njega sestavni deli. Dr. Juraj Ferrl. V Imotskem (v Dalmaciji) je umrl te dni tamošnji odvetnik dr. Juraj Ferri. S tem imenom se spajajo — iz časov, ko je bil pokojnik še v sodni službi — spomini na težke borbe — prosimo v deželi, ki jej je prebivalstvo najmanje 98 odstotkov hrvatsko — za pravico hrvatskega jezika v sodnih uradih. Življenje Ferrijevo v tedanjih dobah je bilo življenje borb, preganjanj in preiskav. Če se je tedaj kak mladi sodnik drznil pisati hrvatski, so bili italijanaški svetniki na viš. dež. sodišču vsi v plamanu in delikventa Je neizogibno zadela stroga disciplinarna preiskava. Ferri se ni dal preplašiti. Pisal je, v svesti si svoje pravice, hrvatski, trpel kazni, dokler ga niso slednjič poslali v pokoj. Narod pa mu je izkazal svojo hvaležnost s tem, da ga je izvolil svojim zastopnikom v državnem zboru. Tu je Ferri nadaljeval borbo do — zmage. Najprej se je uvedlo v Dalmaciji notranje hrvatsko uradovanje ravno pri sodiščih. Življenje borb pok. Ferrija ostaja inteligenci kot značajnosti in narodne zvestobe, ki se tudi žrtev ne plaši, a narod mu ohrani večnohvaležen spomin. Oskrbnicam vojniškift sirot naznanjamo, da so dospela obuvala. One sirote, katerim so bili čevlji že odkazani, a jih f niso dobile, naj se zgiasijo čiin prej (vsak petek in torek od 4—7 pop.), da jih dobe. J Mestna zastavljalnica. Jutri, v petek, 23. t. m., se brdo od 9V£ dop. do 1 pcp. ^prodajali na javni dražbi nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca marca leta 1916. na rumene listke serije 139 in sicer; od št. 26.701 do št. 28.900. — V soboto.' 24. t. m. se bodo od 9V2 dop. do 1 pop.! prodajali na javni dražbi nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca aprila leta j 1916. na rumene listke serije 139 in sicer od št. 28.901 do št. 30.800. V c. in kr. zasedenem ozemlju Albanije je z dnem 25. februarja t. J. otvorjen zasebnemu postnemu prometu c. in kr. etapni poštni urad II. razreda v Puki. N a ta nrad se smejo pošiljati: dopisnice, pisma, tiskovine - (časopisi) in blagovni vzorci; od tega urada: dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časopisi) in blagovni vzorci. Novi etapni poštni urad posluje glede gornjih za dovoljene označenih pošiljk kot vojnopoštni urad za prideljene čete, poveljstva, oblasti 111 zavode. Zaplenjeno imetje. Tržaško deželno sodišče je izreklo zaplembo imetja naslednjih oseb: Josip Trpin, rojen leta 1887. v Krmmu, samski, kmetovalec; Luka Miš-ković, rojen leta 1884. v Prem an tur i pri Puli, oženjen, kočijaž, oba topničarja c. in kr. poljske topniške baterije III., ker sta utemeljeno osumljena, da sta zagrešila zločin ubega k sovražitku; Jakob Urizzl, rojen leta 1875. v Visco v tržiškem okraju, pristojen v Trst, oženjen, uslužbenec tržaške plinarne, sedaj vojni ujetnik v Rusiji, ker obstoji proti njemu utemeljen sum, da je zagrešil zločin veleizdaje, oz. zločin proti vojni sili države. Uvedba »poletnega Časa«. Glasom naredbe skupnega ministrstva se z dnem; 16. aprila uvede »poletni čas«, ki bo trajal do 17. septembra. Dne 16. aprila ob 3 uri zjutraj bo torej potisniti ure za eno uro naprej. — Prehod časa od nedelje na ponedeljek in med 2—3 ure zjutraj se je izbral v sporazumu s cesarsko nemško vlado, ker je ob tej uri najmanji železniški promet in se odredba najlaglje izvede. Poslovalnica za gospodarske stvari časnikov. Da se oskrbovanje dnevnikov z vsemi potrebnimi obratnimi sredstvi pospeši in da se v tej smeri obstoječe težave čim prej odpravijo, se je v ministrstvu za trgovino ustvarila poslovalnica za vse gospodarske stvari časnikov. Dotični referat je poverjen sekcijskemu svetniku tega ministrstva, dru. Ernstu Stadlerju pl. WoIffersgriinu. Kot sotrudnika iz krogov obstoječega časniškega sos vetov al stva sta imenovanemu priiodana glavni urednik Hans Bosbauer in glavni urednik dr. Oskar Reichenauer. Nemško operetno gledališče (»Eden«), Danes, v četrtek, prva uprizorritev Ivan Straussove operete »Dunajska kri« (Wie-ner Blut«). Začetek ob 8 zvečer. — Jutri zvečer častni večer subrete gce. Hermo-ve. Uprizori se Josip Straussova opereta »Pomladanske sapice«. Istinič 73 zv. vel. romana in 4 si. knjige; ga. Peric tedenski prispevek česopLsov, g. Stanič 10 slov. knjig. Iskrena hvala! Za žensko podružnico CMD v Trstu, daruie: ga. Ivanka Gradišar 10 kron, ker se je rešila neljube osebe, ga. Višnovec mesto venca svojemu svaku 10 K. C. in kr. vojaško poštno in brzojavno ravnateljstvo v Sarajevem je doposlalo c. kr. namestništvenemu preUivo. — Skladišče Via Geppa lb, Nacs n. 1018 fnhl (^e) 8 k hiti:o v pritličju &1> v prvem J Ubi nadstropju se 7a takoj i onudbe j oi ,,^ilno*' na Ins. odd. Edinosti. 1011 USodna prilika! verando in malim vrtom, /.račna lega, v bližini ulice Paolo Verontse za K 16.0u0. -- Pri smod-nidniei, blizu tramvaja, hišica z dvema izbama, vel ko kuhinjo, Trtom, hlevom /a 4 konje, z 100 klaftri zemljiS a za K 15.000. — V me«tu druge hise in dvorci po K 44.0 0. — Resne ponudbe na K štev. t. — rijo; ga. N. N. 1 srajco HI 3 obv. krpe, g. , Bogata i/bora manufakturnega blaga. r>avid Sirk, Sv. Krfž, 3 slov. knjige, ga.1 zmerne. '■mm Z ži.lo-tnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da Je na5 preljubi soprog, oče, tast iu ded, gospod Anton Urban Hvala danes po dolgi, mučni bolezni v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika se bo vrdii v petek, dne 23 t m, ob 21/ pop. iz hiše žalosti pri Sv. Ivanu št. 1688. Sv. Ivan pri Trstu, 21. marca 1917. ANA« soproga. Albert, (odsoten) b n. kfcei Julij Sus.arsi? (odsoten), Te^tJ:r Bohinc (odsoten) y.e i. Vsnda In Udi Šuštar Albarts, E?3de, Atma, Adna Bohinc, vnuki. Pogrebno podjetje CAPELLAN, Trst, Corso 47. Adala Susterllt, Olga Echinc, /odsotna) jrne. ZDRAVNIK Med. Dr. Kuro! PernlCič stanuje v Trstu, nI. Oiulia 76 III. n. (zraven Dreheijeve pivovarne) In ordinira v ulici Carlntla 39, L od 3 do 4 pop. za Mtranje, nerveme In etroika bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Samo za preprodajalce. Baterije In suetilliie po zmernih cenah. Poštne pošiljat ve po povzetju. L G.I. Uia Kolino piccols 6II. nndst. Zlatarnica ^ G. Pino v Trstu se Je preselita na Corso št 15 v blvSo zlatarnico G. ZercowItz & FlgHo. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. 2 c5 vsaki veter Li B k 5 ob 9V3 ■« s L vdiha naiiffii pito Vstopnina K 1- m ii M - Uia Stadion 10 - Trst Odprt od 8-2 zvečer naprej Ceno: L vrste K Z. 1L vrste K1. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermdk v Trstu, ul. PosSe vecch e 12, vogal ulice delle Pos e. Izdiranje zo&ov brez x bolečine. :-: Plombiranje, s-: UMETNi ZOBJE v F 91 Tržaška posojilnica in hranilnica 3BEJLk^cjb- idtiotittBBU. r«9lsfarov?na zadruga s omejenim peroitvom TRST - Piasza deUa Caserma St. 2, I. nad. - TRST (v lastni M41 vhod po glavnih stopnjicah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 l/a •/• na menice po 6% na zašla ve in amortizacijo za daljšo dobo po dogovora ESKCMPTUffi TRGOVSKE MEHKE. HRANILNE VLOGE ■pr^jMtm od Ttkega. ta tadi ni u4 iojiii o bresta] • po Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Rmtnl davek plaftife zavod um. — Vlaga te lahko po too krooo. — ODDAJA DOMAgE NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠICE.) Poštno hranilnični raču-i l»i.l)04. TELEFON št. 952 hna varnostno celico <$»fe deposits) za shramoo vrednostnih listin, dokumentov in r.iznih drugih vrednot, popot.ioma varno proti uloma n pt>ži»ru. arejeno po na.incvojšo u načinu ter je oddaja strankam v najem pO najnižjih cenah. STANJE VLOa NAD 10 MILIJOM OJ KROri. Ilradiie H7i: ad 9 da 12 dag. La od 3 da S m Ifllifiie r^i Jiinau ai inlili un^