Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 57. Izven Ljubljane 8 vin. y UMjUl V SFCIlO, 1!. BUTCI 1914, Leto XL1L s Velja po pošti: = Za oelo lato upre) , . K 28-— 2-20 » • • n » en meseo ta Hemčljo celoletno ta oatalo Inozemstva »M 28--35-- V Ljubljani na dom: la celo lato naprej . . K 24 — ■a an meseo n • • » 2- V upravi prejeman meseCno „ 1*70 s Sobotna izdaja: = » • « • » i» «a oalo lato u Nemčijo oeloletno, la ostalo Inozemstvo. T-9-12-- SLOVENEC Inserat! : EaoBtolpna petit vrsta (72 mm}: . . po 18 » aa enkrat za dvakrat za trikrat • • • • » • • • • il IS 13 za večkrat primeren po past. Poročni oznanila, zahvale, osmrtnice lil: enostolpna petltvrsta po 23 vin. Poslano: enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Vozni red par Uredništvo ja t Kopitarjevi niiol itev. 6/IU. Bokopia! ca ne vračajo; neirankirana pisma se ne sss sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravntštvo |e v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnico avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Dpravnlškega telefona št. 188. 3*- Današnja Številka obsega 6 strani Aflrese hrvatskih siranK v saboru. Te dni so stranke hrvatskega sabora predložile adrese na kralja. Po dolgi dobi se bo letos v saboru prvič zopet sprejela slovesna izjava večine na hrvatskega kralja. Zato jc važno vedeti, kaj hrvatsko-srbska koalicija, ki ima zdaj krmilo v rokah, predlaga, saj vsebuje vsakokratna adresa nekako bistvo strankinega programa glede vsega javnega delovanja. Nič manj pa niso važni adresni načrti opozicije, kajti, če odštejemo madjaronske volilce, ki jih jc ža-libog posebno v razrvani in raztrovani Slavoniji še več kot preveč, združujeta obe pravaški stranki skupaj s seljačko stranko dosti več hrvatskega naroda nego konlicija in tudi izražata pravo mnenje hrvatskega ljudstva. O adresi koalicije se v državnoprav-nern oziru trdi, da je madjaronska. V popolnem obsegu madjaronska sicer ni, pač pa veliko preveč naglasa potrebo državne skupnosti z Ogrsko in celo želi, da bi se učvrstila, utemeljujoč to s tem, da so le tako zasigurani pogoji ustavnega in narodnega življenja hrvatske kraljevine. Seveda naglaša, da se mora nagodba, ki to skupnost določa, spoštovati, a konkretnih pritožb nasproti Ogrski v tem oziru ne navaja, dasi bi bilo to z ozirom na obstoječe stanje najmanj, kar bi se moralo od vsake hrvatske Stranke zahtevati, naj bo taka ali drugačna. Res da koalicija precej obsežno povdarja potrebo revizije nagod-be — saj se to celo v kraljevi poslanici saboru naglaša — toda namesto da bi zahtevala, le želi in se v splošnih frazah giblje, ki ničesar ne povedo, kaj večina" hrvatskega sabora hoče. Najbolj pa je — če ostanemo pri konkretnih stvareh — obžalovati, da koalicija zahtevo po ureditvi finančnega vprašanja tako medlo zastopa, zakaj ravno tu bi bilo treba jasno, odločno in podrobno povedati, kje Hrvatsko čevelj žuli. Koalicija izraža sicer upanje, da bosta reg-nikolarni deputaciji to vprašanje za Hrvatsko pravično rešili, toda v svečani adresi bi se moralo pač nedvoumno in kategorično naglašati, kaj Hrvatska sme in mora glede tega postulirati, sicer pa noben resen človek ne verjame, da bi se regnikolarni deputaciji sploh sporazumeli, Osrednja državnopravna misel Hrvatov pa je, kakor znano, ta, da se združijo vse hrvatske zemlje. Koalicija na to sicer ni pozabila, ogibljc se pa temu, da bi te zemlje imenoma navedla, in kar je še hujše, želi to zedinje-nje v zve/i z analognimi zahtevami zemlja »svetoštefanske krone«, kakor da bi bila misel zedinjenja vseh hrvatskih zemlja nujno zvezana z ogrsko clr-žavnopravno teorijo v tem oziru. In končno se ne sme iti mimo tega, da adresa koalicije neustavni komisarijat vse premalo ostro obsoja, kakor bi bilo to hrvatske kraljevine dostojno. Vse drugače adresa Starčevičeve stranke prava, ki je najmočnejša pra-vaška skupina v saboru. Slovesno protestira proti temu, da je bil leta 1912. sabor razpuščen, še predno se je sestal in da se je na predlog madjarskega ministrskega predsednika imenoval komisar, ki ga hrvatska ustava sploh ne pozna. S tem činom — tako pravi adresa — so se pravice hrvatske kraljevine tako žalile, da je hrvatski narod izgubil skoraj vso vero v zakon, pravico in kraljevske prisege. Vse to pa izhaja iz nesrečnega dualizma, ki je Hrvatsko izročil tujemu Hrvatom sovražnemu ma-djarskemu plemenu, ki teži po tem, da osnuje jedinstveno madjarsko državo od Karpat do Jadrana. Nagodba je Hrvatsko privedla do roba propada na gospodarskem, finančnem, trgovskem, železniškem in tarifnem polju. Tudi hrvatska avtonomija, kolikor je nagodba priznava, je vsled madjarske samovolje na vseh poljih izigrana. Hrvatska ustava je danes samo fikcija. Adresa opozarja na (o, da hrvatski narod nagodbe ni nikdar priznal, temveč mu je bila vsiljen a. Hrvatski narod stoji slejkoproj na stališču, izraženem leta 1527., ko je Habsburžanc svojevoljno priznal za svojo vladarsko rodbino, in leta 1712. v pragmatični sankciji, zadnjič pa v kro-•nitveni prisegi cesarja Franca Jožefa 1. 1868., ki pravi, da, dobi Hrvatska vsa svoja prejšnja prava kot kraljevina nazaj, ko cesar osvoji še Bosno in Hercegovino, katero združi z Banovino, kar se pa žal še daneš ni izvršilo! Adresa opozarja, na balkanske dogodke, ki bi se bili drugače odigrali, ako bi ne bilo dualizma, naglaša, kakor so majo temelji habsburške države, v kateri črv nezadovoljnosti razjeda narode in pravi, da. je potrebna hitra remedura. Zato bo stranka prava z vsemi zakonitimi sredstvi delala na to, da se hrvatski narod, kar ga biva v Hrvatski, Slavoniji, Dalmaciji, na Reki. v Medmurju, Marindolu in Žumberku, Bosni, Hercegovini, Istri in na otokih zjedini v eno državnopravno telo pod žezlom habsburške dinastije, ter bo podpirala težnje bratov Slovencev, da se tudi slovenske zemlje temu telesu priklopijo. Šele takrat bo Hrvatska po svoji svobodni volji sklepala. zveze ■/. drugimi narodnostmi na temelju ravnopravnosti. Adresa drugega krila stranke prava, ki stoji pod vodstvom dr. Franka, je, kar se tiče državnopravnega stališča skorej identična s Starčovičevo adreso. Zahteva izrecno, naj kralj odpravi sedanji nagodbeni sistem, enako kakor Star-čevičevo krilo naglaša zakonitost hrvatskih clržavnopravnih zahtev, poudarja še nekoliko bolj zvestobo in udanost hrvatskega naroda napram dinastiji in zahteva predvsem priklopljenje Bosne in Hercegovine, izrečno naglašujoč aneksi j o in kar ji ni sledilo, ter seveda tudi združitev vseh ostalih hrvatskih pokrajin s hrvatskim kraljestvom obenem z bratsko Slovenijo. Nekaj razlike napram adresi Starčevičancev je kvečjemu v tem, da se. naglaša, kako bi monarhija, ako ustvari samostojno veliko Hrvatsko, zavzemala močno stališče naproti narodom balkanskega polotoka, s čimer se, vpoštevajoč staro stališče Frankove stranke, razume po vsej priliki srbski imperializem. Prav posebič omenja Frankova adresa Reko. Zelo važno dejstvo je, da vsi pra-vaši zdaj vprvič v svojih adresah, kakor vidimo, zahtevajo ali pa vsaj žele združitev slovenskih pokrajin s Hrvat, .s k o. Zelo razveseljivo je, tla se tudi adresa hrvatske seljačke stranke, ki šteje sicer le malo poslancev, a ima tudi veliko naroda za seboj, postavlja v držav-nopravnem pogledu bistveno na isto stališče kakor obe, pravaški stranki. Seljačka stranka obsoja izrečno sicer samo krivično izvajanje nagodbe, a zahteva tudi ujedinjenje vseh hrvatskih zemlja (slovenske niso omenjene), kar pa vede končno do istega rezultata z ozirom na Ogrsko, kakor ga zasledujejo pravaši. Seljačka adresa energično obsoja edinstveno madjarsko državo od Karpat do Jadrana kot krivično umiš-Ijenino Ogrov ter za nasprotno tako interesom Hrvatske kakor cele monarhije. Izmed vseh strank naglaša vernost do kralja skorej najbolj seljačka stranka in celo izrečno obžaluje, da se vsled krivic, ki jih Hrvatska trpi, pojavlja struja, ki hrvatske bodočnosti ne išče več v naravnem, zgodovinskem in zakonitem LISTEK. Uporniki. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil dr. Leopold L 6 n a r d. (Dalje.) XXII. Druzega dne zjutraj so se posvetovali stražniki, kaj početi vzpričo kmečkega punta. Fjodor Fjodorovič Ivalov, stražnik iz Tesne, je svetoval previdno, naj celo stvar zakrijejo pred načelnikom, ker so v resnici sami prvi napadli na stanovanje Šelogove. Drugi so ga prekri-čali in opozorili, da so eni izgubili orožje, drugi kape, torej se bo prej ali pozneje vse odkrilo in kaznovani bodo oni, ne pa puntarski kmetje. »Imate prav,« je priznal Katov, »sicer imamo pa izgovor in opravičenje, ker smo prišli k nji s poveljem, naj krsti otroke.« »Torej je vse prav,« se je nasmejal drugi stražnik, »ona jc kriva, ne mi.« »Toda pasji sinovi močno udrihajo,« je rekel drugi in si otiral pleča. »Najhuje je. hilo 7, mano,« je vzdih-nil Prosjakov, »psi so mi raztrgali uniformo in sedel sem v ledeni vodi .. No usmilila se jc mene nesrečneža gospa, dobra starka, Bog ji daj zdravje!« »Torej boš ti plačal za uniformo in črevlje,« se je nasmejal Katov,« ona te je rešila, torej je ona nedolžna, samo ti.« »Kmalu bi si naredil sitnost,« je zaklical prestrašen, »torej ne izdajte me, bratje, saj bom clobro odgovarjal pri preiskavi.« »To je tvoja reč, nismo bili priče, bežal si kot, zajec v polje, nam jo pa po-padija takoj odprla vrata in bili smo na varnem.« »Toda Vas so namlatili kmetje,« je zagocirnjal razdraženi Prosjakov. »Tebe so pa psi ogrizli, to je še huje,« so se nasmejali. Ko je dobil poročilo, se je pripeljal takoj načelnik deželne straže Krugla-kov na preiskavo. Zaslišal jc stražnike in jih ostro grajal, da so v pijanosti dovolili kmetom razsajati nad njimi, potem je pa, velel sklicati vse, ki so bili krivi pretepa v prvi vrsti pa Vikto Šelogovo. »Zakaj nisi odprla vrat, ko so stražniki prišli s poveljem?« jo jc vprašal strogo. »Najprej nisem slišala, ker sem trdo spala, potem sem se pa bala, ker sem slišala prepir in pretep pred hišo.« »Ah. 1i neumno živinče,« je zaklical mračen, »saj vendar veš. da so straž- niki tukaj radi vaše varnosti . . . Pregrešila »i se dvakrat, prvič, ker nisi ubogala povelja, drugič, ker nisi odprla vrat.« »Kako naj bi jih bila pustila v hišo ponoči, ko sem sama z otroci?« jc rekla užaljena. »Ali so to razbojniki? Tatje?« jc zakričal razburjen. »Tvoja pasja dolžnost je, da slepo poslušaš povelja vlade! Zdaj pa povej, kdo je začel prepir?« »Ne vem, nisem slišala.« »Lažešl Ti veš kdo, ali takoj povej ali pa palice . . . izbiraj!« »Ne vem, jasnovelmožni načelnik,« je odvrnila vsa bleda. »Nu, takoj bomo videli, ti prekleta svojat . . . ali veš, s kakšnim poveljem so prišli?« »Ne vem.« »Hej, pokliči Katova,« se jc obrnil k stražnikom, ki so stali med vrat mi občinske pisarne, kjer se je vršila preiskava. Vstopil je poklicani stražnik, a načelnik: »Kaj si rekel, ko si zahteval naj odpre vrata?« »Povelje je prišlo, zaklical sem. moraš krstiti otroke.« Zamahnil je z roko, a Vikti: »Prepričal sem te, da lažeš! Zdaj spoju z avstro-ogrsko monarhijo, dasi je vsakemu Hrvatu vernost do dinastijo vrojena in se ni nikoli omajala. Spominja se balkanske vojske, v kateri je samo božja Previdnost (božje in krščansko ime se, mimogrede omenjeno, samo v tej adresi bere) in vladarjeva modrost obvarovala Avstrijo katastrofe, ki bi morebiti bila pomenila konec Hrvatske in zmanjšanji! Avstrije v škodo evropske in krščanske kulture. Adresa konča z mislijo, da bo le po političnem in upravnem zedinjenju vseh hrvatskih zemlja monarhija zadobila oni ugled in moč na Jadranskem morju,' ki je potrebna za, njeno kulturno poslanstvo m evropskem vzhodu. Kar se tiče narodnega vprašanja V Hrvatski sami, imenuje koalicijna adresa Hrvate in Srbe, govori pa tudi samo o hrvatski kraljevini, dočim vse ostale adrese govore samo o hrvatskem narodu. Ena najsvetlejših točk v vseh a dre* sali je; da se. topol vse stranke obširno spominjajo hrvatskega kmeta, ki je dozdaj nanj še vsak pozabil. To je jasno znamenje, da tudi hrvatski kmet stopa na dan, kar jc, naj reče kdo, kar hoče, zasluga tako Seljačke stranke kakor bivšega bana Tomašiča, ki je po njeni zahtevi razširil volilno pravico. Starčevičeva stranka prava, kjer se zlasti poslanec Ilrvoj, ki je tudi najizrazitejši katolik v tej stranki, z vso vnemo zavzema za kmetske pravice, razvija v adresi cel kmetski program. Kot vir vsemu zlu označuje nagodbo, kar je tudi res, ker je Hrvatska vsled nje brez finančne samostojnosti. Proračun Hrvatske ne razpolaga niti z eno petino fak-tičnih dôhodkov dežele, vse investicije in posojila sklepa Ogrska brez Hrvatske, železnice in ceste so v njenih rokah, hrvatsko luke pusti propadati, gozdovi so narodu oteti, reke se ne regulirajo, narod se zadolžuje in seli. Kot, zazdaj najboljši lok proti temu zahteva Starčevičeva stranka prava splošno,enako in tajno volilno pravico. Podobno našteva kmetske zahteve in potrebe Fran ko vo krilo, samo da ne omenja reforme volilne pravice, enako pa izvaja kmetsko zlo iz gospodarske in finančne nesamostojnosti Hrvatske. Da seljačka stranka poudarja kmetsko stališče, je samoposebi umevno, slučajno veliko manj obširno nego pravaški krili; zanimivo je, da zdaj tudi Radič dolži tega predvsem skupne zakone, ki izvirajo iz nagodbe, pa tudi avtonomne zakone, ki so po večini naperjeni proti pa povej, kdo se je prepiral s stražnikom?« »Nisem slišala povelja in ne vem, kdo me je branil.« »Hej, petnajst s palico! Ti bo že prišlo na misel,« se jc nasmejal. -Jasnovelmožni načelnik,« jc začela Vik ta pripognivši se do kolen . . . »Poveš, kdo?« je zaklical. »Ne vem.« »Vzemite!« — in k pisarju: »Pokličite sem njene sosede!« »Poslušam vaše blagorodje, predno se pa zbero ... bi morda kaj prigriznili?« »No, naj bo . . . ali spada ta žen' ska k upornikom?« »Da, vaše blagorodje, njen mož jo pregnan v Novo Radomsk.« »Hej podčastniki!« je zaklical med vratmi stoječemu stražniku. »Vzameš tri ljudi, pojdi v hišo obsojenke, vzemi otroke in jih daj krstiti v cerkev.« »Poslušam, vaše blagorodje!« Po kosilu je zopet zaslišaval Šclo-govo, med tem je prišel podčastnik in sporočil: »Vaše blagorodje, povelja ni bilo mogoče izvršili.« Zakaj pa ne?« je zaklical ves rdeč od jeze. »V Šelogovi hiši ni otrok, kako jih torej nesti v cerkev?« (Dalje.) kmetu. Tudi adresa koalicije naglaša z veseljem, da je kralj za eno najvažnejših nalog sabora označil skrb za gospodarski napredek hrvatskega kmetskega stanu. Volitve v Bolgariji. 11 glasov vladne večine. — Socialisti zelo padli. — Agrarci močni kot prej. — Demokrati zelo narastli. Kakor znano, je car Ferdinand po vojski s Srbijo in Grčijo, oziroma Rumu-nijo v poznem poletju lanskega leta poveril vlado Radoslavovi stranki, ki zastopa v zunanji politiki avstrofilsko smer, dočim so preje vladali Rusiji prijazni narodnjaki, ki se imenujejo po svojem voditelju tudi Gešovisti. Pri volitvah za sobranje, katere se vrše po proporcu in jih je Radoslavov razpisal lansko leto sredi decembra, pa vlada ni dobila večine, dasi so bili rusofili (narodnjaki in cankovisti) občutno poraženi, narastli so pa agrarci in socialisti, ki so principielno za mirno politiko ter demokrati (Malinov), ki so tudi hudi opozicionalci. Vlada je zato sobranje razpustila in vrhutega oktroirala v novoosvojenih krajih čez 30 novih mandatov, katere je upala vsled pomoči Makedoncev in muslimanov vse dobiti. Volitve so se vršile 6. marca tega leta in je rezultat zdaj kolikor toliko znan. Vlada je dobila 11 glasov večine. Ali bo mogoče s to primeroma majhno večino vladati, je vprašanje. Najbrže vladi zopet ne bo drugega kazalo kakor skušati z opozicijo potom koalicijskega kabineta skupaj vladati, to je, vsaj z nekaterimi strankami opozicije. Agrarna stranka se je spet sijajno držala, zelo so pa padli socialisti, dočim so demokrati (Malinov) zelo narastli, rusofili so le neznatno poskočili. Posebno se položaj v Bulgariji s temi volitvami ni izbistril, kakor se je upalo. Rezultat je približno sledeči: Vlada 128 (1913. leta 95; -j- 33, torej toliko več, kolikor je novih mandatov v Traciji in Makedoniji); agrarci 51 (1913. leta 48; + 3); socialisti 22 (1913. leta 36; — 14); narodnjaki (Gešov) 7 (1913. leta 5; -f 2); cankovisti (Danev) 3 (1913. leta lj -j- 2); radikalci 5 (1913. leta 5); demokrati (Malinov) 26 (1913. leta 14; + 12), Po zadnjem poročilu je opozicija dobila še 3 poslance, torej vsega skupaj 117. Sofija je volila protivladno. Kakor se vidi, bo treba zopet najbolj računati s kmetsko stranko, ki šteje skoraj polovico vse opozicije. Z ozirom na notranjo in zunanjo politiko vlade uspeh volitev ni absolutno slab. Vlada bi se, ako bi imela pretežno večino, lahko zaletela, tako pa bo imela močno kontrolo. Agrarci niso brezpogojni rusofili, ampak so za mirovno politiko in gospodarske reforme, kar je za Bulgarijo v sedanjih razmerah dobro, da se konsoli-dira. Hrvatje od Madjarov zopet prevarleol. Razlaščevanje hrvatske morske obali. Madjarska zbornica je sprejela te dni Zakon o razlaščenju hrvatske pomorske obali potom skupne pomorske vlade na Reki. Ta zakon tvori za Hrvatsko veliko nevarnost. Že to je nepravilno, da se je zakon sprejel v nenavzočnosti hrvatske delegacije. Drugič pa zakon, ki daje raz-laščevalno pravico reški pomorski oblasti, ki je, kakor vse -skupne reči« de facto madjarska oblast, nič ne določa, koliko obali spada pod njeno kompetenco, oziroma daje pravo to določiti »skupnemu« madjarskemu trgovinskemu ministru. Končno pa itak obstoja hrvatski državljanski zakonik, ki morsko obal pripisuje »javnemu dobru t in spada torej razlaščevanje, ako se izkaže za potrebno, avtonomni hrvatski upravi. Sicer pa nagodba sama morske obali kot »skupno zadevo« ne navaja — torej jasno, da je to izključno hrvatska stvar. Namen Madjarov je jasen — radi bi spravili pristanišča in kopališča sčasoma v svoje roke. Velik del krivde pri tej novi kršitvi Zakona in hrvatskih pravic nosi koalicija, neposredno pa minister za Hrvatsko ter ban, ki nista k temu nič rekla. Proti tej novi hudi kršitvi je vstala v saboru vsa opozicija. Pa tudi »Agramer Tagblatt«, ki je prijazen koaliciji, jo obsoja. Najbolj so nastopili proti njej v saboru Radič, Zagorac in Horvat. Slednji je povedal, da tudi bivši ban Tomašič eks-propriacijski zakon smatra kot kršitev na-godbe. Slednja stvar je hudo spekla bana in je v včerajšnji seji hrvatskega sabora dejal, da je moral dr. Tomašič šele zadnji čas priti do tega, da ekspropriacije ne smatra kot skupno zadevo, ampak kot avtonomno, ker svojčas ni tako mislil. Tomašič je pač lisjak, ki bi Skerleczu rad med hrvatskim narodom izpodkopal tla, kar Skerlecz seveda dobro ve. V isti seji sabora pa je tudi Hinkovič v imenu koalicije skušal celo reč zagovarjati. Zagovarjal pa jo je zelo slabo, če hočemo biti odkritosrčni. Rekel ie. da mora pomorska oblast imeti pri tej stvari nekaj ingérence, ako hoče n. pr. kod kaj izkrcati. Sicer pa pomorska oblast ni madjarska, ampak madjarsko-hrvatska (na papirju). Razvlaščevanje pa spada pod skupne zadeve. (Hrupni ugovori.) Kršil se je pa res zakon, v kolikor se ni vpoštevala avtonomna kompetenca. (Torej 1) Sabor naj izdela splošen zakon o ekspropriaciji. (Kaj pa bodo Madjari rekli?) Ako se bo nago dba res kršila, bo koalicija vstala. Kar vstane naj! O&CIdsU svet Milanski Ljubljana, 10. marca 1912. Svojo nenavzočnost pri seji sta opravičila obč. svetnika dr. Zajec in dr. Novak. Začetkom seje je stavil župan dr. Tavčar naslednji nujni predlog, kateremu je bila soglasno priznana nujnost. Mestni svet skleni: 1. V imenu mestne obč. ljubljanske in njenega, v kolikor pridejo vpoštev deželne doklade, že itak preobremenjenega prebivalstva se z vso odločnostjo ugovarja proti povišanju deželnih doklad, s katerimi se* Ljubljani naloži skoraj polovica deželnega primanjkljaja, torej letnega novega davka 800.000 K. — 2. Mestni svet obžaluje, da je deželni zbor, oziroma večina lega zbora tudi pri ti priliki držala. se pogubonosnega vodila, da se iztisne iz Ljubljane kolikor največ mogoče in da so se pri tej priliki na 174% povišale tiste doklacle, ki bodo najob-čutneje zadevale revne sloje našega prebivalstva. — 3. Mestni svet obžaluje, da je z deželnimi doklaclami mestna občina prav občutno prizadeta pri svoji užitninski pogodbi z državo, ker je gotovo, da bo vsled povišanja deželnih doklad zdatno padel konsum v Ljubljani. Mestni svet konstatira, da Ljubljana, od dežele ničesar ne dobi in da je povišanje deželnih doklad oprto na diferenciranje ne med davkoplačevalci, temveč med volilci posameznih političnih strank; zategadelj je mestni svet prepričan, da je taka gospodarska politika dežele skrajno krivična in ne-vzdržljiva. — 4. Mestni svet odobruje vse korake, katere je župan napravil proti neznosnemu povišanju deželnih doklad ter pooblašča župana, da o današnjem sklepu obvesti ministrskega predsednika kakor tudi voditelja finančnega ministrstva. Obč. svet. Pammer izjavlja v imenu nemškega kluba, da bode glasoval za predlog, posebno se pritožuje nad diferenciranjem. Obč. svetnik Kristan tudi izjavlja, da bo glasoval za predlog. Obč. svetnik Lilleg pravi, da je klub obč. svetnikov S. L. S. prepričanja, da je Ljubljana preveč obremenjena. Klub ljubljanskih občinskih svetnikov S. L. S. bo glasoval za županove predloge izvzemši drugi odstavek točke 3., ker ni res, da bi se diferenciralo po politič-nik strankah, ampak so pristaši vseh strank enako prizadeti. Glasuje se na predlog občinskega svetnika Lillega ločeno. Soglasno sc sprejmejo vsi županovi predlogi, izvzemši drugega odstavka točke 3., ki se sprejme z glasovi večine, Nemcev in Kristanovim glasom. (Pustoslemšek: Kje je pa dr. Zajec? Klici: Kje je pa dr. Novak? Ta človek vedno izziva.) Občinski svet soglasno sklene, da ne more pritrditi priklopitvi Zelene jame in občine Moste Ljubljani v taki obliki, kakor to predlaga občina Moste. Večina sklene, da protestira proti podelitvi neomejene koncesije za kranjske deželne elektrarne s sedežem v Ljubljani in pooblasti župana vložiti rekurz na Dunaju. Mestno kopališče kolizej se odda v najem Tomažu Korbarju proti letni najemnini 1500 K in z določilom, da se na nobeno prošnjo za odpis ne bo oziralo, ker da »Hribarjev gaj« ne spada v najem. Mestna elektrarna se trgovsko pre« uredi. Sklene se, da se upravlteljstvo mestne elektrarne in vodovoda tako pre-osnuje, da ju bodo vodili upravni odbori, kar se je drugod zelo obneslo. Vodita se naj po trgovskih načelih. Tozadevni regulativ naj izdela in ga predloži občinskemu svetu sedanji direktorij, ki naj se za 4 člane pomnoži. Izvolijo se v pomnoženi direktorij Ružička, dr. Novak, Lilleg in Pammer. — Druge zadeve se prepuste pomnoženemu direktorij u. Stavbne ln policijske zadeve. Katarini Kovič se dovoli, da sme postaviti lopo za prodajo živil ob Metelkovi ulici. Ložar (S. L. S.) izvaja, da ima pomisleke, ker se vedno nove lope postavljajo in ker prodajalci v takih lopah točijo tudi pivo v steklenicah in ookalice. kar škoduje gostilničarjem. Samostalna predloga obč. svetnika Zupančiča (S. L. S.) glede na nasipanje ceste Galjevice in glede parcelacije mestnega sveta med Dolenjsko cesto in progo Dolenjske železnice se odgodita, ker se namerava povečati dolenjski kolodvor. Obč. svetnik Zupančič se toplo zavzema za to, da se posipa cesta na Galjevico, ki je v tako slabem stanu, da se vozovi prekucujejo. Glede na parcelacijo želi, da bi se 1 ali 2 delavski hiši zgradili. — Odkloni se prošnja Fr. Movaka in Marije Marenko za razdelitev parcele št. 94/8 ob Jeranovi ulici na dve stavbišči. Prizivu Leopolda Roth, Cesta na Rožnik 29, proti odloku mestnega magistrata glede na pj-edpis pasje takse se ugodi. Za odpis se toplo zavzame obč. svetnik Zupančič (S. L. S.). Raznoterosti. Samostalni predlog obč. svetnika Zupančiča o povečanju Karlovskega mostu in samostalni predlog Štefetov izroči župan odsekoma. Belec se jezi, ker ni Kolezijska cesta posuta in prosi, naj se zapre za vožnjo z vozovi. Mali poziva župana, da naj vse stori, da bo zopet vozil tisti gorenjski vlak, ki so ga lani opustili, ko so vpeljali novi brzovlak. P a m m e r opozarja, da se je podrl stari rimski zid na Prulah. Novak Tomaž opozarja župana, da se mora Pot na Rakovo Jelšo posuti in jarek iztrebiti. Dr. Triller: Ljubljanska Karntnerca-Pustoslemšek. Spet Rakova Jelša! Ta dva medklica dokazujeta, koliko je podžupanu na srcu blagor Trnovčanov. Zupančič želi, da naj se Ižanska cesta s sadnim drevjem obsadi. Državna železnica naj iztrebi jarke. Kolesa opozarja, da je v Jenkovi ulici že zopet vodovodna cev počila in želi, da naj se cevi tu pregledajo, ker poči vsako leto gotovo cev. Proti šikaniranju na celovškem kolo* dvoru. Obč. svet. Iv. Štefe je stavil naslednji samostalni predlog: Na celovškem kolodvoru je zadnje čase na dnevnem redu, da Ljubljančan, ki potuje iz Celovca nazaj v Ljubljano, ne dobi voznega listka, ako ga zahteva v slovenskem jeziku, t. j.: »V Ljubljano!« Od Ljubljančana se na celovškem kolodvoru zahteva, da mora označiti ime našega mesta z »Laibach«, ako sploh reflekti-ra, da mu vozni listek izroče. Predlagam: 1. Proti temu preziranju starega imena našega mesta, za katerega bi morala vedeti vsak uradnik in vsaka uradnica v krajih, kjer Slovenci stanujejo, ljubljanski občinski svet protestira. 2. Svoj protest, primerno odločno pritožbo in zahtevo, da se mora na celovškem kolodvoru spoštovati in upoštevati ime Ljubljana in oddajati vozne listke, ako se jih zahteva na to ime, naj pošlje obč. svet na vse merodajne faktorje. Predlog je bil takoj odkazan odseku in pride na vrsto v prihodnji seji. Za razširjenje Karlovskega mostu. Obč. svetnik S. L. S. Josip Zupančič je stavil naslednji samostalni predlog: Slavni občinski svet skleni: Gospodu županu se naroči, da stopi v stik z stavbenim oddelkom deželne vlade, da se Karlovski most razširi na obeh krajih za en hodnik, da bo pasaža za pešce bolj mogoča. Ker je tu državna cesta, kakor tudi most, naj bi se z dež. vlado dogovorila, koliko bi morala mestna občina prispevati. Ker bi se dalo to z malimi stroški napraviti, in poleg tega je tudi stvar zelo potrebna, se gospod župan naprosi, da ukrene vse k temu potrebno. Predlog je bil takoj odkazan odseku. Tajna seja. Dr. Kreigherju se da dopust do 1. junija 1914, da napravi do tedaj fizi-katni izpit. — Učiteljici Amaliji Slat-ner in učitelju Fr. Mlakarju se da po 200 kron potnine za pot v šolo na Barje. — Udovi po Ant. Gutnikovi gospej Eli Gutnik se da vdovščina. — Pavli Vid-marjevi se še nadalje izplačuje vzgoj-nina letnih 180 kron. — Odobri se, da trgovec. Skofich odstopi svojo koncesijo za. prodajanje žganja, v odprtih steklenicah Antonu Ravhekarju. — Dovoli se prenos gostilničarske koncesije Bemar-dovih dedičev v gostilni pri »Golobč-ku« na Sv. Petra cesti. — Leopold Tratnik dobi kavarniško koncesijo na Sv. Petra, cesti. — Sklene se, da gostilniška koncesija Uršule Terškan, omož. Ko-kalj ugosne . Izpred sodišča. ŽUPNIK NOTAR TOŽBO PROTI DU-HOVNEMU SVETNIKU ŠINKOVCU IZGUBIL. Popoldne ob štirih se je 10. 1. mcs. pred civilnim senatom (predsednik nad-svetnik pl. Hočevar, votanta nadsvet-nik Presker in svetnik Persche, zapis- nikar odvetniški kandidat Jerič) razprava o tožbi župnika Notarja (glej včerajšnji »Slovenec«) nadaljevala. Dr. Pe-gan pove, da je med opoldanskim odmorom izvedel, da je rekel župnik Notar dekanu Mraku: »Jaz nisem hotel tožiti, ampak sem prisiljen tožiti po sorodnikih.« V dvorani navzoče priče, sorodniki župnika Notarja, godrnjajo; pl. Hočevar jih posvari, da morajo molčati. Tudi dr. Triller jih svari in jih med poznejšo pavzo še na hodniku kroga, češ, da naj molče. Sodišče ugotovi, da je po naročilu rajne sestre župnika Notarja duhovni svetnik Šinkovec razdelil izročene mu v treh hranilnih knjižicah naložene vsote tako-I6: za notranjo opravo cerkve sv. Jakoba v Škofji Loki 6000 K, za 40urno pobožnost in za misijon vt Škof j i Loki vsakih 10 let 2000 K. Navedeni vsoti je 10. aprila 1913 izročil v knjižicah mestni cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki in tvori zato premoženje cerkve, s katerim more po tozadevnih predpisih razpolagati le sporazumno z deželno vlado ordinarijat. Nadalje je razdelil, kar vse dokaže s potrdili, sledeče vsote: Antonu Gaber 200 K, Marjeti Čermelj ,200 K, Leopoldu Notar 10G kron, za cerkvene pogrebne stroške ob pogrebu rajne Notarjeve 260 Iv 55 h, za svete maše 250 K, za stroške pogrebnega zavoda v Škofji Loki 173 K, za nagrobni spomenik rajnici 160 K 78 h, za misijone, reveže 241 K 47 h. Zase nI do« bil g. duhovni svetnik Šinkovec niti vi« narjal Dr. Triller še enkrat predlaga., naj bi duhovni svetnik Šinkovec in dr, Pegan šla k ordinarijatu, da se doseže poravnava. — Dr. Pegan: Pojte vi! Dr. Triller: No, sem tam dobro zapisan* — Dr. Pegan: Greva z vami. — Dr. Trik ler odkima. Izpoved župnika Notarja. Sodišče sklene, da se stranki zašli« šita. Prvi se zasliši g. župnik Notar, ki slabo sliši in ki težko hodi, vsled česai na svojem sedežu sede izpove: Pred več leti, ko sem še služboval v Plavljali pri Kopru, je bila rajna mo< ja sestra Marija Notar pri meni. Plačal ji še nisem mezde. Takrat je potovala v Ljubljano; dal sem ji gotovo denar v bankovcih. Naročil sem ji, naj denar le naloži na svoje ime, da bo imela kaj,-če jaz urnrjem in da ne bo rekla, da ni nič dobila. Dogovorila sva se pa izrecno, da ostane denar moj, če ona prej umrje. Koliko denarja sem ji ravno dal, ne vena povedati, a mislim, da toliko, kolikor je pisano v hranilni knjižici. V dokaz, da je ta knjižica moja, je uradnik hranilnice vložil v to knjižico listek z mojim imenom, ne morem pa reči, če je listek, ki se mi je pokazal, pravi. Ko ga predsednik vpraša, ali je dal rajnici hranilno knjižico ali denar, vztraja g. župnik Notar pri trditvi, da je izročil rajni svoji sestri gotov denar in da ni bil v Ljubljani, ko ga je v Kranjsko hranilnico naložila. Na vprašanje predsednika pl, Hočevarja, če je o tej pogodbi z rajnico kaj povedal gospodu duhovnemu svetniku Šinkovcu, izpove: »Ne morem trditi, da bi bil o tej pogodbi s svojo rajna sestro tudi kaj povedal svetniku Šinkovcu,« pa je on moral sam prevideti, ker je bila knjižica sicer izstavljena na ime moje sestre, a se je v njej nahajal listek z mojim imenom in ker je moral vedeti, da jaz sestri, ki je pi*i meni služila, kaj zapustim. Pravi, da med pogovorom svetnika z rajno sestro ni bil zraven. Duhovni svetnik je vprašal sestro, če določuje kaj za dobre namene, ona je to potrdila in tudi jaz nisem branil. Po tem pogovoru je g. svetnik Šinkovec v drugi sobi knjižico z veliko vlogo meni ponudil, ne da bi bil kaj rekel, jaz sem mu jo pa tudi kar tako enostavno nazaj dal, prepričan da bo g. svetnik to knjižico meni nazaj dal, kadar bom potreben. Osem dni po smrti Marije Notar sem poslal Gabra k tožencu po knjižico; ta mi je poročal, da br> gospod župnik sam k meni prišel. Res je, da sem rekel, da pri zapuščinski razpravi ne bom prisegel, ker mi je prisega presveta. Med menoj in med g. svetnikom Šinkovcem ni bilo nikdar govora o tem, čegava je bila knjižica, moja ali sestrina! Tudi med tem zaslišanjem so se sorodniki župnika Notarja tako nespodobno obnašali, da jih je moral gospod predsednik pl. Hočevar najodloč-nejše pograjati. Izpoved duhovnega svetnika Šinkovca» Gospod župnik Avguštin Šinkovec izpove: Od pogodbe, ki naj jo je imel gosp. župnik Notar z rajnico, nisem izvedel ničesar do 27. majnika 1913, ko mi je tozadevno župnik Notar pisal. Klican sem bil 27. februarja 1911 k Mariji No-tar in sem tam šele v svoje začudenje čul, rla me je klicala radi denarja. Rekla je, da ga ima precej in sicer nekaj svoje dote, nekaj lastnih prihrankov in pa kar ji je dal brat za »Ion«, pri čemur jc še pristavila, da bi brat ne bil toliko denraja prihranil, če bi mu ona ne bila gospodinjila. Vse to je hotela meni dati, da razdelim po njeni želji. Jaz sem se branil in ji rekel, naj napravi oporoko pred notarjem ali pred tremi pričami; ona je pa pri tem vztrajala, Češ, da se je tako odločila. Opozoril sem jo na brata, ki je tudi duhovnik, a ona mi je rekla, da brat ni več tega zmožen in da so je odločila ravno meni vse izročiti in naročiti, dokler še živi. Šel sem po g. župnika Notarja v njegovo sobo m prišel ž njim nazaj k raj niči. Tudi nasproti njemu sem se branil prevzeti do-tično nalogo, ker sem se bal sitnosti. Tudi pred bratom mi je Marija Notar provenienco svojega premoženja ravno tako razložila, kakor preje. Ker se je obljubiio, da od sorodnikov nobeden ne bo nič izvedel, sem se končno želji raj-nice vdal. Skupaj z g. župnikom Notarjem smo potem pregledali knjižice, o katerih je g. župnik Notar sam rekel, da je vse njeno; soštevali smo skupaj na knjižice naložene vsote in potem tudi i določili, kako naj se ves ta denar porabi. Ni pa res, da bi bil jaz kdaj Marijo Notar silil z besedami: Še kaj! Še kaj! Res je, da je nekaj clni po smrti prišel k meni Anton Gaber in me vprašal, če je bil v eni knjižici listek z Notarjevim imenom. Pozneje sem ta listek našel; rekel pa Gaber ni ,da je knjižica Notarjeva. Ko mi je g. župnik Notar svojo oporoko kazal, je samo še želel, da dobi 300 kron cerkev na Klancu; sicer je pa potrdil, da sem vse prav naredil in da bo tisti testament raztrgal. — Predsednik nadsvetnik pl. Hočevar zaključi razpravo. Senat se poda v posvetovalnico. Po kratkem posvetovanju proglasi senatov predsednik, nadsvetnik pl. Hočevar razsodbo: Tožbeni zahtevek gosp. župnika Notarja se zavrne. Brezdvomno je namreč, da je bila rajna Marija Notar lastnica preporne knjižice; stoji tudi, da ji je v knjižici naloženi denar župnik Notar podaril. Mogoče je, da je med rajnico in Notarjem obstojala pogodba, da ostane denar tistemu, ki drugega preživi, a sodnija ni mogla tega dognati. Tudi tožnik sam je tozadevno zelo slabo izpovedal. Toženec je storil, kar mu je rajnica v bratovi navzočnosti naročila in ni niti oddaleč dognano, da bi bil kaj drugega ; storil. Tožnik (župnik Notar) ni gosp. duhovnemu svetniku povedal, da je denar, naložen v preporni knjižici, njego-rva last in če bi bil tudi denar njegova last, se je moral gosp. svetnik Šinkovec smatrati za posestnika tudi preporne knjižice v dobri veri, da z denarjem stori, kar mu je bilo naročeno. To je toženi g. duhovni svetnik Šinkovic tudi storil in izvedel vse, kar mu je bilo naročeno in je celo pismo Notarjevo dobil že, ko je naročena naročila že izvedel. Tožba se je morala zato odkloniti in je tožnik dolžan, da nosi stroške tožbe. XXX Zadeva, ki jo je liberalno časopisje tako izrabljalo proti gosp. duhovnemu svetniku Šinkovcu, je zdaj popolnoma pojašnjena. Razprava in razsodba sta dokazali, da je postopal duh. svetnik Šinkovec tako, kakor mu je to v bratovi navzočnosti rajnica naročila. Starčka, vpokojenega župnika Notarja so huj-skali njegovi sorodniki, da je vložil proti svetniku Šinkovcu tožbo. Ob zadnjih deželnozborskih volitvah so to zadevo politični nasprotniki zasebno in javno po listih izrabljali in jo politično fruktificirali. Sedaj je jasno dokazano, da je svetnik Šinkovec popolnoma korektno postopal in ni imel pri tem osebno nobenih koristi, kvečjemu precej sitnosti. • Podkupovalo! Škandal v češkem svobodomiselnem taboru. Svojci dr. Svihe izjavljajo, da se je odpeljal dr. Sviha s svojo ženo v Adria-toplice pri Zadru. Češke zveze sodnikov, katerih član je bil dr. Sviha, nameravajo dr, Sviho izključiti. Nekateri češki sodniki zahtevajo, da naj uvede disciplinarni svet praškega višjega deželnega sodišča preiskavo proti dr. Svihi. Socialnodemokraško »Pravo Lidu« poroča, da razpolaga preiskovalna komisija češkega narodnega sveta s spisi, ki dokazujejo, da je državna policija še 1. marca dr. Svihi izplačala plačo 700 kron. List trdi, da je dobival dr. Sviha poleg stalne mesečne plače 700 kron po politični policiji še druge nagrade ta policiji storjene usluge. XXX Iz Prage smo danes prejeli brzojavko: Češki radikalci napoveduje akcijo proti baronu Heinoldu, kateremu je kot notranjemu ministru podložna praška državna policija. Dognano je, da je bil *ir. Sviha \ zvezi s šefom praške uoli- tične policije dr. Klimo. V Pragi se danes govori, da sc nahaja dr. Sviha na otoku Brač v Dalmaciji in da sc dalje časa ne bo nič javil. Pravijo, da pripravlja svoj protest proti »Narodnim Listom«, splošno mnenje pa je, da do sod-nijske obravnavo niti prišlo ne bo. X X X , S tem je na Češkem končana afera, ki utegne marsikomu oči odpreti in spraviti češko politiko na druga pota. Na Češkem je bil narodni radikalizem vedno neke vrste fetiš, pred katerim je bilo treba klobuk snemati. Kdor je bolj radikalno kričal, ta je veljal za bolj narodnega herolda, kateremu je odpiral češki narod vrata na široko. Staročehi, češka stranka, ki je morda največ storila za okrepitev češkega elementa in priborila Čehom odločilen vpliv na tek avstrijske politike, je padla. Vrgli so jo mlado-čehi pod geslom narodnega radikalizma. Ko so Mladočehi izprevideli, da je radikalno pozitivno delati težje, kakor pa radikalno govoriti, in začeli delati opor-tuno politiko, je bila njih usoda že pisana, Danes je mladočeška stranka skoro pri koncu. Njeni dediči postanejo narodni socialci in narodni radikalci. Malo je manjkalo, da jih ni postavil češki narod na politični tron in jih obžaril z narodno glorijo, pa pride — Sviha. Ali si more človek misliti večjo komedijo in večjega hinavca, kakor je bil ta radikalni voditelj? Po shodih je vpil in razsajal kakor narodni junak, pri policiji je pa narod prodajal. Ljudstvo je šuntal in klical na boj proti narodnim sovražnikom in vladi, na tihem pa vladi služil in iz njenih rok tisočake jemal. S tem seveda ni rečeno, da je pravičen narodni radikalizem obsojen. Obsojeni so samo tisti narodni politični obrtniki, ki žive od narodnih sporov, ki delajo iz narodnega boja obrt in kupčijo. Taki elementi, kakor je bil SviKa, so v Avstriji precej gosto sejani, pa ne samo v vrstah narodnih radikalcev, ampak tudi drugod! Stapinski, Dlugosz, Redi, Hof-richter, brata Jandrič itd. Ampak da voditelj narodne radikalne stranke tako infamno svoj narod slepari in goljufa, to pa pomeni vrhunec politične propalosti. Rezultat teh odkritij na Češkem bo za češko narodno politiko brezdvomno jako klavern. Mladočehi in narodni socialci z radikalci vred lahko danes likvidirajo. Narodna ideja je od teh ljudi tako kompromitirana in osmešena, da so te vrste kričači vsaj za nekaj časa na Češkem onemogočeni. Politično dedščino bodo brezdvoma prevzeli za njimi socialni demokratje. V avstrijski politiki je veliko Svihov, narodnopolitičnih obrtnikov in šenšalov, ki prodajajo, kakor kramarji usnje na sejmih, svojo narodno robo. To so ljudje, ki jih narodni boji žive. Zato imajo tudi interes na tem, da se ne končajo. Kdo ima profit pri tem, dokazuje Sviha. Ali bo kdaj Svihov v Avstriji konec? Nemiri na živinozdravniški visoki Soli na Dunaju. (Dopis z Dunaja.) Ta šola, ki je dosegla naslov in priznanje visoke šole šele 1. 1905., se ima še sedaj boriti z nekaterimi institucijami, ki se ne strinjajo z visoko šolo. Vedno ponavljajoči se nemiri dokazujejo, da je še marsikaj pomanjkljivega, kar pa skuša odpraviti s svojimi peticijami slušateljstvo samo kakor tudi profesorski zbor. Uprava živinozdravniške visoke šole je še sedaj v rokah vojnega ministrstva, ki ima pa tudi v drugih ozirih precej privilegijev. Saj so celo rektor in drugi profesorji odvisni od vojaških oblasti, da si ne upajo ničesar ukreniti na lastno pest. Na šoli so se vpeljali tudi vojaški tečaji za podkovske mojstre, ki naj bodo vojaškim živinozdravnikom v pomoč. Proti tem poldrugoletnim kurzom je slušateljstvo že večkrat protestiralo in zahtevalo v raznih spomenicah odpravo istih, Vse prošnje niso nič pomagale, dasi se je tudi profesorski zbor postavil na stališče dijakov v toliko, da se naj oni kurzi prelože z visoke šole, kair sc pa dozdaj še ni zgodilo. Slušatelji so se lotili ostrejše taktike in so onemogočili že v petek vsa predavanja tega tečaja za podkovske mojstre s tem, da so zasedli učilnice in zahtevali od profesorjev, naj nehajo s predavanji. Isto se je ponovilo v ponedeljek s povoljnim uspehom. Dijaštvo je na svojem zborovanju v ponedeljek izdalo parolo, da bo motilo predavanja toliko časa, dokler sc tečaj ne sistira. V spomenici na vojno ministrstvo je dijaštvo utemeljilo svojo upravičeno zahtevo. Sklenilo se jc tudi, prirediti v torek demonstracijski sprevod pred vojno ministrstvo. Ko pridejo slušatelji v torek zjutraj pred šolo, dobijo zaprla vrata in na njih rektorjev razglas, da se predavanja, vaje in izpiti za nedoločen čas sistirajo. Ta ukrep rektorja dr. Pan-zerja je duhove zelo razburil. Zahtevali so, da se vrata odpro in orekliče sistiranie predavanj. Ker jim niso ugodili, so s silo vdrli vrata in napolnili avlo do zadnjega kotička. Bilo je do 800 dijakov. Ponovno so zahtevali od rektorja, da se šola zopet otvori in odpravijo tečaji, ki škodujejo ugledu visoke šole. Nemir je postajal vedno večji, dasiravno je skušal rektor pregovoriti slušatelje, naj bi se razšli in mirno počakali nadaljnjih odredb. Med tem je prikorakalo vzadaj na vrt vojaštvo, močno dve stotniji. Pred šolo in v sosednjih ulicah je bilo vse polno policije s petimi policijskimi komisarji. Ko je zvedelo dijaštvo za te vojaške priprave, je izjavilo, da ne zapusti prej avle, dokler se jim za trdno ne obljubi, da se tečaji prelože; umaknejo se le sili. Vojaška uprava je nato prepovedala dijaštvu uporabo visoke šole, z eno besedo, vojno ministrstvo, čigar last je šola, je odpovedalo prostore, prostih akademičnih tal ni bilo več. Toda dijaštvo se tudi na to odredbo ni hotelo umakniti. Okoli 11. ure se pripelje na šolo »feldcajgmajster« Wikullil, ki je dal vojaštvu povelje, šolo z orožjem izprazniti. Ko so videli slušatelji vojake z nasajenimi bajoneti, so se še bolj razvneli in razburili, pobili in ruinirali so vse, kar je bilo mogoče, v avli: table, portirjevo hišico itd. V kratkem času je bila avla prosta dijakov, a polna vojakov. Policija je aretirala okoli 20 dijakov, nekaj je bilo lahko ranjenih, Dijaštvo je bilo oropano svojih akademičnih tal, kjer bi lahko zborovalo in se pomenilo o nadaljnjih korakih. Popoldne ob dveh se je zbralo na univerzitetni rampi in prosilo po deputaciji univerzitetnega rektorja, naj mu da dvorano za zborovanje, kar pa je odklonil. O svojem bodočem postopanju se jc slušateljstvo posvetovalo v neki dvorani V XVIII, okraju. Ker je konec semestra itak blizu, se pričakuje, da se semester zaključi in tako onemogoči nemire. Čuje se tudi, da namerava rektor dr, Panzer odstopiti, ker ga je dijaštvo izžvižgalo in mu s tem dalo nezaupnico. Dnevne novice. — Hrvaška narodna mladina protestirala proti laškemu nasilstvu v Trstu. 10. t. m. zvečer je priredila na zagrebškem vseučilišču hrvaška narodna mladina shod, da protestira proti dogodkom na Revoitelli v Trstu. Sklenili so resolucijo, ki izraža simpatije Hrvatom in Slovencem v Trstu. Po shodu so nameravali dijaki prirediti po mestu manifestačni izprevod, a je policija pred vseučiliščem dijake razkropila. Posamezne skupine so pa le po Zagrebu manifestirale. Policija je večkrat nastopila in zaprla vhode v gornje mesto. Dijaki so hoteli po deputaciji izročiti banu resolucijo shoda, a tega niso mogli izvesti, dasi je ban izjavil, da deputacijo sprejme. -f Shodi Slovenske Ljud. Stranke. Košana, 10. marca. Posl. Gostinčar je imel v nedeljo, dne 8. t. m. vol. shode v Šmihclu, na Kalu in v Neverkah, v ponedeljek pa v Košani, Čepljah, Zgor. Košani in na Suhoriji, v torek dopoldne pa v Ovčjem. Vsi shodi so bili razmerno dobro obiskani ter so se izvršili na splošno zadovoljstvo zborovalcev. Liberalni kričači v Zgor. Košani so pihali jeze in se branili liberalizma z vsemi silami. Toda ta pečat jim je bil jasno potisnjen na čelo. + Škandal. Grof Bobrinskij brez hujskanja ne more živeti. Pametni Avstrijci in pametni Rusi si žele miru, grof pa sklicuje v Peterburg zopet shod zoper »kruto preganjenje, kateremu so pravosl. Rusini v Avstro-Ogrski izpostavljeni.« Te tožbe so morebiti nekoliko upravičene, kolikor se tiče Rusi-nov na Madjarskem, toda to reč lahko sami v monarhiji opravimo. Intervencije Rusije pa prav gotovo nič ne rabimo, naj se madjarskim Rusinom godi, kakor se hoče, ker ima prav Rusija najmanj povoda jemati Rusine v zaščito. Danes je sto let, kar se je rodil največji ukrajinski pesnik in rodoljub Taras Ševčenko, ki je bil v svojem življenju od ruske oblasti enkrat 10 let, v drugič pa 2 meseca v trdnjavi zaprt, samo zato, ker jc s pesmimi budil malorusko rocloljubje. Zdaj pa je ruski minister za notranje reči Maklakov »svetoval« oblastem, naj »šumne« proslave v čast Šovčenku prepovedo, kakor tudi imenovanje ulic po pesniku, nabiranje fondov in ustanovitev štipendij njemu v čast, sveti sinod pa je celo duhovnikom zabranil brati posmrtnice za »raba božjega Tarasa«. Ne očitamo ničesar ruskemu narodu, saj se mnogi poslanci za Ukrajince, ki kljub temu, da štejejo 30 milijonov, nimajo nobenega poslanca v dumi, zavzemajo, pač pa treba odločno zavračati rusko vlado in grofa Bobrinskega, ki za njo stoji, da hočejo Avstrijo učiti postopanja nasproti Ma-lorusom, ko pa ruski mogotci sami ta narod tlačijo in mu še ljudskih šol v materinem jeziku dati nočejo. Čudno >c. da vseslovani Bobrinskijevc vrsto ne I uvidevajo, kako taka politika ravno slovanski stvari največ škoduje. Nemci in Madjari se morajo kar topiti veselja, ko vidijo, kako se med Rusi, Poljaki in Rusini ustvarja čim večje nasprotstvo, ki je le nasprotnikom vseh teh treh narodov in sploh vseh Slovanov v korist. Če Bobrinskij tega ne razume, pa naj s svojimi vseslovanskimi frazami, ki jih je časih tudi po jugoslovanskih deželah stresal, slepi svoje »rabe božje« po Ruskem, avstrijske Slovane naj pa pri miru pusti. Mi zahtevamo v Avstriji pravic zase, pa se zato potegujemo tudi za to, da Rusija da Poljakom in Ukrajincem, kar jim gre. Če pa tega noče, naj sama gleda, kam bo s tem prišla, le shodov za »osvobojenje avstrijskih Slovanov« naj potem ne prirejuje, da se ji avstrijski Slovani ne bomo smejali. Pa še celo v času ne, ko jo vse tako napeto, da govori nepremišljenih fanatikov lahko zanete požar po celi Evropi. + Nadzorovanje Izseljevanja. Notranje ministrstvo je s 1. dnem meseca marca ustanovilo centralni urad za nadzorovanje izseljevanja. Organi tega urada imajo pravico od vsakega tu- in inozemca zahtevati, da se izkaže, kdo je in s čim se preživlja. Pazili bodo, da se ne bo kršila vojaška dolžnost in ščitili izseljence pred izrabljanjem. -f Oboroževanje v Rusiji. »Pester Lloyd« prinaša daljši članek prav pomirljivega značaja zaradi oboroževanja, v Rusiji. Da se Rusija pripravlja na vse mogoče eventualnosti, jo samoobsebi umevno, ker isto delajo tudi vse druge države. Vsake oboroževanje se pa da tolmačiti na dve strani: more se smatrati kakor obramba, da država ohrani, kar ima, ali pa kakor grožnja. Kateri nazor prevladuje, to je pa vedno odvisno od vsakokratnega političnega položaja. Mi smo pisali že pred 2 tedni v tem zmislu, da ne preti od Rusije nobena neposredna nevarnost; ravno tako piše sedaj oficiozno »Pester Lloyd«, — dokaz, da je bilo naše mnenje pravo. — Umrla jc 9. t. m. gospa Angela K o n d a , soproga g. župana Iv. Konda na Prapročali, občina Črešnjevec v Belo-krajini, .+ Vojni minister proti dvoboju. Skupni vojni minister je poveljstvom vseh čet poslal naredbo, s katero se nanovo urejuje delokrog častnih razsodišč. Le-ta imajo razsojati o predloženih jim vprašanjih, zabranjeno pa jim je stranke k dvoboju napotiti.. Nasprotno je dolžnost častnih razsodišč, prizadevati si za mirno poravnavo častnih sporov in kolikor mogoče odvračati rešitve z orožjem, česar do zdaj niso vedno in povsod delala. — Umrl je dijak VII. gimnazijskega razreda Jožef Ajdove iz Naklega. Pogreb je bil danes v Naklem. N. v m. p.! — Najden mrtvec. Iz Medvod: Včeraj so našli v šupi pri Malenšku Mesarjevega Petra iz Studcnč mrtvega. Vzrok je najbrže »ta grenki«. — Za mrtvega proglašeni morilec svojega brata Martin Rogelj iz Pekla pri Trebnjem je od ljubljanske policije aretiran. Pripeljali so ga v Trebnje in tod v okrožno sodišče v Rudolfovo. Na Miklavžev večer leta 1873. je svojega starejšega brata Jožefa, ki imel dobiti posestvo, ponoči spečega v postelji napadel. Udaril ga je s polenom po sencu in ga pustil. Čez nekoliko časa, ko je že umiral, ga je parkrat udaril po glavi. Na hrbtu ga je odnesel potem v pol ure oddaljeni kraj »prepad«. Tam ga je vrgel v prepad, zraven prepada pa pustil njegovo obleko. Na Velikonočni ponedeljek leta 1874. so našli obleko in potem tudi ubitega brala Jožefa. Ko je to Martin Rogelj doznal in so ljudje hoteli po orožnike, se je izgubil v gozd in od tega časa izginil. Domnevalo se je, da si je vzel življenje. Proglasili so ga za mrtvega. Letos pa se je pojavil v ljubljanski bolnišnici. — Mislil je, da ne bo okreval. Povedal je svoje pravo ime Martin Rogelj. Rogelj skesano vse prizna, pove, da je to storil iz dobičkaželj-nosti, da je dobil grunt. Ker ga pa je vest vedno bolj pekla, je povedal pravo ime in hoče kazen prestati. Brata Jožefa bo sodišče eksliumiralo. Morilec ne pride pod obtožbo umora, temveč radi težke telesne poškodbe, če je bil med tem časom sodnijsko kaznovan. Tudi dosmrtna ječa ali smrt na vislical je izključena, ker je med tem časom minulo že nad 20 let, — Po zakonu utegne biti kaznovan z ječo 5 do 10 let. + Slovensko - hrvatska železniška zveza. Hrvatski listi poročajo, da se namerava na progi Karlovec—Reka položiti drugi tir, ker se upa, da sc bo promet z Reko vsled zveze s Kranjsko in Dunajem potom belokranjske železnicc zelo pomnožil. — Nadporočnik Elsner, ki se je, ka« kor smo včeraj poročali, ubil pri zrako-plovnem poletu na letališču pri Aspernu, je oni lctalec, ki je na svojem poletu Dunaj—Gorica prvi preletel naš Triglav v visočini 3000 metrov, — Razprava proti »Balkanu« se je /čeraj v Zagrebu zopet začela. Obtoženi so člani ravnateljstva te goljufive zadruge in sicer: Albini, Oblak, Družič, Pernar, pl. Agič in Vrkljan. Veščaki so konstati-rali, da je bila zadruga leta 1911. pasivna s 311.850 K. Posmrtnine je brez ozira na bolezen, za katero je kdo umrl, izplačevala. Knjige so bile v največjem neredu. — Iz Ijudskošolske službe. Logaški okraj: Namesto obolele učiteljice Ane Prudič je za suplentinjo na ljudski šoli v Cerknici (okraj Logatec) imenovana bivša suplentinja v Harijah Ivana Zwölf; namesto Ivana. Pristov, ki je imenovan za provizoričnega učitelja v Postojni, pride na šolo v Begunjah kot suplentinja učit. supl. Justina Kavšek. — Kočevski okraj: Bivši suplent v Št. Mihelu pri Novem mestu Ivan Trošt je imenovan za prov. učitelja na šestraz-rednici v Loškem potoku. — Krški okraj: Namesto obolelega učitelja Jožefa Breznikar je za suplentinjo na Raki imenovana Valentina Tepina; namesto nadučitelja Karola Rostohar, ki je prideljen v službovanje v Cerkljah, pi'ide na šolo v Vel. Trn kot suplentinja dosed. proviz. učiteljica v Sv. Križu Marija Kovač. Absolvirana učiteljska kandidatinja Rozalija .Mejak je imenovana za provizorično učiteljico na novoustanovljenem paralelnem razredu na ljudski šoli v Mokronogu. — Novomeški okraj: Namesto obolelega nadučitelja Antona Sila pride kot suplentinja na ljudsko šolo v Brusnicah Štefanija Pavlič in namesto obolele učiteljice Marije Arh pride suplirat v Birčno vas bivša suplentinja v Brusnicah Angela Gradišar. — Postojnski okraj: Na mesto pokojnega učitelja Mihaela Me-žan je za proviz. učiteljico v Orehku imenovana bivša suplentinja Ivana Ceč, za proviz. učiteljico na dvorazred-nici v Harijah suplentinja Ivana Justin, za proviz. učiteljico na trirazred-nici v Slavini supl. Marija Komar in za prov. učitelja v Postojni dosedanji učit. suplent Ivan Pristov. — Nagloma je umrl v Celovcu knjigo-tržec J. Heyn. — Detomorilka? Te dni so v Dolu, sodni okraj Brdo prijeli in izročili sodišču neko posestnico, ker je osumljena, da je izvršila detomor. — Smrtna nesreča v gozdu. 131ctni posestnikov sin Jakob Mikelj iz Boh. srednje vasi je te dni pri napravljanju stelje zdrsnil po strmini 50 m globoko in obležal v jarku; prenesli so ga domov, kjer je v par urah umrl. — Dva otroka zgorela. V Tržiču je žena čevljarskega pomočnika Sedeja pustila dva svoja otroka sama doma. Predno je šla od doma, je žena pripravila na ognjišču drva, da takoj zakuri, ko se vrne domov. To sta pa ob njeni nenavzočnosti preskrbela otroka. Ko sta otroka skakala okoli ognja, je iskra padla na obleko enega otroka in jo vžgala, tudi drugi otrok je bil kmalu v ognju. Starejše, štiriletno dekletce je dobilo take opekline, da je takoj umrlo, triletno Amalijo Sedej so pa prepeljali v deželno bolnico, kjer imajo pa tudi jako malo upanja, da bi ji rešili življenje. Zadale vesli. PARLAMENTAREN POLOŽAJ. Dunaj. »Deutschbohmische Korres-pondenz« poroča, da ima ministrski predsednik grof Stiirgkh vsa pooblastila, da glede na pesimističen položaj v zbornici vse potrebno ukrene. Na sklepe vlade pa še seja poslaniške zbornice v četrtek ne bo učinkovala, ker hoče dati vlada strankam še en teden časa, da se pogajajo, Če se ovire v tem času ne odpravijo, se zbornica takoj odgodi. Z ozirom na bodoče zasedanje delegacij pa vlada zasedanje zbornice šele zaključi, ko bodo delegacije svoje delo dokončale. Stoji pa že danes, da se eventuelno namerava vladati brez parlamenta do jeseni in da bodo šele potem zopet zbornico sklicali. Če bi pa tudi jeseni zbornica ne zborovala, jo namerava vlada razpustiti in se bodo meseca februarja prihodnjega leta vršile nove volitve v državni zbor. Češki agrarci izjavljajo, da z obstrukcijo ne prenehajo. VOHUNOV NI KONCA. Krakov. Tu so prijeli zopet nekaj visokošolcev, ki so vohunili v korist Rusiji. ALBANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK KONFERIRA. Dunaj. Prvi albanski ministrski predsednik Turkan paša je konferiral tu z avstrijskim zunanjim ministrom in tukajšnjim laškim poslanikom, nakar se je odpeljal v Trst, odkoder se vkrca v Drač. BIVŠI KOROŠKI DEŽELNI PREDSEDNIK NEVARNO OBOLEL. Dunai. Bivši koroški deželni predsednik Robert baron Hcin je na Dunaju nevarno obolel. Prevideli so ga s sv. zakramenti za umirajoče, STAVKA KROJAŠKIH POMOČNIKOV V CELOVCU. Celovec. Tukajšnji krojaški pomočniki so pričeli štrajkati. DEMONSTRACIJE NA ŽIVINO-ZDRAVNIŠKI ŠOLI. Dunaj. Demonstracije dijaštva trajajo dalje. ;>Bummla« se je udeležilo danes več kot 1000 akademikov. Vse dijaštvo je izreklo slušateljem živino-zdravniške šole svoje simpatije in pod-poroj Dijaštvo bo vztrajalo do zadnjega. RAZREDNA LOTERIJA. Dunaj. Pri žrebanju 5. razreda državne loterije je 50.000 K zadela številka 14.830, 10.000 K št. 84.134, 5000 K št. 5408 in 82.209, 2000 K pa Številke: 5207, 62.954, 91.206, 92.518, 3838, 14.015. 16.892, 18.640, 23.537, 27.931, 31.341, 41.417, 51.790, 56.356, 60.510, 61.463, 63.208, 76.933, 77.037, 78.099, 80.401, 97.552, 97.631, 98.739. — Veliko dobitkov je tudi po 1000 kron. POSLEDICE AFERE SVIHA. Praga. Vsled afere Sviha je stališče policijskega predsednika Krikave in šefa državne policije Chluma zelo omajano. ZOPET ŠPIJONAŽA. Dunaj. Pred dunajskim garnizijskim sodiščem je bil danes nadporočnik 4. hu-zarskega polka, Artur Jacob, obsojen v degradacijo in v težko poostreno ječo 17 in pol leta, Nadporočnik je bil v zvezi z ruskim vojaškim atašejem. Pri hišni preiskavi so našli pri njem mnogo obtežilnega materijala. BAN KANDIDAT. Ban baron Skerlecz je sprejel kandidaturo za saborsko nadomestno volitev v I, zagrebškem okraju. NOVA LADJA. Trst. Tu so danes spustili v morje novo Lloydovo ladjo Jlungarijo«. PO VOLITVAH V SOBRANJE. Sofija. Ministrski predsednik Rado-slavov dela na to, da pridobi agrarce za vladno koalicijo, ker sam s svojo večino ne bo mogel vladati. Ali agrarci v koalicijo vstopijo, pa je še popolnoma neznano. RUSI PROTI AVSTRIJI. Peterburg. Menčikov objavlja članek, v katerem pravi, da tvori Galicija naraven del Rusije, ki ne more trpeti izgube toliko ruskega naroda. Vojni minister naj noč in-dan dela priprave za vojsko. NORE ŽENSKE. London. Sufrageta Mary Richardson je v narodni galeriji razrezala slovečo sliko Venere z ogledalom« od Velas-queza. London. V Nottinghamu so sufragete zažgale vladno palačo. ZUNANJA POLITIKA FRANCIJE. Pariz. Ob razpravi francoske zbornico dne 10. t. m. o zunanjem proračunu je izjavil min. predsedn. Doumergue, da postopa Francija v vseli vprašanjih sporazumno s prijatelji in z zavezniki Francije. Razmere z zaveznico Rusijo in s prijateljico Anglijo so se šc utrdile, kar jamči za evropsko ravnotežje in za mir. Francija dela na to, da izbriše sledi balkansko vojske. Obiski princa Wieda v šestih glavnih mestih dokazujejo voljo, da ostane Albanija neodvisna. Hvalil je modro postopanje Rumunije, ki tvori važen faktor miru na Balkanu. SILOVIT POTRES V PITLISU IN V AHLATU. — 142 HIŠ PORUŠENIH. London. Potres je pretresel mesti Pitlis in Ah'at. V Ahlatu je podrl potres 142 hiš. MED ARNAVTI ZOPET VRE. Zagreb. »Agramer Tagblatt« poroča: Ob srbski meji pri Debru se zopet Arnavti v Velikanskih množicah zbirajo. Tudi ob grški meji se Arnavti zbirajo. Vsak poizkus arnavtskih čet prekoračiti mejo, se bo odločno zavrnil, ker so tako Grki kakor Srbi pripravljeni za vsak slučaj. Srbska vlada se bo v bodoče v vseh zadevah, ki tičejo varnost meje» obračala naravnost na vlado albanskega vladarja. VENISELOS O VSTAJI EPIROTOV. Atene. V seji grške zbornice je odgovarjal Venizelos govornikom opozicije glede na Epir. Izvajal je: Interesi Grške so kolidirali z interesi Srbije, ki je bila prisiljena, da se je podvrgla, kar so sklenile velesile. Grška je imela in ima nadvlado v Egej. morju in jo tudi obdrži. Rusija .je vedno, osobito v zadnjih dveh vojskah, toplo podpirala, interese Grške. Albanija se kljub obmejnim diferencam lahko zanaša na odkrito prijateljstvo Grške in Srbije. NOVA BALKANSKA ZVEZA. Belgrad. Znani rumunski politik Take Joneseu je došel v Belgrad, iz Belgrada pa potuje v Solun. Potovanje je velike politične važnosti, ker pripravlja ustanovitev nove balkanske ZVCZ6 SMRT ZRAKOPLOVCA. London. Stotnik Donwer je padel z aeroplanom iz višine 700 metrov in obležal mrtev. NOVO ITALIJANSKO MINISTRSTVO. Rim, Sonino je izjavil, da prevzame vlado, ako se razpišejo nove volitve, DOGODKI V EPIRU. Atene. Grške čete so kolonijo izročile . Albancem. DOGODKI V MEHIKI. Mehika. Vstaši šo bili hudo poraženi in imajo okoli 1000 mrtvih. Ljubljanske novice. lj Nocoj ob pol 8. uri se vrši frančiškanski koncert, konec ob 9. uri. Slavno občinstvo je vljudno naprošeno, da pride pet minut pred pričetkom v cerkev. Vstopnic je še dovolj na razpolago in se dobe v predprodaji do 6. ure zvečer v »Katoliški bukvami«, od 7. ure dalje pa pred obema stranskima vhodoma v frančiškansko cerkev, in sicer na Miklošičevi cesti in pred porto (stopnice pri sv. križu), Glavna vrata ostanejo za. vhod zaprta. — Sodelujejo: Gosp. glasbeni ravnatelj Rud. pl. Weis-Ostborn, g. prof. Adolf Robida, pevski zbor frančiškanske župne cerkve in orkester godbe pešpolka št. 27. Dirigent: P. Hugolin Sattner. — Spored' 1. E, Hochreiter: Salve Regina, za mešani zbor in orgle. — 2. J. Rheinberger: Kyrie in Gloria iz C-dur maše, za zbor in orkester. — 3. F. X. Engelhard: »Brezmadežna*, pesem za zbor in orgle. — 4. J. Rheinberger: Passionsgesang. , za zbor in orgle. — 5. P. H. Sattner: »Kdo je ta?", tenor-solo iz oratorija »Assumptio«, poje g. prof. Adolf Robida. — 6. P. Griesbacher: »Tri-stis est anima mea«, zbor ä capella. — 7. J. B. Foerster: : Stabat Mater-, za zbor in orkester. lj Socialno-politični tečai S, K. S, Z. se. vrši danes, v sredo 11. t. ni. od 7.--8. zvečer. — Pridite v obilnem številu! lj Za ženski oddelek S. K. S. Z. je bil na zadnjem občnem zboru izvoljen sledeči odbor: Predsednica Ivanka Zakrajšek; podpredsednica Helena Ložar; tajnica Elza Oblak; blagajničarka Pavla Vjder; odbornice: Katarina Černič, Ana Jakopič, Ivanka Vreček, Ivanka Švajger, Katarina Jakopič, Marjeta Sadar, Mirni Lekan, Marija Kurnik, Marija Debelak, Manca Mehle. lj Šentpetersko prosvetno društvo vabi k predavanju, katero bo v četrtek ob pol 8. uri. v društvenih prostorih. Predava ravnatelj slovenske trgovske šole g. B. Remec. lj Seja Zveze Orlov in Kranjske podzveze je v četrtek točno ob 6. uri zvečer v posvetovalnici K. T. D. Nujno in važno! lj Dijaški izlet k Adriji. Vpoštevaje željo, izraženo iz srednješolskih krogov, je odbor ljubljanske krajevne skupine avstrijskega mornariškega društva v svoji soji dne 3. t. m. sklenil, da kakor leta 1912. priredi tudi letos dijaški izlet k Adriji. Pripravlja se izlet v našo vojno luko Pulj. Krasni spomeniki stare rimske kulture, kakor amfiteater, pa tudi vsakovrstne zanimivosti modernega Pulja, posebno vojni arzenal in vojne ladje, bodo gotovo nudile naši ukaželjni mladini v obilici gradiva, da si. razširi svojo duševno obzorje. Iz Pulja bodo izletniki poleteli k bližnjim, vsled svojega milega podnebja svetovnoznanim Brionskim otokom. Kot udeležniki izleta se sprejmo učenci višjih razredov srednjih šol na Kranjskem in učiteljišča v Ljubljani, kakor tudi ljudskošol. učitelji in učiteljice. Natančneje podrobnosti se bodo še določile. Odbor se ne l.io strašil nobenega truda, da priredi ta izlet pri kolikor možno nizkih stroških za udeležence in računa pri tem na podporo vseh plemenitih prijateljev naše mladine. lj Kinematograf in šole. Piše se nam: C. kr. okrajni šolski svet je svoj-čas prepovedal dijakom in učencem ljudskih šol obiskovati predstave v kinematografu. Sedaj je pa prepoved ublažil v toliko, da smejo dijaki in šolarji v kinematograf, toda le k nepo-hujšljivim in poučnim predstavam. Do tu vse v redu. Sedaj si pa oglejmo praktično stran. Kadar jc dan namenjen šoli, iz katere naj gre mladina na zabavo v kinematograf, takrat odpade v to »poučno« svrho ura šolskega pouka. Ni dovolj, da otroci moledujejo starše z vsemi mogočnimi prošnjami za »zek-sarje« za kinematograf — večkrat ni za kruh — ampak se tudi v šoli, no recimo »želi«, da se udeleže predstave. Pa menda se ja ne gledajo neobiskovalci od strani učlteljstva po strani. In take »poučne« predstave si bo pač vsak kinematograf preskrbel vsaj vsak teden enkrat; saj v Ljubljani dovolj šol, ni vrag, da bi se ne obneslo. In te »želje« naj trpe celo leto, pa je vzetih staršem najmanj 10 do 12 kron iz žepa, namesto (la bi nabavili za ta denar otroku čevlje ali kaj drugega potrebnega. In hasek od tega? Uro manj pouka, in manj denarja! Kaj neki pomaga dijaku, ako vidi, kako se tiger in lev koljeta, ali ako vidi kako amerikansko kačo, ko čaka na plen itd. Vse to se vidi na raznih slikah, ko jih je vendar povsod dovolj na razpolago. Saj jih imate v vsaki šoli. Na eni strani delujejo proti ustanovitvi kinematografov, na drugi jih pa podpirajo. Kakor žganje in tobak. Če že pač mora, vse to biti, pa naj se vsaj ne »želi«; to je namreč prava želja prizadetih staršev. Toliko za danes. Dijaki imajo že itak preveč zabav, le za pouk se malo zmenijo. Pošiljajte jih raj še v muzej! Izleti, potovanja, nogometne igre, ki so že marsikoga spravile iz šole, plesi, streljanje in Bog si ga vedi kaj Še — vse to vzame čas in denar, in ko končajo, pa so češče praktično za nič. Ko tega ni bilo, so prišli iz šol učenjaki, in danes? Ali ni res? Toliko za danes, drugič malo natančnejše. lj Limrla je gospa Katarina Jagodic* Tekavec, rojpna Demšar. ij Umrli so v Ljubljani: Marija Robida, bivša kuharica, 78 let. — Peter Pogačnik, posestnikov sin, 13 let. lj Slovensko deželno gledališče. Na večstransko zahtevo, zlasti občinstva z dežele, se ponovi v nedeljo popoldne v slovenskem gledališču tretjič in zadnjič v sezoni velika narodna igra »Naši bahači«. igra je izborno uspela in splošno ugajala. Tudi časopisi so prinesli o njej laskave ocene. Zvečer se predstavlja na odru noviteto »Čez leto dni j« (Als i