Junij in njegova roža
(Obraz iz narave.)
Zdaj pa Ie na prosto, dragi raoji! — Nastopil jc pisani junij, okinčan 2 mnogobrojttimi in prelepimi cveticami. polien aladkosti in Teselja! A brzo, brzo, vi meščani; kajti kmalu pride lcosec s svojim ostrim orožjem ter pokosi vse, zeleno in višnjavo, rumeno in rndeee. travo in cvetioe, male in velike. Vse, vse naše veselje pade pod ostro koso: niti jedjiej ne prizanese! Dela, kakor ona strašna smrtua kosa, ki kosi mlade in stare, bogate in ubožne, kneze in berače, kakor jej priile pod roko.
Uže ae poslatlja lehka pomlad cd nas m se umika resnemu, vročemn poletju. Eakor sokice pri slovesn, tako vise rosne kapljicc na cveticah in nekako mehkeje, rekel bi, tožeCe se glasi kosova pesen.
Tako je v našein življcnji. Leliko in hitro kakor sladke sanje izgine resela pomlaii naSega žiTljanja in jcdva se probudimo, užij stojimo na zortem žitnem polji.
Starodaraa navada je, da o Pasu, ko se solnce obrne in vzame pomladi gospodstTO, da je izroči poletjn, stažgemo krea, veseliino se in rajamo. V gorah si poiščejo Ijndje najvišji hrib, napravijo gromado, ter jo zažg6, da sveti dalefi okoli po deželi. Ta navada — kdaj je nastala in kaj pomeni — ima mnogo različnili tolmafev. A ka] pi bodi^nio mislili mi pri tacib gorečih ognjib ? Kaj, ko bi bili vrboTi gora darilniki, na katerih puhtž darovi, ki je prinašamo Crospodu t zalivalo za toliko dobroto, da nam jc dal dcživcti začetck reselega poletja.
Kdor stoji sam na pragn iz jedne dobe srojega življenja v drugo ter stopi iz mladosti v zrelejšo utarost. ta naj tiidi T svojem srei zažge kres; kajti lavno zdaj mora Gospodu žiTljenja prinesti dar zabvale ia proinje.
Zažgimo tudi mi kres ia sicer kres v svojem srci, naložimo na ogenj vse stare grehe in razvade, da pogori vsa grdoba. ter sklenimo hoditi po jpdino pravcm poli.   Iz pepela požene kal čednosti m veseliii se bomo DJeaih plodov.
A dosti o tem. Idimo zdaj nabirat cvetic. Ali jo ridite kraljioo cvetic! To hoc5emo denes dostojno poCestiti.
Koža ali vTtuica je ki'aijica v kraljestv« cvetic. In tega imena ne nosi po neyrednem. Plemenito, polna niiiuie ia Ijubeznjivosti gleda s srojega prestola na podložniee. Lepo svetlo ima obleko in šapelj a Earaih demantoT, ki padaio vsak dtm vnovič ii nebes, da nakitijo vsako jntro njeuo 6elo. Dohro-voljno in Ijubeznjivo deli prijetuo TOiijaro vsem, ki sc jej bližajo. A gorje mu, kdor se upa neviedno steguiti rcko po njej iu se je dotakniti, kakor da bi bila priprosta, navadna cvetica. Straža z ostrimi sulicami jo obdaja in varuje pred soražnimi napadi ter rani vsacega,  kdor se jej  predrzno bliža.
Roža je posebne lepote med creticami; zatorej se ne imenuje po na-vrednem lepotičica vseh raatliu, dovršena vonjava, biser \ tmjeTPJ posodi,
95
prijateljiea zrezd itd. Njena prvotna domtmna je Perzija. Užd stare ljndstva so dajala roži piedstvo v rastlinstvu in ni je bilo slovesnosti, ki bi se bila obhajala brez teh lepih evetic. Scipijon, rimski vojevoda, bil je premagal mesto Kartago. Vojaci 8. krdela so se najbolj odlikovaji pri obleganji in so vzeli prvi zastave sovraznemu vodji. Spomin na to zmago je obliajal Scipijon veličastno in je zapovedal hrabrim vojakom 8. krdela, <la \es dau nosijc slav-nostni venec iz dehtefih Trtuie v roki. Tudi Scipijon lulajši je po razdejanji Kartage dal svoj slaT^zmagoviti voz okiučati z rožami, ki so oznanovalc ime-nitno zmago nad pruskiin sovragom. Tako častiio niesto je imela roža už6 pri slarih narodih in ali nij tudi pri Das kinč in Liser vrtov ? —¦ Oe je pa nže zunanjost rožo tako lepa. gotovo nam daje tndi kak lep nauk. — Nekateri menijo, da je liila roža y zaC-etkn stiarjenja brez trnja v svetetn raji. A ko ae je po prrem grelru Tse izpremeuilo in je zemlja postala žalostnejSa, cbrasli so lndi rožo trni, ki so jo izpreinenili t podobo človeSkega življeoja. Eakor nij nobena roža brez trnja, tako tudi nij nobenega veselja l>rez bridkosti.
Mnogobrojna in razSirjena je družiDa te prelepe ^vetice. Kdo sošteje vse DJene sestre io hGerke, vonkinje in tetke, dvorjanke iahišae? Svoja prc-bivaliJSa imajo po Trtdh in sobah, na prostem ia T posodah, — di, nekatere Mvajo eeW po gozdih in logih.   0 teh poslednjih naj vam Se nekoliko povem.
H i p e k (Kosa canina) je povsod doma, v gozdib in gennovjih, ob potih in stezah. Da to cvetico nekateri imenujejo nbabji zob" ali eelo ,paaja roža" — to nij po pravici. Znabiti jcj je kak ufen gospod botanikar, katerega je V prst zbodla, iz luašževanja dal to gerdo in ntpristojno imi5. A mi jo rajše imenujemo nšipek;' io se radajemo njenega nežaega krilca, ki je v popku kaj lepo zganjeuo in oljrobljeno z bledo-ruiiečimi, pemato-aacepljeuinii TOglji. A le malo easa traja njeno cvetje! Včeraj še, ko je Tečerna rosa Skropila njene zelune listke, bil je popek še zaprt, a denes zjuh-aj v prvib solnčnih žarkib se jo uže pretrgal zeleni plašček, rudeCa peresca se stegnejo na k riSkn in poJdansko solnce razprostre uaposled petero rahiih peresec. Ljubt.i cye-tica se zdaj radnje v sobjčEein žam, igra se io šali s sapieami, sprejema gostoljubne žnželke ia metuljeke ter se topi t sreSi iii veselji. A kako min-Ijivo je "veliCesho, kako nestalna sreča! Po pcdudansko solnce uže prebledi rndeče listke lep^ga cvetja, utrujeni se iiagn6 k Ham — iii predoo se porrne večer, ki ju je videl v&raj Se T popku, nžž leže razmetani po zelenej travici. Sapice, ki so se nekoliko ur popvej še laskale Ijubkim cvetovoin in so pvi-jetno igrale ž lijimi, pode zdaj zaiiieljiro vele liste po zraku. A grmiček nosi zdaj jnesto lepih cfetov ravoo toliio sador, ki se v jeseni Iepo poniiebi in so pod imenoin n5ipečje" znani.
Naš aamotno cvet6č šipek ja pri vsej srojej pohlevnosti zel6 priliubljena CTetica; dasi ima ostre tmeke, upajo si Tendar najnežaiše ročiCB trgati je. JCaiisr vidiuio to CTetico loSeno od sveta ereteti po grinovji, a!i se nam ne dozdeva, kakor bi nam hotela govoriti o mini in sreči, katero uživa v aa-moti, da si le kratek čas svojega žkljeujai'
Naj bi biii tudi vi, ljubi moji otroci, veduo tako tibi, in V svojib lepih lastnostili in čeduostii tako krasiii ia Ijubezujiri, kakor so prijetno dehteče rože.
D. Majaron