C		\v\	
C	a	1	
e-> ★ * * ★ * ★ ★	^aaaar lill^^^^llllllHISI^IBI		J?
r	Veliki traven cena u,42 pc	stnina plačana pri posti 225U Ptuj ^^^^ J M m	p -
I -

K
*
w
'V

T*
Število Pogov< Sodob Povabi Uspešr
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
GOSPODARSTVO
20. Dobrote iz slovenskih kmetij
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Minoritski samostan je gostil tradicionalno, dvajseto razstavo Dobrote slovenskih kmetij, kjer so bile predstavljene kulinarične dobrote, ki jih izdelujejo pridne roke slovenskih kmetic in kmetov. Skupno je bilo prijavljenih 1.078 izdelkov iz vseh slovenskih regij ter avstrijske Koroške.
Organizatorji so podelili skupno 871 priznanj, od tega 56 znakov kakovosti. Vsi, ki smo si razstavo ogledali, smo si bili enotni, da izdelki lahko gredo na kateri koli trg EU, da pa bi morala naša država izobraziti potrošnike glede nakupovalnih navad takšnih in podobnih izdelkov.
Minister za kmetijstvo dr. Milan Pogačnik in Terezija Meško, vodja razstave Dobrote slovenskih kmetij.
Pohod od Cirkulan do Majskega vrha in Podelhnika
Planinsko društvo Ptuj
Start bo pred gostiščem Krona v Cirkulanah, v soboto, 30. maja, med 7. in 9. uro. Pohodnike bodo izpred železniške postaje Ptuj vozili posebni avtobusi ob 7.00, 7.30, 8.00 in 8.30.
Pohod bo potekal po markirani poti med vinogradi, kjer pridelujejo vrhunska haloška vina, in po grebenih s čudovitim razgledom. Trajal bo približno štiri ure in pol s postanki na vmesnih kontrolah, kjer bo poskrbljeno
za pestro gostinsko ponudbo. Start pohoda bo v Cirkulanah pri gostišču Krona, cilj pa na Majskem Vrhu (občina Videm) pri Vinogradništvu Gregorec. Vmesne kontrole so pri Emer-šiču v Gradiščah (KT1), pri Korpičevih v Dravcih (KT2), pri Jožetu Gašperiču v Vareji (KT3) in pri Kolednikovih na Dravinjskem Vrhu (KT4). Na cilju, na Majskem Vrhu, bo ob 14. uri slovesen zaključek pohoda s kulturnim programom, podelitvijo bronastih, srebrnih
in zlatih značk ter diplom za desetkrat prehojeno pot. Po kulturnem programu sledi planinsko rajanje.
Pri Vinogradništvu Stanko in Silva Gregorec, Majski Vrh 19, bo poskrbljeno za hrano in pijačo.
Izpred Trgovskega centra Žerak v Podlehniku (približno 20 minut od prireditvenega prostora, po markirani HPP) bodo vozili posebni avtobusi do Ptuja ob 16.30, 18.00 in 20.00. Startnina znaša 7 evrov (pre-
voz, čaj, topla malica) ali 5 evrov (čaj, topla malica).
Pohod bo organiziran v vsakem vremenu. Za podrobnejše informacije in najave večjih skupin pokličite na telefonsko številko 02/777-15-11 (PD Ptuj) v torek med 14. in 16. uro ter v petek med 17. in 19. uro ali pa si oglejte našo spletno stran.
Lep planinski pozdrav in nasvi-denje na 18. pohodu po Haloški planinski poti!
Vljudno vabljeni!
Na Ptuju srednjeveški viteški spektakel
Ta mesec se je na Ptuju ustavila skupina Showteam Kaiser iz Nemčije, ki izvaja zanimive predstave s konji. Iz bogatega repertoarja, ki med drugim zajema predstavo pravljične sanje, arabski, ruski in španski šov ter predstavo z ognjem, so za Ptuj izbrali spektakel srednjeveških viteških iger. Nastopili so štirje vitezi in bojevnica. Za predstave uporabljajo rasne konje - arabce, frizijce in andaluzijce.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Skupina Kaiser od junija 1994 nastopa po večjih mestih Nemčije, Avstrije, Belgije, Norveške, Danske, Francije in Švice, letos pa so se člani te skupine odločili obiskati tudi Slovenijo. Stefan Kaiser, vodja skupine, prihaja iz znamenitega družinskega cirkusa Kaiser, ki ga odlikuje skoraj 150-letna tradicija. Že zgodaj
v mladosti se je naučil, kako ravnati s konji. Njegova žena Cornelia Kaiser prav tako izhaja iz družine artistov. S skupnim neumornim delom sta izdelala srednjeveško viteško predstavo, ki nudi tudi spektakularne dele z ognjem. Izvedbo le-tega pa omogoča le veliko zaupanje med jahačem in konjem. Rasne konje,
Vitezi so obiskali najstarejše slovensko mesto.
ki jih uporabljajo za predstave, šolajo najmanj dve leti, nato pa z njimi trenirajo vsak dan po
dve uri. Vse konje pa Stefan Kaiser šola z veliko ljubezni in potrpljenja.
2 'd^&ÜSA
GOSPODARSTVO / TURIZEM
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
Sodobna revščina
Konec lanskega leta je Evropska komisija določila leto 2010 za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. V Evropski uniji živi po podatkih Evropske komisije na robu revščine 78 milijonov ljudi, kar predstavlja 16 odstotkov celotnega prebivalstva.
Ta del prebivalstva je največkrat izključen in prikrajšan, pogosto pa ima omejen dostop do osnovnih storitev, kot so na primer izobrazba, zdravstvo in kultura. Človek se vpraša pri vsej materialnosti in ogromni ponudbi, s katero smo obdani, kaj sploh je revščina in ali smo del nje tudi mi. Takšne revščine, kot jo pozna Afrika in velik del azijskih držav, pri nas v Evropi, Sloveniji in na Ptuju na srečo nismo deležni in si je tudi ne znamo predstavljati. Kaj pa potem je tisto, čemur bi lahko rekli sodobna revščina? Standard življenja se spreminja in z njim tudi definicija revščine. Kar je nekoč bil luksuz, je danes udobnost, celo potreba. Tako kot računalnik in internet, brez katerih si ne znamo več predstavljati komuniciranja in nenazadnje življenja. Po drugi strani pa večina zaposlitev danes ne zagotavlja dostojnega bivanja. Kategorija »revni zaposleni« je obraz sodobne revščine. Sem sodijo tudi družine, ki so pod pragom revščine, čeprav sta zaposlena oba starša.
Ker revščina ne pozna meja in ne starosti, je v EU prizadetih 19 milijonov otrok, kar je pretresljiv podatek. Za otroke, ki živijo v revščini in so ji izpostavljeni, ima le-ta več obrazov: obstaja večja verjetnost, da bodo socialno izključeni, in manjša verjetnost, da bodo uspešni v šoli, ostali zdravi in da ne bodo zašli v težave. Ti otroci po statističnih podatkih hitreje zapustijo šolo, dosežejo nižjo stopnjo izobrazbe ter imajo večje težave pri iskanju zaposlitve in vključevanju v družbo v odraslem življenju. Medtem ko se v Sloveniji revščina otrok dokaj uspešno premaguje (v Sloveniji je revščina otrok v primerjavi s povprečjem Evropske unije nižja), obstajajo skupine prebivalstva, ki so v precej slabšem položaju. Stopnja tveganja revščine je v Sloveniji pri starejših z 20 odstotki nadpovprečna. Najvišjo stopnjo tveganja izkazujejo samske ženske ter samske osebe, stare nad 65 let.
Življenje v sodobni revščini je zagotovo priložnost za večjo povezanost med živimi bitji, je čas za solidarnost, za prijateljske vezi, za skupnost, kar je v veliki meri v času obilja že skoraj zamrlo. Prave vrednote preživijo vse čase.
Staša Cafuta
—r "I
MISEL MESECA
LJUBEZEN
"Kjer vlada ljubezen, ni potrebe po moči, kjer pa prevladuje moč, manjka
ljubezni. Sta senci ena druge."
Carl Gustav Jung
SPREHOD PO VSEBINI
Otroško igrišče v mestnem parku sedaj	4 tudi uradno odprto
Tudi na Ptujskem opazni znaki
gospodarske krize	5
Švedski osnovnošolci pri županu	6
Na Ptuju predsednik kanadskega senata	6
5. izredna seja mestnega sveta	7
Minister dr. Ivan Svetlik odprl Hišo
naprednih idej	11
Slovensko vinsko kraljestvo v Bruslju	12
5. srednjeveška Jurijeva tržnica	14
Mesečne novičke o možnostih črpanja
EU-sredstev	14
Pogovor z igralcem Igorjem Samoborom	15
Pogovor z imitatorjem Renatom Vindišem	18
Intervju z Milanom Zupancem	19
Povabilo na prireditve ob dnevu
državnosti	20
4. Festival kitare	22
Italijanske grafike v Miheličevi galeriji	23
Poletje v MgP ali Leticija in luštrek	23
29. april - svetovni dan plesa	24
Prvih kulturnih šest mesecev v letu 2009	25
Zaključek starega in začetek novega	25
Umetniški vodja R. Feguš o vokalnem
ansamblu Musica	26
15-letnica izhajanja glasila OŠ Ljudski vrt
Čar besede moje	27
3. redna seja Dijaškega parlamenta Ptuj	28
Prijavi se na poletni tabor mladih	28
Stari starši in vnuki	29
Tek svetovne harmonije	29
Mednarodni študijski obisk na Ljudski
univerzi Ptuj	30
Dan šole na podružnični šoli Grajena	30
Število oseb, ki iščejo pomoč, se
zaskrbljujoče povečuje	31
Učna pot za slepe in slabovidne osebe v
Celju	32
Sara Memič, jasnovidka in pesnica	32
Posadili drevo prijateljstva in spominov	33
Stari prijatelji pri ministrici za kulturo	34
Mladi jadralci in veslači so ambasadorji
našega mesta	34
Uspešni mladi rokometaši RK Drava	35
Mesto Ptuj ima novega prvoligaša	36
Nordijska hoja	36
Ptujski šolarji na mednarodne igre
šolarjev	37
Prvomajska praznovanja	39
Naslovnica: Dobrote slovenskih kmetij Foto: Staša Cafuta
Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o /J^, __ delu občinskih organov, občin_j/ J/jMf r t M ¥•■ skega urada in svetov četrtnih
■ '	skupnosti, o delovanju poli-
tičnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Franc Kolarič - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Sodelavki: Staša Cafuta, Mateja Toma-šič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škr-janec, s. p., tel.: 041 684-910, e-pošta: vejica03@siol. net. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, elektr. pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 040 218 895; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
///fff^f.
Vyrtf/t
3
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
IZ MESTNE HIŠE
Otroško igrišče v mestnem parku sedaj tudi uradno odprto
Priznana oblikovalka oblačil in tekstilij, kostumogra-finja in svobodna kulturna delavka Stanka Vauda Benčevič je lansko leto zagrizla še v enega izmed svojih odmevnih projektov. Kot soavtorica, iniciatorka in koordinatorica projekta Otroško igrišče - Sonce na krilih metulja je postala najbolj zaslužna za to, da imajo otroci v nekoč povsem zanemarjenem mestnem parku, polnem razbitih igral, danes sodobne možnosti za spontano igro. Idejni osnutek igrišča je izdelal krajinski arhitekt Boštjan Vauda, Stankin brat.
Besedilo in foto: Bron ja Habjanič
Otroško igrišče je polno vrveža in razigranih malčkov sicer že vse od oktobra minulega leta, a kot pravi Stanka, je bila »dolžna vsem sponzorjem in donatorjem, ki so finančno in kako drugače priskočili na pomoč, in teh ni bilo malo, vsaj iskreno zahvalo za dobro opravljeno delo«. Sedaj ko je njen projekt tudi v celoti finančno pokrit, je bila uradna otvoritev le še pika na i. Druženje v parku ob kulturnem programu 10. maja je bila prijetna gesta za zahvalo vsem, ki so v njenem projektu videli dobrobit naših malčkov.
Mestna občina Ptuj je primaknila 30.000 evrov, preostanek do višine 85.000 evrov so pokrili ostali donatorji in sponzorji, veliko podporo je našla v Društvu prijateljev mladine. Že ob najavi projekta je Benčevičeva povedala, »da želijo z njim opozoriti, kako pomembna je sama kvaliteta družbenega razvoja in s tem kvaliteta življenja nasploh, kako pomembno je, da pri ustvarjanju novih naselij in pridobivanju novih stanovalcev mesta, zaposlenih v podjetjih in gospodarskih družbah, ne pozabimo na zelenje, na prostor,
kjer se lahko tako otroci kakor tudi odrasli v popoldanskem oziroma prostem času sproščeno družijo«. Park in otroško igrišče nista le prostor druženja, sprostitve in igre, ampak tudi prostor socializacije, učenja in medsebojnega povezovanja starostno različnih generacij. Otroci, zlasti tisti najmlajši, potrebujejo igro. Dandanes se dogaja, da so vse hitreje prisiljeni vstopati v svet odraslih, v svet tekmovanja in izključevanja. Vse prevečkrat se tudi pozablja, da se otroci učijo od nas, staršev, in zato je še kako pomembno, kakšno popotnico v svet odraslih jim bomo dali. Umetnica je na uradnem odprtju povedala, da je od same ideje pa do realizacije projekta preteklo leto dni. Leto, ki je bilo zanjo izjemno stresno. Leto, ko je bilo potrebno poklicati veliko ljudi. Nekateri so se odzvali, spet drugi za njen projekt niso imeli nikakršnega posluha. »Žalostno je, da pri projektu ni želelo sodelovati naše največje podjetje s tri tisoč zaposlenimi. Vprašamo se lahko, koliko je to otrok, staršev, oni pa niso bili od 26 igral pripravljeni pokriti niti enega. Sponzorji in dona-
Stanislava Vauda Benčevič torji bodo na kovinski plošči zapisani tako dolgo, dokler bo stalo otroško igrišče, pa jih niti to ni zanimalo. Res žalostno,« je svoje razočaranje opisala Ben-čevičeva. Na otvoritvi je spregovoril tudi župan dr. Štefan Čelan in poudaril, da je enoletna realizacija projekta od ideje do uresničitve velik dosežek in da je Benčevičevi nedvomno uspelo povezati ljudi z dobrimi idejami in je lahko za zgled ostalim, kako uspešno je mogoče priti do cilja, le če imaš za to voljo, pogum in pravo idejo.
Skrita želja Benčevičeve je, da bi se hkrati z oživljanjem otroškega igrišča zgodila še revitalizacija starega mestnega jedra. Sama si je s svojo družino že ustvarila svoj kotiček v starem
SPONZORJI, DONATORJI:
-	MESTNA OBČINA PTUJ
-	ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d.
-	TEHCENTER d.o.o.
-	ASFALTI PTUJ d.o.o.
-	ČETRTNA SKUPNOST CENTER
-	RAIFFEISEN BANKA d.d.
-	Dom KULTure
-	TERME PTUJ
-	TENZOR d.o.o.
-	PETOVIA AVTO d.d.
-	Etra 33 Energetski transformatorji d.d.
-	Soroptimistke
-	Teleing d.o.o.
-	Čisto mesto d.o.o.
-	Franc Mlakar
-	Robert Furjan
Otroci med igro.
središču Ptuja, ki ga »prebuja« z Domom KULTure. Vsi večji donatorji in sponzorji, ki so donirali sredstva za nakup igral, bodo konec meseca predstavljeni na kovinski plošči, postavljeni ob igrišču. Društvo prijateljev mladine je polovico igral, ki so jih plačali sponzorji in donatorji, predalo v oskrbo in vzdrževanje Mestni občini Ptuj. Stanka Vauda Benčevič je v svoji zahvali zapisala naslednje: »Tudi zaradi vas obstaja upanje na lepši in prijaznejši jutri. Takrat bodo ti otroci, ki sedaj uporabljajo igrala, odrasli in morda se bodo med drugim zaradi lepega otroškega spomina radi vračali in živeli v tem starodavnem lepem mestu.«
OSTALI DONATORJI:
Komunalno podjetje Ptuj d.d., Mercator d.d., Beton - Betonski izdelki Dušan Kuhar s.p., Agrovit d.o.o., VGP Drava Ptuj d.d., Kager hiša, Intera, SKB d.d., Lekarne Ptuj, Nova ljubljanska banka d.d., Lekarna Toplek, Brigita Habjanič Merc, dr. med., Atre d.o.o., Samobor & Ilec, d.n.o., Marjan Šeruga, Gozdno gospodarstvo Maribor d.d., Zavarovalnica Peklar, DPM Ptuj, DCDominko center d.o.o., ZEROX Zemljarič Roman s.p., Metka Stojičevič, NOVI ZATO Samo Strelec, Nevenka Dobljekar, Ferčec Vladimir s.p., Ivan Rojs, Irena Hunjet, Gornik d.o.o., Suzana Kokol Skaza, Marjeta Cigle-nečki, Jasmina Bajrič, Zajšek Špela s.p., Damjana Jakomini, Žibrat Dubravko s.p.
4 'd^&USA
IZ MESTNE HIŠE
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
Tudi na Ptujskem opazni znaki gospodarske krize
Majskega srečanja Pokrajinskega ekonomsko-so-cialnega sveta Spodnjega Podravja (PESSSP) so se udeležili predstavniki vseh skupin socialnih partnerjev. Pregled stanja in možnih ukrepov na gospodarskem in socialnem področju, z oceno vplivov finančne krize in recesije, je bila osrednja tema tokratnega srečanja.
Branko Brumen, sekretar PESSSP
Po podatkih Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje, ki jih je podala direktorica mag. Vlasta Stojak, se je število brezposelnih oseb ob koncu aprila 2009 v primerjavi z decembrom 2008 povečalo za 32,3 odstotka, v primerjavi z aprilom lani pa za 37,7 odstotka. Konec aprila je bilo na območju Ptuja in Ormoža 4.137 brezposelnih oseb. Med na novo prijavljenimi osebami predstavljajo največjo skupino osebe, ki se jim je iztekla zaposlitev za določen čas (60 odstotkov), sledijo osebe, ki so brezposelne zaradi stečaja, prisilne poravnave podjetja ali pa so presežni delavci (20 odstotkov).
Ob velikem povečanju števila brezposelnih je posebej zaskrbljujoč podatek, da se je v istem obdobju na novo zaposlilo 35 odstotkov manj oseb kot v enakem obdobju preteklega leta. V
različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja je bilo v letošnjem letu vključenih več kot tisoč brezposelnih oseb.
Predsednik PESSSP in ptujski župan dr. Štefan Čelan je dal v razpravi poseben poudarek večjim investicijam javnega pomena, ki se in se bodo izvajale v mestnih in ostalih občinah območja, s čimer se zagotavlja delo in prihodke gradbenim podjetjem in podizvajalcem, ki sodelujejo pri izvedbi projektov. Opozoril je, da se kriza že pozna tudi v javnem sektorju, zato se pripravlja možnost rebalansa proračuna z 20-odstotnim znižanjem postavk.
Podpredsednik PESSSP Rastko Plohl, predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije, je podal skupno poročilo sindikatov, v katerem ugotavljajo, da je kriza prisotna v skoraj vseh področjih predvsem življenja delavcev,
mladih, upokojencev in tudi brezposelnih.
Najbolj prizadet je zasebni sektor, kar se kaže v veliki meri v izredno zmanjšanih potrebah po novih delavcih in predvsem po odpuščanju obstoječih. Največje težave nastajajo v kovinski predelovalni industriji, gradbeništvu, tekstilni in usnjarski predelovalni industriji ter tudi v storitvenih dejavnostih. Kljub izredno težkemu stanju se sindikalisti bojijo, da kriza še ni dosegla vrhunca, zato od države pričakujejo in zahtevajo, da z ukrepi ustvari pogoje, ki bodo v teh kriznih časih podjetjem ter državljanom omogočili preživetje.
Tudi predstavniki delodajalcev v PESSSP niso postregli s posebnim optimizmom.
Direktorica Štajerske gospodarske zbornice mag. Aleksandra Podgornik je ocenila, da bi se v letošnjem letu lahko število brezposelnih še povečalo. Opozorila je na napovedani padec investicijske dejavnosti podjetij, tudi zaradi bančno-finančnega krča, ki še vedno traja, ter veliko zmanjšanje naročil v podjetjih. Zbornica pripravlja več strokovnih posvetov in srečanj najodgovornejših ministrov s
predstavniki podjetij.
Na resne posledice krize na področju obrti in malih podjetij je opozoril tudi predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ormož Ivan Babič. Pri tem je izpostavil slabo finančno disciplino, tudi države, in vse pogostejše izsiljevanje nekaterih velikih podjetij, s katerimi poslujejo kot kooperanti ali izvajalci storitev. Na potrebo po racionalnejšem delovanju negospodarstva, posebej zdravstva, je opozorila predsednica Zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja Silva Gorjup.
Po oceni direktorja CID-a Aleksandra Kranerja se je kriza oziroma njene posledice že dotaknila tudi mladih, posebej se pozna pri pridobivanju sponzorjev za njihove projekte.
Zaradi ugotovljenega stanja je PESSSP sprejel več pobud, ki bodo naslovljene na Ekonom-sko-socialni svet RS in pristojne vladne organe. Posebej je bila poudarjena potreba po aktivnem iskanju rešitev za brezposelne osebe, dodatno izobraževanje in svetovanje z aktiviranjem Skladov dela ter pomoč odraslim osebam, za kar so na razpolago tudi sredstva EU.
Mestna občina Ptuj razpisuje akcijo Izbiramo kmetijo leta Mestne občine Ptuj
1.	SPLOŠNI POGOJI
Na razpis se lahko prijavijo prebivalci mestne občine Ptuj, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.
Izpolnjeni morajo biti naslednji pogoji:
-	kmetijstvo je glavna panoga,
-	kmetijo vodijo kmečki zavarovanci,
-	kmetija mora biti v Mestni občini Ptuj,
-	kmetija mora imeti mladega gospodarja,
-	kmetija mora imeti tradicijo kmetovanja in
-	urejenost kmetije.
2.	VSEBINA OCENJEVANJA
Ocenjevalo se bo pet sklopov, in sicer:
-	ekološko in tehnološko varčno kmetovanje,
-	gospodarjenje na kmetiji,
-	ohranjanje tradicije življenja na vasi,
-	arhitektura in urbanizem ter
-	zunanja ureditev kmetije.
3. NAČIN IN ROK PRIJAVE
Prijave sprejemamo pri Tereziji Meško, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj - Kmetijska svetovalna služba, Ormoška c. 28, Ptuj, tel. 749 36 21, pri Andreju Rebernišku, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj - Kmetijska svetovalna služba, Ormoška c. 28, Ptuj, tel. 749 36 29, in pri Alenki Bezjak, Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, Referat za gospodarstvo in turizem, Mestni trg 1, tel. 748 29 42. Rok za prijavo je do 5. junija 2009. Na izbor lahko kmetijo prijavijo lastniki ali kdorkoli, ki meni, da v njegovi okolici obstaja ekonomsko trdna, ekološko usmerjena, ure-
jena in z okoljem skladna kmetija.
Prijavljene kmetije bo na terenu v juniju ocenjevala komisija, katero bodo sestavljali predstavniki Kmetijske svetovalne službe, Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj in Mestne občine Ptuj.
Izbrana kmetija bo simbolično nagrajena in razglašena v okviru programa občinskega praznovanja Mestne občine Ptuj. Vse nadaljnje informacije dobite pri: Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, Referat za gospodarstvo in turizem, Mestni trg 1, tel: 748 29 42, elektronska pošta: alenka.bezjak@ptuj.si.
Dr. Štefan Čelan, s. r.,
župan Mestne občine Ptuj
///fff^f.
'ty*YSft
5
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
IZ MESTNE HIŠE
Švedski osnovnošolci na sprejemu pri županu
Na osnovni šoli Ljudski vrt so v maju gostili predstavnike iz švedskega mesta Saffle. S to šolo Ptujčani sodelujejo že več let, saj je bila to že peta izmenjava, ki so jo izvedli. Preko 150 otrok, njihovih staršev in učiteljev je že obiskalo Švedsko, prav tako pa je rojak Srečko Mlakar na Ptuj pripeljal več skupin iz Švedske.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Med 11. in 15. majem so družine otrok, kateri obiskujejo OŠ Ljudski vrt, sprejele 25 učencev, 22 njihovi staršev in pet učiteljic iz Švedske. Spremljala sta jih ravnatelj njihove osnovne šole Johan Wisenius in Srečko Mlakar, ki je tam direktor vseh osnovnih šol, pred tem pa je dolga leta vodil eno tamkajšnjih osnovnih šol. Prvi dan obiska so si švedski osnovnošolci ogledali ptujsko osnovno šolo in se celo udeležili pouka, starši pa so si
ogledali izdelavo kurentij. V tednu obiska so se navduševali tudi nad Ptujsko Goro, Škocjanskimi jamami in Portorožem, kjer so se tudi kopali v morju. Ogledali so si tudi ptujski grad, staro mestno jedro, se s turističnim vlakom zapeljali v Terme Ptuj, si ogledali še cerkev sv. Jurija in minoritski samostan ter se spustili v vinsko klet.
Zadnji dan obiska jih je v Mestni hiši sprejel župan Ptuja dr. Štefan Čelan, pred odhodom
Na sprejemu pri ptujskem županu (z leve): ravnatelj osnovne šole iz Švedske Johan Wisenius, Srečko Mlakar in dr. Štefan Čelan.
domov pa so pripravili še slo-vensko-švedski večer. »Zelo jim je bila všeč naša šola. Obstajajo številne razlike med našim in njihovim šolskim sistemom. Pri njih na primer do 8. razreda ni
ocen, je vse na drugačni osnovi razmišljanja in pristopa, vse poteka bolj počasi in manj stresno. Pri nas pa je to drugače,« je dejala ravnateljica gostujoče OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič.
Na Ptuju predsednik kanadskega senata
Mateja Tomašič
S predsednikom kanadskega senata in njegovo soprogo Anno Kinsella so se sprejema v Mestni hiši udeležili tudi njegova ekselenca Pierre Guimond, veleposlanik Kanade za RS s soprogo Louiso Parent, senatorja George Furey in John Wallace, Janelle Feldstein, vodja kabineta predsednika senata Kanade, tajnik delegacije Daniel Charbonneau in Richard Martin Nielsen, politični svetovalec veleposlanika Kanade v RS, ter njegova ekselenca Tomaž Kunstelj, veleposlanik RS v Kanadi, Marjan Maučec, sekretar državnega sveta, ter Li-lijana Žurman, sekretarka DS, Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve.
Predsednik kanadskega senata Noël A. Kinsella je že ob vstopu v poročno dvorano odkril pove-
zavo med Slovenijo in Kanado. Zgodba svetega Jurija, katerega simboli so vidni v tej dvorani, je pomembna tudi v Kanadi in je del kanadske tradicije. »Dopoldne sem se srečal s sedanjim in bivšim slovenskim ministrom za kmetijstvo in predvidevam, da sta oba odgovorna za današnji dež (ta dan je popoldne močno deževalo), saj potrebujeta dež, da bo pridelek rasel. Kajti če žito ne bi raslo, ne bi mogli speči kruha, ki smo ga videli danes na razstavi. Razstava je res zelo lepa in že vnaprej vam čestitam za vse prihodnje razstave.
V Kanadi je danes veliko ljudi, ki izhajajo ne samo iz Slovenije, temveč prav iz tega dela Slovenije. Namen našega obiska je seveda, da vzpostavimo trdne stike med Republiko Slovenijo in Kanado. Glede na to, da smo
tukaj na ozemlju, ki je bolj kmetijsko, pa bi rad poudaril, kako pomembno je, da pridelamo vedno več hrane. Vsi namreč vemo, da na svetu ni dovolj hrane in da veliko ljudi umira od lakote.
Zato bi prav posebej želel pozdraviti vse, ki so vključeni v proces pridelovanja hrane, in jim hkrati tudi čestitati,« je svoj pozdravni govor zaključil predsednik kanadskega senata.
V okviru prireditve Dobrote slovenskih kmetij je Ptuj obiskal tudi predsednik kanadskega senata Noël A. Kinsella. Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, ga je skupaj z njegovo ženo in drugimi gosti iz Kanade sprejel 22. maja v poročni dvorani Mestne hiše.
Princ karnevala 2010 -javni poziv
Ponovno je prišel čas, ko zbiramo kandidate za princa karnevala prihajajočega kurentovanja. Pozivamo predsednike društev, ki aktivno sodelujejo pri organizaciji in izvedbi te največje prireditve javnega pomena na Ptuju in v širšem prostoru.
Letos bomo na martinovanju izbrali že 11. princa karnevala, ki postaja vse bolj prepoznaven lik in predstavnik pustno-karneval-skega dogajanja na Ptuju, v Sloveniji in v evropskem prostoru.
Pozivamo vas, da nam pošljete svoje predloge kandidatov za princa karnevala jubilejnega 50. kurentovanja z obrazložitvijo najkasneje do 30. junija 2009.
Svet princev karnevala in komisija bosta predloge obravnavala najkasneje do 31. julija 2009 in vas o tem pisno obvestila.
Z najlepšimi karnevalskimi pozdravi!
Branko Brumen,
predsednik FECC Slovenija
Jože Gašperšič,
predsednik Sveta Princev karnevala
Dr. Štefan Čelan,
župan MO Ptuj
6	'l/^yrrz/t
MESTNI SVET
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
Mestni svet ugotavlja, da pogoji za ustanovitev nove občine
1	v • T-V	• rp	• vv	•	•	1 •	•
na območju Brega in Turnišč niso izpolnjeni
5. izredna seja mestnega sveta - stališče do
občine na območj
Brigita Tetičkovič
Aktualna tema in povod za 5. izredno sejo je bila pobuda civilne iniciative, pod katero se je podpisala Jožica Kozina, za izločitev Četrtne skupnosti Breg-Turnišče iz Mestne občine Ptuj.
Kot je župan na seji uvodoma povedal, Mestna občina Ptuj oziroma urad župana, mestni svet in župan niso bili seznanjeni s pobudo Marijana Rozmana o odcepitvi Četrtne skupnosti Breg-Turnišče. Pobuda je bila obravnavana marca na 20. redni seji Sveta Četrtne skupnosti Breg-Turnišče. Na tej podlagi je bila opravljena širša razprava. Četrtna skupnost se je do te pobu-
de tudi opredelila in jo zavrnila. Razlogi za predlog ustanovitve nove občine so naslednji: smrad, ki je na tem območju prisoten že 40 let, na območju Suhe veje in Turnišč ni urejene kanalizacije, nevarne šolske poti in postajališča za otroke, za omejitev hitrosti na cesti mimo cerkve Sv. Roka ni poskrbljeno, ni športnih igrišč, med prebivalci je nezadovoljstvo zaradi načrtovane industrijske cone na območju med cestama Ob železnici in Na postajo, turniški dvorec je že dolgo potreben revitalizacije, urejene ni poti, ki je pred izgraditvijo priključne ceste na Puhov
pobude civilne iniciative
v
u CS Breg-Turnišče
most vodila od turniškega parka do Pinčarjevega mlina. Razloge je navedla predstavnica civilne iniciative Silva Fartek, sicer tudi članica mestnega sveta.
Zaradi informacij v javnosti je bila pred izredno sejo mestnega sveta sklicana tudi izredna seja Sveta ČS Breg-Turnišče, kjer je bilo ugotovljeno, da ni najti zakonske podlage za takšno pobudo. Iz Zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij in Statuta Mestne občine Ptuj je namreč evidentno, da za ustanovitev samostojne občine na območju ČS Breg-Turnišče niso izpolnjeni zakonski pogoji. Turnišče in Breg namreč po 1. členu Statuta Mestne občine Ptuj nista samostojni naselji, ampak
za ustanovitev nove
sta sestavna dela naselja Ptuj. Svet ČS je tako na nastale okoliščine podal pobudo, da se o tem natančno izreče tudi Mestni svet Mestne občine Ptuj. Župan je na pobudo Sveta ČS Breg-Turnišče, da mestni svet razpravlja o stališčih in sprejetih sklepih, sklical izredno sejo, ki je potekala 19. maja. Po burni razpravi, ki je potekala med mestnimi svetniki, so ti soglasno potrdili sklep, da zakonski pogoji za ustanovitev nove občine na območju ČS Breg-Turnišče niso izpolnjeni. Hkrati pa je mestni svet predlagal, da se strokovne službe Državnega zbora RS opredelijo do zakonitosti predloga, v kolikor je ta vložen.
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
Pobude Albina Piška:
1. V času turistične sezone (maj-september) predlaga zaporo središča starega dela mesta, ki bi naj veljala le ob koncih tedna (petek, sobota in nedelja) za naslednje ulice: Slomškova ulica od tržnice dalje, Slovenski trg, del Prešernove ulice do priključka na Cankarjevo ulico.
Odgovor: MO Ptuj je na podlagi prometne študije pridobila projekt idejne zasnove preureditve Slovenskega trga ter Prešernove in Slomškove ulice, ki ga je pripravila Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru. Ker v sklopu projekta idejne zasnove predlagana rešitev, zapora središča starega dela mesta ob koncih tedna, ni bila obdelana, bomo predlagano rešitev preučili in jo, v kolikor bi prinesla pozitivne učinke, tudi realizirali.
Andrej Trunk
2.	Strokovne službe občinske uprave naj za čas turistične sezone razmislijo o možnosti dodatnih parkirnih mest za turistične avtobuse na parkirišču pod gradom in parkirni prostor pod gradom naj bi v sezoni bil namenjen le za turistične avtobuse.
Odgovor: Komunalno podjetje bo do 18. maja 2009 (op. ur.: že realizirano) obnovilo talno signalizacijo za BUS in za parkirne prostore. Mestno redarstvo bo poostrilo nadzor nad nepravilnim parkiranjem osebnih vozil. V zvezi s spremembo parkirišča za osebne avtomobile v parkirišče za avtobuse bo potrebno preučiti možnost nadomestnih parkirišč.
Zdenka Matjašič
3.	Na otroškem igrišču v parku (pri železniški progi) bi se naj
vsaj pod višjimi igrali namestila gumijasta podlaga. S tem bi se za desetkrat zmanjšala verjetnost poškodbe glave z višine 2,5 metra.
Odgovor: Standard SIST-EN 1177 narekuje, da mora biti nameščena varna podlaga pod tistimi igrali, kjer se otrok igra na višini nad 600 mm, in pod vsemi igrali z izsiljeno silo, kot so gugalnice, vrtiljaki in tobogani, ne glede na njihovo višino. Zavedati se je treba, da podlaga ne bo preprečila vseh poškodb, vendar bo zelo zmanjšala tveganje za nastanek resnih poškodb, npr. glave.
Podlaga iz sipkega materiala (sipek pesek in droben prod premera 4-8 mm v debelini 300 mm) je prav tako varna kot podlaga iz gumijastih plošč.
Zdenka Matjašič
Pobude Milana Čučka:
1.	Preuči se naj možnost, da se za čas rekonstrukcije Potrčeve ceste nad OŠ Ljudski vrt odstrani prometni znak prenehanje omejitve hitrosti vožnje 30 km/h in se postavi prometni znak omejitev hitrosti na 30 km/h za celo ulico, od OŠ Ljudski vrt skozi ulico Jožefe Lackove.
Odgovor: Vzdrževalcu lokalnih cest (Cestno podjetje Ptuj) smo naročili, da nemudoma zamenja prometno signalizacijo za omejitev vožnje na 30 km/h v času trajanja rekonstrukcije.
Marijana Nikšič Zorko
2.	Pozove se naj Adriaplin ali pa Geoplin, da pripravita podatke o oblikovanju cene plina in zakaj smo za marec 2009 vsi uporabniki za plin dobili nespremenjen znesek za plačilo plina na položnici oziroma je po
r/fapmA	7
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
MESTNI SVET
kubičnem metru enaka? Pojasni se naj tudi, kdaj bomo gospodinjstva ter ostali uporabniki plačevali plin po spremenjeni - nižji ceni, saj se plin koristi preko komunale tudi pri toplovodni oskrbi naselja?
Odgovor: Dne 29. aprila 2009 smo pisno pozvali družbo Adri-aplin, d. o. o., da nam poda odgovor na pobudo mestnega svetnika. Do danes še nismo prejeli odgovora. Odgovor bomo, takoj ko ga dobimo, posredovali mestnemu svetu.
Minja Vučinič
Pobuda Milana Petka: Občinska uprava naj od države pridobi odgovor, zakaj se tako parcialno dela magistralna cesta Ptuj-Grajena-Vurberk, zakaj se ta cesta ne zaključi v celoti in kdaj bo narejena dokončna preplastitev te ceste.
Odgovor: Pri vzdrževalcu državnih cest smo preverili, kako potekajo dela na regionalni cesti Ptuj-Grajena-Vurberk. Cestno podjetje Ptuj je v skladu s pogodbo in zagotovljenimi sredstvi, ki jih je zagotovila Direkcija Republike Slovenije za ceste, preplastilo 630 m. Preplastitev preostalega dela (približno 400 m) bo izvedena v skladu s programom vzdrževanja državnih cest in zagotovljenimi sredstvi.
Andrej Trunk
Vprašanje Vlada Čuša: Ali je MO Ptuj na pristojno ministrstvo oddala načrt javne razsvetljave?
Odgovor: MO Ptuj je načrt javne razsvetljave na pristojno ministrstvo posredovala v zakonsko določenem roku.
Alen Hodnik
Pobuda Vlada Čuša: Na Ptuju se naj pospešeno pristopi k obnovi javne razsvetljave, k
ukrepom za zmanjšano porabo energije ter posledično za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja.
Odgovor: Kot je v odgovoru pojasnil župan, je MO Ptuj z Lokalno energetsko agenturo Spodnje Podravje sklenila pogodbo o izvedbi energetskega pregleda javne razsvetljave v MO Ptuj. V okviru energetskega pregleda bo opravljen pregled obstoječega stanja razsvetljave cest in ostalih javnih površin ter izdelan dokument Razširjeni energetski pregled javne razsvetljave MO Ptuj v skladu z metodologijo izvedbe energetskega pregleda. Na pristojno ministrstvo pa je že bil posredovan tudi načrt javne razsvetljave v MO Ptuj, izdelan skladno z določili in zahtevami Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 in 109/07). Navedeni dokumenti bodo predstavljali strokovno podlago za uvedbo možnih tehnoloških rešitev v smeri zniževanja porabe energije, svetlobnega onesnaževanja in posledično racionalnejše porabe proračunskih sredstev.
Alen Hodnik
Pobuda Janeza Rožmarina: V
času turistične sezone, ki prihaja, naj se na parkirišču na Zadružnem trgu in na parkirišču pod minoritskim dvoriščem (nekdanji Bakusov trg) postavijo kontejnerji za smeti in še WC-ji (diksiji).
Odgovor: Izvajalec javne službe bo v najkrajšem času namestil dodatne kesone za smeti, plastenke in pločevinke na parkirišče na Zadružnem trgu in pod gradom. Parkirišče na Osojnikovi cesti (nekdanji Ba-kusov trg) ima koše za smeti, kateri se čistijo trikrat tedensko. Postavitev WC-jev (diksijev) na Zadružnem trgu je vprašljiva zaradi vandalizma, ker jih lahko ob koncih tedna podrejo in uničijo. Najem diksijev bi znašal od meseca maja do novembra okrog 2000 evrov. Postavitev fiksne sanitarne enote stane 4298 evrov plus 20-odstotni DDV (ženski in
moški WC skupaj), ločena moški in ženski WC pa stane 7298 evrov + 20-odstotni DDV, v ceni ni zajet priključek na kanalizacijsko in vodovodno omrežje. Vzdrževanje sanitarij bi znašalo na mesec okoli 4320 evrov (12 ur x 12 evrov x 30 dni).
Zdenka Matjašič
Pobuda Mirana Meška: Naj se poda informacija, kako je z izbiro koncesionarja za plin, ker bi naj pogodba s sedanjim koncesionarjem za plin, Adria-plinom, že potekla.
Odgovor: MO Ptuj je z dosedanjim sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja (SODO) zemeljskega plina, družbo Adriaplin, d. o. o., namesto osnovne koncesijske pogodbe z dne 15. decembra 2007 sklenila novo koncesijsko pogodbo (oziroma aneks k osnovni koncesijski pogodbi), s katero je obstoječe koncesijsko razmerje podaljšano za obdobje petih let. Nova koncesijska pogodba je sklenjena skladno z določili 71. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in 36. členom Odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem v MO Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/07). Pred sklenitvijo nove koncesijske pogodbe je MO Ptuj izvedla informativno zbiranje ponudb potencialnih kandidatov za novega koncesionarja SODO zemeljskega plina, pri čemer je ponudba obstoječega koncesionarja ostala ekonomsko najugodnejša. Zaradi obsežnejših sprememb energetske zakonodaje po 15. decembru 2007 in popolnoma drugačne ureditve lokalne gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina je bilo potrebno dotedanjo koncesijsko pogodbo spremeniti tako, da je s sklenjeno koncesijsko pogodbo pogodbeno razmerje koncedenta in koncesionarja definirano na novo, pri čemer je osnovna pogodba ostala v veljavi le v delu,
kolikor je nova koncesijska pogodba izrecno ne povzema.
Alen Hodnik
Vprašanje Jožeta Štrafele: Ali bi bilo v blokovskih naseljih možno v skladu s predpisi postaviti oziroma urediti pokrita parkirišča? Obrazložitev: Po lanskem neurju in toči vse več občanov, ki stanujejo v blokovskih naseljih, sprašuje po pokritih parkiriščih. Obstajajo že tudi okvirne ponudbe za nadstreške.
Odgovor: Razdelitev območij urejanja prostora je določena s sprejetim prostorskim planom. Plan tudi določi, ali se posamezno območje ureja:
-	s Prostorskimi ureditvenimi pogoji (v nadaljevanju PUP) ali pa
-	z Občinskim podrobnim prostorskim načrtom (v nadaljevanju OPPN).
Območja, ki so namenjena blokovni gradnji, so se vedno urejala z OPPN (po takratni zakonodaji so to bili zazidalni in lokacijski načrti). Vsi ti načrti ostajajo v veljavi do izvedbe posegov v prostor, ki so z njimi načrtovani.
PUP za območje mesta Ptuja povzema funkcije območij, določenih z družbenim planom. Tako PUP predvideva v stanovanjskih in centralnih delih območja tudi novogradnjo in dozidavo vseh vrst manjših objektov in naprav. To dovoljuje pod pogoji, določenimi s PUP (odmiki, gabariti, etažnost, oblika, drugo).
Nadstrešek je streha pred vhodom v objekt, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil. Tak nadstrešek je enostavni objekt za lastne potrebe, za katerega ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, izpolnjeni pa morajo biti med ostalim tudi naslednji pogoji:
-	da ima investitor pravico graditi na zemljišču, na katerem namerava zgraditi objekt;
-	da gradnja objekta ni v nasprotju s prostorskimi akti (odmiki, gabariti, oblika, drugo);
-	da je tak objekt po uredbi
8
MESTNI SVET / STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009	GOSPODARSTVO
izrecno določen kot enostavni objekt;
-	da so upoštevani vsi pogoji in zahteve za gradnjo enostavnega objekta, določeni z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08), in sicer so ti naslednji:
-	zgrajeni so lahko le na zemljiških parcelah, ki pripadajo k stavbi, h kateri se gradijo;
-	na zemljiških parcelah večsta-novanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v njej gradi
največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežena meja faktorja pozi-danosti;
- ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, ampak so lahko priključeni le na obstoječe priključke.
Ob izpolnjenih gornjih pogojih je postavitev nadstreška za zaščito osebnih vozil možna na območju, ki se ureja s PUP.
Na območju, ki se ureja z OPPN (in le-ta še velja), je gradnja nadstreškov možna le, če so ob sprejemanju odloka že bili predvideni. Sicer je treba OPPN spremeniti ali dopolniti. Povedati je še potrebno, da Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS; št. 125/03) določa, koliko parkirnih mest je potrebno zagotoviti za vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi na grad-
beni parceli (trenutno: 1,5 PM). Če na gradbeni parceli ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 metrov, etažnim lastnikom pa je omogočena njihova trajna uporaba.
Kostja Kolarič Stanislav Napast
SDS
Slovenija zmore več
9. maja, na praznik Evropske unije, in ob 20. obletnici Majniške deklaracije je bil v Ljubljani 9. kongres SDS, ki ga je pozdravilo mnogo uglednih evropskih političnih osebnosti. Delegati, med njimi je bilo kar sedem predstavnikov MO SDS Ptuj, so potrdili spremembe političnega programa, sprejeli več resolucij, s katerimi se stranka opredeljuje do aktualnih vprašanj današnjega časa. Kljub temu da ne nosimo odgovornosti za vodenje države, smo pripravili obsežen nabor ukrepov za soočanje s krizo. Ker znamo in zmoremo.
Dan pred kongresom je SDS predstavila kandidatno listo za volitve v Evropski parlament. Odlikuje jo izkušnja predsedovanja EU in poznavanje evropskih politik. Nosilec liste je dr. Milan Zver, ki poudarja, da lahko Evropo okrepimo le na zavedanju o vrednotah - svobodi, domoljubju, zdravem optimizmu, poštenosti in pravičnosti. Slovenija potrebuje močan glas v Evropi, saj tudi evropski okvir močno zaznamuje razmere, v katerih živimo Slovenci.
Volitve v Evropski parlament niso le še ena državljanska dolžnost, ampak priložnost, da v Evropo pošljemo predstavnike, ki se bodo znali boriti za slovenske interese.
Zato vas vabimo, da 7. junija podprete listo SDS pod št. 8 in dokažete, da SLOVENIJA ZMORE VEČ!
Mestni odbor SDS Ptuj
Pripravljeni na novo zaupanje
Na nedavnem kongresu SLS v Krškem je stranka kritično in samokritično ocenila svoje dosedanje delo ter na temelju dobrih dosedanjih potez in z odločno prekinitvijo slabe prakse zgradila novo vizijo za novo zaupanje.
Ker se v SLS zavedamo, da brez sprememb ni sprememb, je bil na kongresu z veliko večino glasov za novega predsednika stranke izvoljen mag. Radovan Žerjav.
V svojem nagovoru je poudaril, da se zaveda, da mora SLS, če hoče biti uspešna, biti tako stranka kmeta kot delavca ali obrtnika, tako stranka upokojenca kot mladih, tako stranka malega človeka kot stranka intelektualca. Biti mora ljudska.
Mag. Radovan Žerjav je prevzel Slovensko ljudsko stranko v času, ko je svet in z njim tudi Slovenijo zajela najhujša gospodarska in socialna kriza po drugi svetovni vojni. SLS bo podpirala dobre rešitve ne glede na to, ali prihajajo s strani vladne koalicije ali drugih opozicijskih strank. Ni pomembno, kdo ponudi dobro rešitev. Za družbo kot celoto in nas vse je najbolj pomembno, da imamo dobre ideje in rešitve predvsem na voljo. Toda glavno nalogo in poslanstvo SLS vidi v tem, da smo tudi sami pobudniki in nosilci pravih projektov. 7. junija bomo Slovenci drugič volili slovenske predstavnike v Evropski parlament. Da gre za pomembne volitve, se je sedaj najbolj pokazalo z ugotovitvijo, kako neuspešno so bili skozi petletni mandat Evropskega parlamenta predstavljeni in zastopani slovenski interesi pri urejanju mejnih vprašanj s Hrvaško. SLS predlaga kompetentno in usposobljeno ekipo kandidatov, na čelu z nosilcem liste dr. Ivanom Žagarjem, bivšim ministrom za lokalno samoupravo in dobrim poznavalcem evropske politike, ter Janezom Podobnikom, nekdanjim predsednikom DZ RS in ministrom za okolje in prostor, ki sta v prejšnji vladi vodila projekt 14 pokrajin, s Ptujem kot središčem regionalnega in nacionalnega pomena. Zato v MO SLS Ptuj pozivamo občanke in občane, da podprejo listo SLS.
Mestni odbor SLS Ptuj
///fff^f.
Vyrtf/t
9
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009	GOSPODARSTVO
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
Prihodnost EU je v njeni rasti in krepitvi inovativnosti
LDS si bo prizadevala, da bo izkoristila talente in intelektualno moč naših ljudi za to, da bi se vključili v evropsko razpravo o izzivih prihodnosti in načinih za soočenje z njimi ter da bi tako obogatili skupni življenjski prostor, ki je v Evropi - domovini naše domovine.
Podpirali bomo vse skupne ukrepe EU za reševanje gospodarske in finančne krize, predvsem ukrepe, usmerjene v krepitev inovativnosti in konkurenčnosti. Po mnenju LDS je prihodnost EU v njeni rasti, zato podpiramo njeno nadaljnjo širitev, še zlasti na države Zahodnega Balkana. Podnebni paket, ki je bil sprejet v EP, je po našem mnenju minimum, ki ga EU mora uresničevati. Do leta 2020 moramo za 20 odstotkov zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, za 20 odstotkov povečati delež energije iz obnovljivih virov ter za 20 odstotkov zvišati energetsko učinkovitost. Naši poslanci v EP bodo tudi v novem mandatu sledili sodobnim evropskim liberalnim idejam in branili temeljne človekove svoboščine.
Mestni odbor LDS Ptuj
mr
r Slovenski zeleni na evropske volitve s koalicijo Združeni
Zeleni
t't It [ti	Hvala Ptujčankam in Ptujčanom za dano podporo
Štiri slovenske zelene stranke in številna gibanja - Zeleni Slovenije, Lista za čisto pitno vodo, Zeleni progres in Zelena stranka - se na evropske volitve podajamo kot Združeni Zeleni.
Po oceni nosilca liste Ptujčana Vlada Čuša, ki je tudi predsednik Zelenih Slovenije, gre pri odločitvi o skupnem nastopu zelenih strank in gibanj za zgodovinsko odločitev, ki predstavlja novo ponudbo za volilno telo. Gre namreč za koalicijo, ki se zavzema za čistejše okolje in kakovostnejše življenje, to pa po njegovem zavzema prav vse pore družbenega življenja. V koaliciji Združeni Zeleni ocenjujemo, da je trenutno v Sloveniji poleg okolja največji problem razvojna paradigma. Zato potrebujemo odprto demokracijo, kar pomeni neposredno odločanje ljudi, ko gre za nacionalne projekte, ki zadevajo finance in zdravje vseh ljudi v državi. Potrebujemo pa tudi odgovornost izvoljenih, kot pravi slovenski pregovor: Obljuba dela dolg! Zato tako Slovenija kot Evropa potrebujeta spremembe.
Zeleni Ptuja
Jr Ime rtfdlljevBli ngt, k: ÏP1Ï -5 I vaSim
j r '- isCel prBrfpetlml ■V Evropi ■ rveil tulimo 1 ■--n.i v Hn Jmjb : "Ijti v dobro ilnunnrjo ¡rt vb#I iiiLH-nh j-Ja-jii.f.- n dr 1 xvb»nov hoteirm d* lati ,.;r> "In ■-. U-.■.I. -, mirni Ftrrrpi 7 dt^?f1anjiin ci^c/t' r m-:, r^dût-iï^ii, c.i sme BilJI ljUDEM. kar l?limo j>lti tu* v pfiwifiOSti.
VtablrflO Vil 5. C!ï 7 > .-1|J :■ ÎQO*? gl^Sl: (?tt 10 I hrta NOVP £	kl Itn« hfWfrtm itr^lka 1.
Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) se pripravlja na volitve v Evropski parlament
O Najvišji organ stranke je v aprilu določil kandidatno listo za poslance iz Republike Slovenije za Evropski
Izvršni odbor stranke DeSUS je sklenil, da stranka sodeluje na volitvah 7. junija 2009, saj je četrta najmočnejša stranka v državi.
Evropska unija močno vpliva na položaj starejših ter invalidov (pokojninska reforma). V primeru, da na volitvah ne bi sodelovali, bi to pomenilo, da stranka DeSUS ni v javnosti in da je s tem prepustila prostor drugim strankam. Prav zato mora na teh volitvah sodelovati.
Z veliko večino glasov je bila potrjena kandidatna lista za volitve poslancev RS v Evropski parlament, in sicer so kandidati Karl Erjavec, Marija Gjerkeš - Dugonik, Drago Mirošič, mag. Andrejka Majhen, Joško Godec, mag. Silva Savšek in Avgust Heričko. Na volitvah bi morala stranka dobiti okrog 14 odstotkov. Prav zato poziv, da listo pod številko 7 (DeSUS) volite. Poudariti moramo, da je potrebno posebno pozornost posvetiti tudi populaciji starejših in invalidom. Naše parola je: Nič brez nas o nas.
Prosimo, da se v čim večjem številu udeležiti volitev 7. junija 2009 in da glasujete za listo DeSUS.
Albin Pišek,
vodja svetniške skupine DeSUS pri Mestnem svetu Ptuj
10 tffyiïtA
GOSPODARSTVO / TURIZEM
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
Pomembno je povezovanje med izobraževanjem in
gospodarstvom
Minister dr. Ivan Svetlik odprl Hišo naprednih idej in gostoval na poslanskem večeru
Višja strokovna šola Ptuj je skupaj s Šolskim centrom Ptuj s prostori na območju nekdanje vojašnice na Vičavi uredila enega od propadajočih nekdanjih vojaških objektov v Hišo naprednih idej. Odprtja se je med drugimi udeležil tudi dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino, socialne zadeve in invalide, zvečer pa je bil gost na poslanskem večeru poslanca Dejana Levaniča.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Temeljna filozofija Šolskega centra Ptuj in Višje strokovne šole Ptuj je povezava med izobraževalno sfero in gospodarstvom. »Danes bomo predali namenu prostore, za katere smo prepričani, da bodo v prihodnje širšemu prostoru, v katerem živimo, dodali novo vrednost. Želimo, da bi šola in gospodarstvo postala partnerja z medsebojnimi interesi in vlaganji ter skupnimi cilji. Bistvena razlika med šolstvom in gospodarstvom je, da običajno napako, ki jo povzročimo v nekem proizvodu, hitro odkrijemo in tudi odpravimo. Če pa naredimo napako v času izobraževanja, je vidna in prisotna daljše časovno obdobje. Želimo poudariti, kako pomembno je vseživljenjsko učenje, ki traja od rojstva do smrti. Eden majhnih korakov v tem mozaiku je tudi prostor, ki smo mu uspeli dati vsebino, ga skupaj z gospodarstvom opremiti in pripraviti določene vsebine, ki
jih bomo ponudili gospodarstvu za usposabljanje ter študentom in srednješolcem za izzive,« je ob odprtju povedal Branko Ku-mer, direktor ŠC Ptuj. Minister za delo, družino, socialne zadeve in invalide dr. Ivan Svetlik je razlagal o trgu dela in recesiji kot izzivu za izobraževalne ustanove. »»Pomembna je premostitev prepada med izobraževalno sfero na eni strani ter raziskovalnimi inštituti in proizvodi na drugi strani. Verjamem, da je vaš center, ki se zdaj odpira, ena od možnosti oziroma ena od oblik premoščanja tega prepada. Potrebno je intenzivirati pretok znanja in informacij med obema sferama. Teh oblik je še več, a mislim, da tak center kot se danes odpira, predstavlja eno tako uspešno obliko.« Ptujski župan dr. Štefan Čelan je razmišljal o povezovanju lokalnega okolja, Dejan Levanič, poslanec DZ RS, pa je spregovoril o povezovanju izobraževanja
Na poslanskem večeru so sodelovali (z leve): Miran Senčar, dr. Ivan Svetlik, Dejan Levanič in mag. Vlasta Stojak.
Hišo naprednih tehnologij sta odprla dr. Iva Svetlik, minister za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ter Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj.
in trga dela v času gospodarske krize. Kot splošne kazalce za Slovenijo je med drugim navedel nadpovprečno izobraženo prebivalstvo, visoko stopnjo brezposelnosti, visok delež prvih iskalcev zaposlitve, dolžina izobraževanja se daljša, starejši stopajo na trg dela, saj je prehod negotov (ni nujno, da dobiš zaposlitev), in slabo štipendijsko politiko.
O izobraževanju kot naložbi v konkurenčne prednosti podjetij je spregovorila mag. Marta Slokar z Ministrstva za gospodarstvo. Kakšno je strokovno in poklicno izobraževanje po meri delodajalcev, je razložil Boštjan R. Zgonc z Ministrstva za šolstvo in šport.
Mag. Darja Harb iz ŠC Ptuj je povedala, da so podpisali 20 pisem o partnerstvu s podjetji iz širšega okolja, imajo pa tudi številne mednarodne partnerje, ki jim s svojimi izkušnjami pomagajo, da stopijo bližje h gospodarstvu. Rezultati teh prizadevanj so kompetentna in prilagodljiva delovna sila na trgu dela, transparentnost znanj in spretnosti, zaposljivost, promocija poklicnega izobraževanja in vseživljenjsko učenje. »V naši višješolski strokovni šoli že vse od ustanovitve stavimo na partnerstvo z gospodarstvom in sodelovanje s podjetji v naši ožji in tudi širši okolici. Naši študentje
opravijo namreč v času višješolskega strokovnega izobraževanja kor 40 odstotkov učnega programa v delovnem okolju,« je dejal Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj.
Poslanski večer
Gost tokratnega poslanskega večera Dejana Levaniča, poslanca v DZ RS, je bil dr. Ivan Svetlik, ki sta se mu v razpravi priključila mag. Vlasta Stojak, direktorica Območne službe Zavoda za zaposlovanje Ptuj, in Miran Senčar, predsednik Manager kluba Ptuj. Skupaj so predstavili nove priložnosti in zastavili dinamiko razvoja Ptuja, saj si ta zasluži skladen in enakomernejši razvoj. Zelo pomembno vlogo pri tem pa naj bi imelo prav Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki mora skupaj z gospodarstvom iskati primerne rešitve za izhod iz krize. Poslanskega večera so se udeležili župani s širšega ptujskega območja ter predstavniki delodajalcev in sindikatov. »S čimer se zdaj soočamo, ni samo ekonomska kriza, temveč tudi kriza vrednot,« je dejal organizator poslanskega večera Dejan Levanič. Ministra so med drugim seznanili tudi s težavami, s katerimi se sooča Center za socialno delo Ptuj, in s problematiko zaposlovanja mladih.
///fff^f.
'ty*YSft
11
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
GOSPODARSTVO
Slovensko vinsko kraljestvo navdušilo v Bruslju
Bilo je več kot odlično, sta strnili besede ob prihodu iz Bruslja Tatjana Caf, ptujska vinska kraljica, in Sve-tlana Širec, lanska slovenska vinska kraljica. Med 14. in 16. aprilom je namreč deset aktualnih vinskih kraljic in kralj iz različnih vinorodnih okolišev pripravilo tridnevni projekt Slovensko vinsko kraljestvo Bruselj 2009.
Staša Cafuta
V okviru svojega poslanstva
-	promocija dežele, vin, kulinaričnih dobrot, bogate kulture
-	so pripravili dogodek, ki se je zgodil v Slovenski hiši v Bruslju. Hiša je tisti dan postala premajhna za vse goste, ki so prišli. Med njimi tuji poslanci Evropskega parlamenta, veleposlaniki, novinarji in Slovenci, ki tam delajo. Predstavili so okrog 35 vzorcev vin iz celotne Slovenije, skupaj s tradicionalnimi jedmi, ki jih je pripravil zavod Okus. Naši kraljici sta predstavili vina Pullus in vino Svetlane Širec. »Bilo je več kot odlično. Želela bi se zahvaliti Lojzetu Peterle-tu, ki je bil naš generalni po-
Fotoarhiv SVK
krovitelj. Omogočil nam je tudi ogled Evropskega parlamenta iz vseh zornih kotov in nas podučil o marsičem, kar nam je bilo prej še neznano,« je misli strnila Svetlana Širec. Njena kolegica Tatjana Caf pa je dodala, da se iskreno zahvaljujeta MO Ptuj, Ptujski kleti, Pomaranči, Termam Ptuj, restavraciji Pri ovinku, Dramski sekciji KD in PGD Grajena ter Društvu vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. »Navdušili smo preko tristo zbranih in jim pričarali košček našega, slovenskega,« je nadaljevala ptujska vinska kraljica in priznala, da je bilo potrebno vložiti v ta pro-
Slovensko vinsko kraljestvo v Bruslju. »Namen projekta je bil seznaniti tuje parlamentarce z našimi odličnimi vini, kulinariko, kulturo, tradicijo in jim prikazati polnost in raznolikost naše čudovite dežele.«
jekt veliko časa, dela, truda in živcev, a v tistem večeru, ko so videle zadovoljstvo pri tujcih in ponos pri Slovencih, je bilo vse poplačano. »Takšnega projekta še ni bilo, zato razmišljamo o zaščiti le-tega. Pojavljajo se tudi posamezniki iz različnih držav, ki si želijo, da se predstavimo še njim. Bruselj še vedno govori o
tem dogodku, zato bomo kovali železo, dokler je še vroče. Žal smo omejeni z našimi mandati, nekatere vinske kraljice bodo že v maju predale krone. Upam, da bom lahko sodelovala še pri kakšnem projektu do martinovega, ko bo Ptuj dobil tretjo ptujsko vinsko kraljico.«
Trg Bosne in Hercegovine med najbolj rastočimi trgi
Perutnine Ptuj
v
Živila Perutnine Ptuj na celotnem trgu vsakodnevno uživa skoraj dva milijona potrošnikov
Sporočilo za javnost Perutnine Ptuj
Na novinarski konferenci ob prvi obletnici delovanja Perutnine Ptuj B, najmodernejšega obrata za predelavo perutninskega mesa v jugovzhodni regiji, 14. maja so ptujski perutninarji prečesali prvo leto poslovanja Mesta okusov, kot so poimenovali novo pridobitev. V prvem letu se je podjetje izkazalo odlično, saj je navkljub zahtevnemu trgu, ki ga je zaznamovala gospodarska recesija, ustvarilo za sedem milijonov evrov prihodkov in odličen poslovni rezultat. Glede na poslovne kazalnike se tako podjetje Perutnina Ptuj B uvršča med najboljše štiri družbe v Skupini Perutnina Ptuj.
Fotoarhiv Perutnine Ptuj
Sicer pa Skupino Perutnina Ptuj danes sestavlja 17 družb, ki so locirane v šestih državah (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Avstrija, Romunija in Srbija), in zagotavljajo varno, zdravo, kakovostno in nadvse okusno hrano perutninskega izvora za več kot 20 različnih tržišč. »Izredno uspešni rezultati prodaje pomenijo, da naša živila na celotnem trgu vsakodnevno uživa skoraj dva milijona potrošnikov, število zadovoljnih pa se iz leta v leto povečuje,« je lanskoletno poslovanje komentiral dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine
Med najuspešnejšimi podjetji v Skupini, ki so rasla hitreje od povprečja, pa je po le letu dni poslovanja tudi Perutnina Ptuj B. Mesto okusov.
Ptuj, in dodal, da je za Skupino Perutnina Ptuj naložbeno naravnano leto, v okviru katerega je Skupina dosegla načrtovano rast in realizacijo. »»Realizirali
smo več kot 240 milijonov evrov konsolidiranega prometa in tako rasli z načrtovano, nekaj več kot 20-odstotno stopnjo.« Med najuspešnejšimi podjetji
12 k^&Usa
GOSPODARSTVO / TURIZEM
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
v Skupini, ki so rasla hitreje od povprečja, pa je po le letu dni poslovanja tudi Perutnina Ptuj B. Mesto okusov skupaj s Klaonico PP S iz Srbca ter drugimi odvisnimi družbami v BiH sestavlja vertikalno reprodukcijsko verigo, v okviru katere po sistemu KVS (kakovost, varnost, sledljivost) predelujejo živila za domicilni trg in izvoz. Vzpostavitev celotne verige pa je imela, poleg povsem kakovostnega in logističnega, tudi
močan ekonomski vpliv na celotni bosanski trg. V letu 2008 je namreč občutno zrasel celotni trg BiH, na katerem je Perutnina Ptuj realizirala 18,7 milijona evrov prihodkov, kar pomeni na letni osnovi 85-odstotno rast.
»Danes je Mesto okusov tržno usmerjen subjekt, ki želi s podporo svojih dobaviteljev, zaposlenih in upoštevajoč interese kupcev postati tržni vodja in največji predelovalec živil iz piščančjega mesa v Bosni in Hercegovini,«
je na tiskovni konferenci povedal Enver Šišic, direktor Mesta okusov. Tako je že v naslednjem letu predvidena 71-odstotna rast in realizacija v višini skoraj 12 milijonov evrov.
Rast pa je tudi cilj celotne Skupine Perutnina Ptuj, saj nameravajo v letošnjem letu prihodke povečati za več kot petino, največjo rast pa načrtujejo ravno na trgih jugovzhodne Evrope, kjer bodo ustvarili 55 odstotkov vseh prihodkov, ter v Avstriji, kjer
je najmlajša hčerinska družba Perutnine Ptuj.
Poleg prodajnih ciljev pa so si ptujski perutninarji zadali še druge cilje. Kot rečeno, želijo doseči primat v BiH, v Srbiji ter Makedoniji in utrditi svoj položaj v Sloveniji, na Hrvaškem ter širše v regiji. Veliko energije in trženjskih aktivnosti pa bodo usmerili tudi v to, da Poli osvoji prvo mesto med piščančjimi salamami na vseh ključnih trgih in postane številka ena.
Terme Ptuj bodo to sezono poskrbele za bogato turistično
ponudbo
Eno najmlajših slovenskih termalnih središč obiskal sedemmilijonti obiskovalec
Termalni park Terme Ptuj je obiskal že sedemmilijonti obiskovalec. To je 86-letni redni obiskovalec term Karol Pernat iz Šikol, ki je bil ob odprtju Term Ptuj star 52 let. Letos se bodo v Termah Ptuj še bolj posvetili kvaliteti storitev, večji prepoznavnosti blagovne znamke in zadovoljstvu gostov. Turistični vlakec bo vozil na standardni relaciji, stalnica pa bo tudi ladja, ki bo vozila od marine Term Ptuj do Rance.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Termalni Park je v lanskem letu bil dobitnik najvišjega priznanja v okviru akcije Naj kopališče 2008 v kategoriji velikih termalnih kopališč ter posebnega priznanja za inovativen turistični produkt Državno prvenstvu v toboganskem spustu. Po zaključku tradicionalnih Primuso-vih vinskih zgodb in predstave »ZAPUFANpikaSN«, komedije ptujskega igralca Tadeja Toša, ki je bila na ogled v Klubu Gemina XIII. vse od lanskega novembra, nadaljujejo v Termah Ptuj z raznovrstnimi tradicionalnimi poletnimi prireditvami ter številnimi novostmi, s katerimi bodo še dodatno obogatili turistično ponudbo v sodelovanju z lokalnim in širšim okoljem.
»Z igralcem Tadejem Tošem smo se odločili, da 1800 evrov oziroma izkupiček ene predstave ZAPUFANpikaSN namenimo v pomoč projektom Sončka, društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, s katerimi smo že v
lanskem letu začeli graditi vzajemno in dolgoročno sodelovanje. Pomagamo pa tudi drugim lokalnim organizacijam oziroma projektom na področju športa, kulture, strokovnega izobraževanja in dobrodelnosti,« je na novinarski konferenci povedal Andrej Klasinc, direktor družbe Terme Ptuj, d. o. o.
Saša in Mitja sta se poročila na starorimski način
Terme Ptuj so letos drugič zapored izpeljale tudi odmeven nagradni natečaj Starorimska poroka. Zmagovalnemu paru, Saši Krajnc in Mitju Beku s Ptuja, so podarili nepozabno poroko v rimskem stilu. Na poročnem slavju, ki je bilo 25. aprila, se je z njima veselilo blizu sto poročnih svatov. V sklopu športnih in zabavnih prireditev so med 24. in 27. aprilom potekali kolesarski dnevi, 9. maja so izvedli Golf
Za pomoč projektom Sončka, društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, so Terme Ptuj in igralec Tadej Toš namenili 1800 evrov.
turnir Terme Ptuj, 10. maja 8. Ptujski triatlon, 16. in 17. maja pa se je v Termalnem Parku odvijal že 5. mednarodni plavalni miting za pokal Term Ptuj, ki je najmnožičnejši plavalni dogodek v Sloveniji. Novost v ponudbi Termalnega parka je tudi plavalni kamp z dr. Dimitrijem Mancevičem, ki se ponaša z bogatimi mednarodnimi trenerskimi izkušnjami. Med drugim je trener svetovnega rekorderja in evropskega prvaka Petra Mankoča, ki bo med 29. in 31. majem oziroma med 28. in 30. avgustom obiskal udeležence kampa.
Bazeni energije, tradicionalna poletna zabava ob bazenu in
največji pool party se bodo 3. julija odvijali že desetič zapored. V soorganizaciji z Balonarskim klubom Ptuj bo med 23. in 26. julijem potekal 13. mednarodni balonarski praznik s tradicionalno Balonarsko nočjo. Konec avgusta pa bo v Termalnem parku potekalo odmevno tradicionalno, že 4. mednarodno državno prvenstvo v toboganskem spustu, in sicer 29. avgusta, dan zatem pa še drugo državno prvenstvo slovenskih medijev v toboganskem spustu. Izvedli bodo tudi 2. Rimske igre, ki bodo obiskovalcem na podlagi bogatega rimskega izročila v drugi polovici avgusta ponudile nepozabno doživetje.
rS/W/^f,
Vyrtf/t
13
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
TURIZEM / GOSPODARSTVO
5. srednjeveška Jurijeva tržnica
Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj je na dan, ki je bil kot naročen - topli sončni žarki so namreč kar vabili na ulice starodavnega mesta, na Slovenskem trgu pred mestnim gledališčem organiziralo že peto srednjeveško tržnico.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Meščane Ptuja je že ob, za soboto zgodnji, sedmi uri zbudil prihod tržničarjev, ki so z glasnim opozarjanjem nase začeli urejati svoj tržni prostor. Ob 10. uri se je trgovanje tudi uradno pričelo z zaprisego tržnega mojstra, izobešanjem mestne in društvene zastave ter postavitvijo roke pravice, ki je simbol trženjskega reda in prava, takšnega, kot so ga poznali v srednjem veku. Zatem so se predstavili številni trž-ničarji, oblečeni v srednjeveška oblačila - lončar, usnjar, tkalec, kovač, izdelovalec papirja, pisar, solinar, sirarka, pek, zeliščarka.
Tudi letos pa ni manjkala sejemska »birtija«.
Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj vodi Vesna Masten, združuje pa somišljenike, ki so si za cilj svojega delovanja zadali ohranjanje kulturne dediščine srednjeveške in novoveške tradicije Ptuja. Ob srednjeveški tržnici pripravljajo še ptujske grajske igre, sodelujejo pa tudi s podobnimi društvi partnerskih mest in drugimi. Obdobje, iz katerega društvo črpa zgled za svoja oblačila, sega od leta 1555 do konca 16. stoletja. Bogato dovršena oblačilna kultura odraža pestrost grajske
Utrinek s srednjeveške tržnice, 25. aprila.
oblačilne podobe, ki so jo na eni strani kazali nemški, na drugi pa italijanski trgovci.
Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj izvrstno obuja tradicijo speče lepotice, mesta, ki bo v prihodnje ob podpori za to zavzetih ljudi
ponovno lahko postalo mesto s pridihom srednjeveškosti v pravem pomenu besede. Bližajoča se Evropska prestolnica kulture bo zato zagotovo dober pokazatelj uspešnosti povezovanja različnih subjektov.
Mesečne novičke o možnostih črpanja EU-sredstev
V maju vam predstavljamo razpis za projekte programa Inteligentna energija za Evropo 2007-2013 (angleško Intelligent Energy for Europe - IEE)
ZRS Bistra Ptuj
Program Inteligentna energija za Evropo je eden izmed treh stebrov Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije (CIP) in sofinancira netehnološke projekte na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije.
Osnovni cilj programa je podpora trajnostnemu razvoju na področjih, povezanih z energijo, uravnoteženim doseganjem strateških ciljev EU glede zanesljivosti in konkurenčnosti oskrbe z energijo ter varstva okolja s poudarkom na omejevanju emisij toplogrednih plinov. Program poudarja promocijo energetske učinkovitosti, povečano uporabo obnovljivih virov energije in raznovrstnost virov za oskrbo z energijo, regionalni razvoj in drugo, posebej pa se nanaša tudi na rabo energije v prometu.
Evropska komisija bo izbrala
projekte, ki omogočajo povečanje energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije ter uporabo energije v transportu. Med cilji, ki jih mora izbrani projekt izpolnjevati, je širjenje učinkovitih metod in dobrih praks, usposabljanje in izobraževanje, prenos znanja, politika informiranja in njena implementacija.
V tokratnem razpisu je na voljo 65 milijonov evrov. Stopnja sofinanciranja Evropske komisije je 75-odstotna. Upravičeni prijavitelji so javni ali zasebni pravni subjekti iz držav članic EU, Norveške, Islandije, Liech-tensteina in Hrvaške. V projektu morajo sodelovati vsaj trije različni partnerji iz vsaj treh držav, projekt sme trajati največ tri leta in zanj je na voljo največ en milijon evrov. Rok za oddajo elektronske prijavnice je 25.
junij 2009 do 17. ure. Več informacij in razpisno dokumentacijo dobite na spletni strani Evropske komisije: http://ec.europa.eu/ energy/intelligent/call_for_pro-posals/call_library_en.htm.
Dodatne informacije lahko dobite tudi na naslovu: Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj, Slovenski trg 6 www.bistra.si bistra@bistra.si
Posebno opozorilo - sežiganje prepovedano
Na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno je skozi vse leto prepovedano sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov, med katere sodijo tudi odpadki z vrtov.
Sežiganje komunalnih odpadkov se šteje kot prekršek. Pre-krškovni organ lahko povzročitelja (fizično osebo, samostojnega podjetnika in odgovorno osebo pravne osebe) na kraju samem oglobi s štiristo evri, pravno osebo pa s tisoč štiristo evri.
Nadzor vršita komunalna inšpekcija in policijska postaja tudi popoldan in med konci tedna. Občane vabimo k sodelovanju in jih prosimo, da kršitelje prijavijo na telefonsko številko 113.
Skupna občinska uprava, komunalna inšpekcija
14
GOSPODARSTVO / TURIZEM
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
Igor Samobor, prvak ljubljanske Drame
»Saj se zgodi, da po predstavi skupaj s kostumom lahko slečeš tudi vlogo, ampak to je zelo redko. Lik se zaleze v vse pore in težko ga je kar tako odpoditi.«
Ptujčan, letnik 1957, diplomirani igralec, stalni član SNG Drame Ljubljana. Vrhunski igralec. Slovensko in evropsko občinstvo ga pozna kot Peera Gynta, Razkolnikova, Macbetha, Don Juana, princa Hamburške-ga, Ivana v Bratih Karamazovih, Jimmija Potterja v Ozri se v gnevu, Jima v Jezu, Vossa v Ritter, Dene, Voss, Geor-ga v Kdo se boji Virginije Woolf.
Bronja Habjanič
Za svoje vloge je prejel vrsto najvišjih priznanj. Filmsko kariero je začel graditi v filmih vodilnih slovenskih režiserjev Boštjana Hladnika (Ubij me nežno), Vojka Duletiča (Deseti brat), Franceta Štiglica (Veselo gostivanje) in Matjaža Klop-čiča (Črna orhideja, Ljubljana je Ljubljena). Igral je tudi v največji slovenski filmski uspešnici zadnjih let, filmu Kajmak in marmelada Branka Djurica.
Ste domačin, Ptujčan, živeč v Ljubljani. Za vas ne moremo reči, da ste na »začasnem delu« v prestolnici, saj ste se takoj po končani akademiji zaposlili v ljubljanski Drami, ki ji ostajate zvesti še danes. Ljubljana je zdaj vaš dom. Kako pa gledate na svoje rojstno mesto? Se sem pogosto vračate? Res sem že več kot polovico svojega življenja v Ljubljani, vendar je Ptuj moje rojstno mesto. Mesto, kjer so moje korenine. Tu je moja mama, pa brat z družino in drugi sorodniki. Vračam se poredko, v glavnem samo na obiske. Žal. Moja občutja med sprehodi po Ptuju danes so zanimiva. Po eni strani mi vsaka ulica, vsaka hiša prikliče celo verigo spominov, po drugi pa stopam skozi mesto kot kak turist. Še zmeraj odkrivam detajle na fasadah, mimo katerih sem hodil, pa jih prej nisem opazil. Upam, da bom koga srečal in spremenjeno fizionomijo tudi prepoznal ter obudil kak dogodek. Mnogo spominov je. Lepih, manj lepih. Tako kot so v vsaki zgodbi o odraščanju.
Vas je svet igre takoj prevzel?
Seveda me je fasciniral, vendar
Foto: osebni arhiv
težko rečem, da se mi je to zdela edina možnost. Razmišljal sem o različnih študijih. Vse je potekalo bolj po naključju. Že v dramski krožek smo se fantje na primer vključili, ker so bile tam punce, ki so nas zanimale. V startu torej nič usodnega, bolj splet okoliščin kot kak veliki notranji klic.
Kakšni so spomini na sprejemne izpite na akademiji? Ste jih naredili v prvo? S čim ste prepričali komisijo?
Glede na to, da igralstvo ni bila moja edina izbira (mogoče sem si to samo dopovedoval) in ker je bil moj alibi, da grem na sprejemne izpite kot soigralec Zvez-dane Mlakar, nimam nobenih travmatiziranih spominov. Vse je potekalo dokaj neobvezno. Mogoče je prav ta sproščenost omogočila, da je komisija v meni prepoznala talent in me sprejela že v prvem poizkusu. Najbolj se spominjam tistega majhnega akademijskega odra in profesorjev, ki so sedeli za klopmi, razmeščenimi v polkrogu. To so bili ljudje, ki sem jih poznal samo s televizije: Polde Bibič, Rudi Kosmač, Mile Korun ... in moj bodoči profesor France Jamnik. Zdeli so se mi veličastni. Pravo adrenalinsko doživetje.
Takoj po končanem študiju so vas angažirali v enem izmed najbolj cenjenih in priznanih gledališč v Sloveniji. Kako ste se kot mladi igralec znašli med »velikani« ljubljanske Drame? Kako so vas sprejeli?
To je bila zame seveda velika čast in velik izziv. Že prej, v času študija, sem nekajkrat igral v Drami. Lahko rečem, da so
»Vračam se poredko, v glavnem samo na obiske. Po eni strani mi vsaka ulica, vsaka hiša prikliče celo verigo spominov, po drugi pa stopam skozi mesto kot kak turist. Še zmeraj odkrivam detajle na fasadah, mimo katerih sem hodil, pa jih prej nisem opazil. Upam, da bom koga srečal in spremenjeno fizionomijo tudi prepoznal ter obudil kak dogodek. Mnogo spominov je. Lepih, manj lepih. Tako, kot so v vsaki zgodbi o odraščanju.«
me vsi sprejeli odprto, brez zadržkov. Hitro so me vzeli za svojega. Težko opišem, kakšno veselje je bilo zame, ko sem nenadoma stal na odru z igralci, ki sem jih občudoval. Zame je bila to še ena akademija. Gledati pri delu Lojzeta Rozmana, Dušo Počkaj, Majdo Potokar, Rudija Kosmača, Poldeta Bibiča, Radka Poliča, Iva Bana ..., gledati jih od blizu je bil užitek in šola, ki je tudi oblikovala moj način dela. Tako je, kot pri vsaki drugi stvari. Šola res da osnove, ampak pravo šolanje se začne v praksi pri mojstru. In jaz sem imel izjemne mojstre.
Katere so vaše najodmevnejše dramske vloge? Tiste, za katere lahko danes rečete, da so vas zares zaznamovale v profesionalnem smislu? Najodmevnejše so verjetno tiste, za katere sem bil tudi nagrajen. Kar se tiče mene osebno, moje igralske rasti, pa bi izpostavil Peera Gynta, pa Razkolnikova, Georga v predstavi Kdo se boji Virginie Woolf, Don Juana, Ivana v Karamazovih, Jima v Jezu, Tantala v Oresteji ... Kot igralec se giblješ tako, kot bi se vzpenjal po nekakšnem stopnišču. Vloga, ki pomeni prelom, je zmeraj na
vrhu. Ko si tam, se pred tabo odpre novo ustvarjalno polje, ki ga nekaj časa raziskuješ, ampak zmeraj znova se pojavljajo stopnice, ki te privlačijo, in preprosto moraš v nove izzive. Na vrhu vsakih stopnic pa je vloga, za katero intimno veš, da je prelomna.
Igrali ste v številnih predstavah. Še štejete, koliko odigranih vlog je za vami?
Štejem jih ne, mislim pa, da jih je že okrog sto. Kar precej.
Kakšne vloge so vam blizu?
Trudim se, da bi mi bile blizu vse. Če jih hočem dobro odigrati, jih moram imeti vse rad. Rad se ukvarjam z zapletenimi človeškimi dušami in če niso, se sam potrudim, da to postanejo. Skozi vloge želim govoriti o stiskah, veselju, ljubezni . O vsem, kar vidim okrog sebe. Seveda tudi o sebi. In predvsem iz sebe.
Ste kdaj »zaigrali« tudi, ko niste igrali?
Obstaja neka teza, ki pravi, da ljudje v medsebojni komunikaciji neprenehoma igrajo. Če to upoštevam, lahko rečem, da neprestano igram. No, seveda sem kdaj izkoristil svoje igralske
//ïff/rt5
Vyrtf/t
15
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
PTUJČANI
Filmske vloge Igorja Samoborja:
2008—»Za konec časa« (režija Ema Kugler)
2008—»Vdih« (režija Igor Šterk)
2007 - »Instalacija ljubezni« (režija M. Weiss)
2005 - »Ljubljana je ljubljena« (režija M. Klopčič)
2002 - »Kajmak in marmelada« (režija B. Djuric)
1995 - »Rabljeva freska« (režija A. Tomašič)
1989 - »Črna orhideja« (režija M. Klopčič, TV)
1988 - »Odpadnik« (režija B. Šprajc)
1987 - »Dopust« (režija S. Hren, TV)
1986 - »Kormoran« (režija A. Tomašič)
1984 - »Veselo gostivanje« (režija F. Štiglic)
1982 - »Deseti brat« (režija V. Duletič)
1979 - »Ubij me nežno« (režija B. Hladnik)
sposobnosti. Če ne drugače, pa takrat, ko sem uprizoril bolezen, da mi ni bilo treba v šolo.
Imate igralci kakšne posebne »spominske sposobnosti«? Kako si pravzaprav zapomnite vse tekste?
Zmeraj sem malo v zadregi, ko poskušam odgovoriti na to pogosto zastavljeno vprašanje. Pravzaprav bi moralo biti besedilo najmanjši problem. Kako ga povedati, tu se začne pravo delo. V času bralnih vaj neštetokrat spregovoriš in temeljito premisliš vsako besedo in ponavadi potem besede kar same ostanejo v nekem spominskem centru. Seveda pa obstajajo besedila, ki potegnejo za sabo to, da ure in ure korakaš gor pa dol po sobi in zraven mrmraš besedilo. Ampak to ni nikoli problem. To je osnova, na podlagi katere se šele začne resno delo.
Ste prvak ljubljanske Drame. Vam zato nalagajo tudi več dela in s tem povezane zahtevnejše vloge?
Oboje. V zadnjih nekaj sezonah sem šel iz vloge v vlogo in vse so bile izredno zahtevne. Seveda je to sreča in veselje. Igralci radi veliko delamo. Redko slišiš igralca reči, da preveč dela, prej se bo pritožil, da premalo.
Si ogledate tudi predstave svojih igralskih kolegov in kolegic?
Kolikor mi čas dopušča. To se mi zdi nujno potrebno. Vidim v glavnem vse, kar se zgodi v t. i. repertoarnih gledališčih, kot tudi tisto, kar je zanimivega v nein-stitucionalnih skupinah. Moram biti obveščen o tem, kaj se dogaja, in ogledovanje tujih predstav je zame velika inspiracija.
Kako gledate na to, ko igralci postanejo direktorji gledališč? Se vam to zdi hendikep alipred-nost?
Hendikep prav gotovo ni. Direktor oziroma umetniški vodja je lahko samo tisti, ki bi z gledališčem, z repertoarjem rad nekaj povedal. Igralci, ki najbolj poznamo ustroj gledališča, imamo pri delovanju tega zapletenega stroja lahko tudi prednost. Pomemben je umetniški čut za trenutek, v katerem se nahajamo, sposobnost zbrati
okrog sebe sodelavce, ki lahko kompetentno govorijo o svetu, ki nas obdaja. Če je taka oseba igralec, je toliko bolje.
Že od samega začetka ste kot igralec »zapisani« ljubljanski Drami. Vas ni nikoli zamikalo pokukati v ostala gledališča? Pogledati, kako to počnejo tam?
Drami ostajam zvest, ker sem tam našel svoj ustvarjalni dom. Verjetno sem po duši tradiciona-list in mi to, da garderoba diši po meni in da poznam vsako desko, vsak reflektor, veliko pomeni. Kljub temu sem kar nekajkrat gostoval v drugih gledališčih. V Kranju, Novi Gorici, Mariboru, v EG Glej. Za te izlete, ki so bili zelo dragoceni, je bila odločilna vsebina in ljudje, s katerimi sem delal. Vsakič sem se vrnil v Dramo obogaten, poln novih spoznanj in nekako pomlajen.
Kaj pa delo na svobodi?
Takoj po akademiji sem se zaposlil v Drami, tako da »svobod-njaštva« ne poznam. Verjetno je povezano s precej tveganji, za katera bi težko rekel, da sem pravi človek. Za svoje delo potrebujem mir in dokaj urejene razmere, ki pa jih na svobodi ni. Pa še družino imam in si vožnje med enim in drugim krajem preprosto ne znam predstavljati.
Je kruh igralca težko prigaran?
Mislim, da je. Večina igralcev rada dela in je poklic, s katerim si služijo kruh, hkrati tudi njihov hobi, pa vendar je to delo povezano s precejšnjimi odrekanji. Delo je v turnusu. Zjutraj, zvečer, popoldan. V sezonah, ko ti najbolje gre, skorajda ne vidiš družine. Pa tudi ko si z njimi, so tvoje misli ponavadi pri gledaliških vsebinah. Tako da za ta igralski kruh na nek način garajo vsi, ki so s tabo povezani. Vloge, ki jih igram, so zelo različne. Nekatere zahtevajo maksimalen fizični napor, spet druge psihološke transformacije, ki so mnogokrat vse prej kot enostavne. Ni nam zmeraj lahko. Ko gledaš zvečer predstavo, si ob vsem tistem blišču in nekakšni sproščenosti na odru težko predstavljaš, kaj vse je potrebno za vse to.
Kaj lahko po vašem mnenju
ponudi gledališče povprečnemu posamezniku?
Različni tipi gledališča ponujajo zelo različne izkušnje. Od čiste zabave do filozofskih razmislekov. Sam sem mnenja, da je gledališče eden zadnjih prostorov, kjer se ljudje zberejo in v zbranosti razmišljajo o nekaterih temeljnih vprašanjih našega obstoja. Zgodba junakov na odru omogoča, da prehajajo skozi svojo lastno izkušnjo in vsaj v nekem malem odstotku doživijo tisto, čemur pravimo katarza, ki je zame nujno gibalo vsakega odrskega dogodka.
Kaj je za igralca največja nagrada, ki jo lahko dobi?
Slišalo se bo kot lajna: to je aplavz gledalcev. Gledalcem je namenjen ves napor in če jih osreči, je trud nagrajen.
Kako pa gledate na dejstvo, da se gledališča vse bolj komer-cializirajo?
Doba, v kateri živimo, je sko-mercializirala že skoraj čisto vse. Vse se meri izključno v denarju. Težko se izognemo temu. V večjih deželah je situacija bolj enostavna. Obstajajo t. i. obrtniška gledališča, kjer ponujajo samo zabavo, pa glasbena, repertoarna, eksperimentalna gledališča in za vse je veliko število gledalcev, ki kupijo vstopnico. Predstava je na koncu koncev izdelek, ki se prodaja. Pri nas je zaradi majhnosti jezikovnega področja mnogo težje in situacija je veliko bolj nepregledna. Vsa gledališča se poskušajo ukvarjati z vsem. Morajo se, ker je sredstev, ki bi nas podpirala, vedno manj. Pa še en problem se pojavlja. Prag zahtevnosti gledalcev se zaradi vdora lahko dosegljive zabave,
ki nas bombardira s televizije in interneta ter časopisov, vztrajno niža. In gledalci so tisti, ki pridejo ali pa tudi ne. Kljub prepričanju, da naj umetnik hodi pred ljudstvom, smo se do neke mere prisiljeni prilagajati željam odjemalcev. Ko so enkrat v dvorani, jim seveda poskusim dati kaj več kot samo minljivi hahaha.
Preizkusili ste se tudi na filmskem platnu. Lahko potegnete kakšne paralele med gledališko in filmsko igro ali sta to povsem različna svetova?
Mnogi govorijo, da gre za velike razlike, sam osebno pa menim, da velikih razlik ni. Drugačen je samo vrstni red dogodkov. Na filmu je vsak kader, ki ga posnameš, premiera. Dokončen je. Vlogo sestavljaš kot puzzle. V gledališču pa vsako vlogo vodiš od začetka do konca in tudi po premieri lahko še vedno brusiš in krtačiš robove.
Ali ste kdaj kakšno ponujeno vlogo tudi zavrnili?
Sem. Vedno se poskušam odločati po svojih afinitetah. Pa tudi več stvari hkrati ne maram delati.
Morda v vas tli kakšna »skrita želja« po točno določeni vlogi?
Včasih sem imel take želje, pa sem bil prevečkrat žalosten, tako da zdaj ne sanjarim več. Res pa je tudi, da trenutno delam zelo veliko, in sicer vloge, ki so mi všeč.
Kako se spopadate z vlogo, ki vam karakterno ni najbolj blizu?
Prepričan sem, da vsak človek nosi v sebi vse, samo izbrskati je treba. Pustiti je treba, da vloga sama najde v tebi zatočišče.
16 y^fepä&i
GOSPODARSTVO / TURIZEM
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
ga sama najde v tebi zatočišče. Take, ki na prvi pogled niso moje, so samo še večji izziv. Trši oreh, ki ga je treba zlomiti, da prideš do sredice. Všeč mi je, kadar naloga ni enostavna.
Se večkrat zalotite, da gledališke vloge preigravate v mislih tudi takrat, ko ste doma, na dopustu? Verjetno je nemogoče povsem »odklopiti« in preprosto ne razmišljati?
Zelo se trudim, da svojih najbližjih ne bi moril s svojim delom vsepovsod. Včasih mi to dobro uspe, včasih pa je vozel tako zapleten, da o njem razmišljam cel dan. Delo igralca poteka ves čas. Če ne s konkretno nalogo, pa z zbiranjem podatkov. Nenehno sem na nekakšni preži. Stvari, ki jih opazim, poskušam takoj umestiti, jim dati neko dodatno vrednost, zato včasih delujem raztreseno in odsotno. Srečo imam, da se pri nas doma vsi po malem ukvarjamo z gledališčem in so take posebnosti brez večje zadrege sprejete. Kadar se ukvarjam s kakšnim še posebej zapletenim primerom, z mano verjetno ni preveč zabavno živeti. Saj se zgodi, da po predstavi skupaj s kostumom lahko slečeš tudi vlogo, ampak to je zelo redko. Lik se zaleze v vse pore in težko ga je kar tako odpoditi.
Kje in kako si polnite baterije?
Doma. Na potovanjih. Poslušam glasbo. Berem. Asociativni svet je treba nenehno dograjevati. Včasih kak kvaliteten pogovor odstre pot v čisto nove svetove. Včasih se to zgodi čez noč, spet drugič pa traja mesece, da doživiš kakšno globljo spremembo. Včasih potrebuješ samo počitek, malo spanja, pa je baterija polna.
Kaj pa trema. Jo po vseh teh letih še zmeraj občutite, ko stopite na oder, pred ljudi?
Zmeraj imam malo treme, če tako imenujem vznemirjenost, občutek, da bom lahko pripovedoval zgodbo. Seveda me je kdaj tudi malo strah, če bo šlo vse tako, kot sem si zamislil. Po tolikih izkušnjah pa vseeno znaš odpraviti veliko težav, strahovi so manjši in trema je zdaj drugačna.
Že nekaj let v Cankarjevem domu izobražujete tudi gledališki podmladek. Kakšen je odziv in kakšen je pogled mladih na gledališki svet?
Težko bi rekel, da poskušamo izobraževati podmladek. Predstava, ki jo igramo, je sprehod skozi najpomembnejša umetniška obdobja naše civilizacije. In ker je gledališče nekakšen lakmusov papir, se skozi različne tipe predstav in različne tipe igranja lahko zazna celotna kulturna zgodovina. Mladim ljudem na predavanjih razlagamo naš pogled na nastanek, razvoj in pomen gledališča, poskušamo jim prenesti svoje navdušenje in jih izobraziti v občutljive in radovedne gledalce. Ker to predstavo igramo že štirinajst let, lahko rečem, da je zelo uspešna. Skozi naše roke je šlo že nešteto otrok in prepričan sem, da jih je veliko, ki so postali redni obiskovalci gledališča.
Ptujska gledališka stavba je nedavno doživela težko pričakovano prenovo. Ste si že ogledali prenovljeno gledališče?
V njem sem že nastopal in tudi gledal predstavo, tako da sem ga spoznal od zunaj in od znotraj. Težko bi rekel, da je vse v redu. Ko je bila gradnja v teku, so me opozorili, da se pojavljajo napake. Vendar ko divjajo buldožerji, je že prepozno. Škoda, da se projektanti niso dovolj pozanimali, kaj je gledališče in kako funkcionira. Če pa so se, se niso pri ljudeh, ki bi imeli dovolj prakse in znanja. Polno je drobnih funkcionalnih napak, ki bi se jih dalo pravočasno rešiti. Od garderobe za igralce do vhoda na oder, ki je neposredno z dvorišča, pa do tega, da je namesto zadnje stene zadaj tanka zavesa in se vsak premik sliši ... Pravim, da so to samo majhne težave, ki bi jih vsak gledališki praktik znal odpraviti. Dvorana je obložena z opažem svetle barve, ki odbija svetlobo, kar je za gledališko predstavo neprimerno. Po novem je menda tudi nekaj sedežev, s katerih ne vidiš prizorišča . Steklene stopnice, pod katerimi je preddverje - svojevrstna zabava za spodaj stoječe - in tako dalje. Nekoč zavidana mala baročna
dvoranica se je zdaj nepovratno spremenila. Navaditi se bomo morali na to realnost in koliko se da osmisliti novo podobo ptujskega gledališča.
Kako pravzaprav gledate na domač teater? V kakšni smeri bi po vašem morali razvijati gledališko dejavnost na Ptuju? Naj bo to zgolj gledališče projektnega tipa ali gledališče z zasedbo nekaj igralcev?
Za samostojno delovanje gledališča bi moralo biti zaposlenih kar nekaj igralcev, pa še teh bi se publika sčasoma nasitila, tako da je kroženje sodelavcev verjetno ta hip cenejša in privlačnejša oblika delovanja. Vsako gledališče predstavlja nekakšno duhovno bogatenje skupnosti, v kateri deluje, in različni ljudje, ki se v njem pojavljajo, pomenijo tudi
raznoliko izkušnjo, kar je gotovo pravi odgovor.
V ptujskem gledališču vse odkar ste postali profesionalni igralec, niste igrali. Vas kot rojaka nihče ni povabil k sodelovanju ali je bilo preprosto preveč dela v Drami? Vsakega po malo. Res je, da moj stalni angažma v Drami in velika zasedenost otežujeta moje »izlete« v druga gledališča. Res pa je tudi tisto, kar sem že prej dejal, da zmeraj najdem možnost, če so prave okoliščine. Prihodnje leto se bom na ptujski oder vrnil z režijo. Režiral pa bom igro islandske avtorice Vale Thorsdottir Kuhinja po meri - vsakdanje srhljivke, ki bo uprizorjena na prostem v kopro-dukciji z gledališčem Glej.
Nagrade:
2007 - Borštnikova nagrada za igro za vlogo Tartuffa v predstavi Tartuffe (SNG Drama Ljubljana)
2005 - Borštnikova nagrada za vlogo Ivana Fjodoroviča Kara-mazova v Bratih Karamazovih Fjodorja M. Dostojevskega in Mileta Koruna (SNG Drama Ljubljana)
2004 - Borštnikova nagrada za vlogi Bonifacija v Krstu pri Savici Dominika Smoleta in barona Charlusa v Iskanju izgubljenega časa Marcela Prousta v priredbi Harolda Pinterja in Di Trevis (SNG Drama Ljubljana)
2001 - Borštnikova nagrada za vlogi Ponyja Williama v igri Noži v kurah Davida Harrowerja in Jima v Jezu Conorja McPherso-na (SNG Drama Ljubljana)
1996 - Žlahtni komedijant na Dnevih komedije Celje, za vlogo Bernarda Nightingalea v Stoppardovi Arkadiji (SNG Drama Ljubljana)
1992 - Nagrada Sklada Staneta Severja za vloge Raskolnikova v Wajdovi dramatizaciji Zločina in kazni Dostojevskega, Peera Gynta v Ibsenovem Peeru Gyntu (SNG Drama Ljubljana) in Georgea v Albeejevi Kdo se boji Virginije Woolf (PG Kranj)
1992 - Nagrada Prešernovega sklada za vloge Raskolnikova v Wajdovi dramatizaciji Zločina in kazni Dostojevskega, Princa Homburškega v Kleistovem Princu Homburškem, Policaja Klostermeyerja v Veri ljubezni upanju Odona von Horvatha, Peera Gynta v Ibsenovem Peeru Gyntu (SNG Drama Ljubljana) in Georgea v Albeejevi Kdo se boji Virginije Woolf (PG Kranj)
1992 - Borštnikova nagrada za vlogo Peera Gynta v Ibsenovem Peeru Gyntu (SNG Drama Ljubljana)
1983 - Župančičeva nagrada za vloge »v zadnjem času«
1982 - Prešernova nagrada za študente za vlogo Pastorja Mander-sa v Ibsenovih Strahovih (AGRFT)
r/fapmA 17
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
GOSPODARSTVO
Imitacija je karikatura govora neke osebe
Ptujčan Renato Vindiš: »Imitiral bom tako dolgo, dokler se bom v tem dobro počutil in
dokler mi ne bo zmanjkalo izzivov.«
Nad imitiranjem se je navduševal že v srednji šoli, ko je bil oboževalec TV-oddaje Saša Hribarja ter radijske oddaje Radio Ga-Ga. Danes velja za enega izmed ključnih imitatorjev v oddaji Hri-bar. Bojan Kranjc, naš najbolj inovativen TV-ustvarjalec, je pred časom izjavil, da je Renato največje odkritje v zadnjih letih.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Kolikor vem, si se začel navduševati nad imitiranjem že v srednji šoli.
Res je. Bil sem oboževalec oddaje Saša Hribarja Radio Ga-Ga. Ker je oddaja na sporedu v petek dopoldan, se je kdaj zgodilo, da sem jo kot 'vzoren' dijak poslušal kar med poukom. Takrat sem imel nekoliko daljše lase in sem lahko slušalke pred profesorji enostavno prikril. Moram pa še priznati, da pri meni ne gre zgolj za navdušenje nad imitacijami, temveč tudi za dolgoletno ljubezen do politične satire. To dvoje se mi zdi perfektna kombinacija.
Kdaj si prvič javno imitiral in kako si stopil v stik s Sašem Hribarjem?
Moj prvi nastop v oddaji Hribar je star dve leti. Imitiral sem Mateja Lahovnika in Lojzeta Peterleta. Spomnim se, da sem bil po oddaji precej slabe volje, ker se mi je zdelo, da svoje naloge nisem najbolje opravil. Žal nimam tega privilegija, da bi se lahko redno pojavljal na Radiu Ga-Ga, ker je petek dopoldan zame pomemben delovni dan. S TV-oddajo Hri-bar je lažje, ker jo snemamo v večernem terminu. Nekajkrat sem se svojim kolegom pridružil tudi na odrskem nastopu, kar je bila tudi svojevrstna izkušnja. Sicer pa sem v oddajo 'vstopil' preko redaktorice, sedaj prijateljice Nine Ivanov. Prav ona ima velike zasluge za to, da se danes ukvarjam z imitiranjem.
Kaj je zate dobra imitacija?
Marsikdo meni, da je glas edini pomemben pri imitaciji nekega
lika. Glas je po mojem le en dejavnik dobre imitacije. In to celo ne najpomembnejši. Iz načina interpretacije govora je razbrati, kako dobro je imitator osebo zadel karakterno, iz improvizacije pa, kako dobro jo pozna. Zdi se mi, da je najbolje, če je imitacija karikatura govora neke osebe. Popoln lik nastane, če komu uspe razmišljati kot lik in poleg dobre dikcije zadene še njegovo gestikulacijo. Eden takih je bil, denimo, pokojni predsednik Drnovšek Marjana Šarca.
Katere like vse imitiraš in koga si najprej posnemal?
Pred kakšnimi tremi leti sem v avtomobilu poslušal intervju s Karlom Erjavcem. Spominjam se, da ko sem začel za njim ponavljati izrečene besedne zveze, sem se pri tem neznansko zabaval. Takrat še nisem pomislil, da bi se preizkusil kot imitator. Začel sem raziskovati in to največkrat v avtomobilu na službeni poti. Nastali so liki, kot so Zoran Predin, Matej Lahov-nik, Miran Potrč, Franc Kangler, Jožef Jerovšek, Lojze Peterle, Pavel Gantar, Bojan Šrot. Ti liki so se prijeli v oddaji Hri-bar. Imitiram še kar nekaj politikov in estradnikov. Poseben izziv so mi začeli predstavljati tudi pevski liki, kot so Bob Marley, Louis Armstrong, Pero Lovšin, Adi Smolar, Andrej Šifrer, Ja-nis Joplin, Prince, Eric Clapton, Vlado Kreslin, Oliver Drago-jevič, Bajaga, Joe Cocker, Rod Stewart ter Jani Kovačič.
Se je kdo odzval na tvoje imitacije?
Kolikor je meni znano, se je na
»Iz načina interpretacije govora je razbrati, kako dobro je imitator osebo zadel karakterno, iz improvizacije pa, kako dobro jo pozna. Popoln lik nastane, če komu uspe razmišljati kot lik in poleg dobre dikcije zadene še njegovo gestikulacijo.«
neki novinarski konferenci na svoj lik odzval Jožef Jerovšek, in to v zelo pozitivnem smislu, kar me veseli. Vselej se trudim, da do osebnosti, ki jo imitiram, nisem žaljiv, kljub temu da je moja naloga karikirati njene govorne in značajske lastnosti. Če se politik zaveda, da je treba oblastnikom njihovo podobo metati v obraz, to veliko pove o njem samem in njegovem dojemanju sebe kot javne osebnosti.
Ali se kakšnih lastnosti svojih likov navzameš tudi v privatnem življenju?
Ne. Strogo ločim zasebno življenje od tega, kar delam kot imitator. V družbi me nemalokrat nagovarjajo, da imitiram kak lik iz oddaj, ki jih ustvarjamo s kolegi. Nikdar uspešno.
Kako to, da si šel tudi na imi-tiranje glasbenikov? Kaj te je privedlo do tega?
Glasba je moja velika ljubezen od malih nog. Že v osnovni šoli se je večji del mojih javnih nastopov vrtel okrog petja in igranja na inštrumente. Zdi se mi, da sta glasbeni posluh in sposobnost glasovnega imiti-ranja v močni korelaciji. Tudi moji kolegi imajo dober glasbeni posluh. Juretu Godlerju in Tilnu Artaču bo denimo klasična glasba osrednja življenjska po-
klicna preokupacija. Sicer pa v glasbenih likih zelo uživam, vsaj tako kot v ustvarjanju političnih likov.
Imitiranje je tvoj hobi, denar si pa služiš kot podjetnik.
Sem lastnik in solastnik treh družb. V zadnjih letih sem si nabral neprecenljive izkušnje na področju podjetništva, pred tem na področju menedžmenta in celo javne uprave. Čeprav na prvi pogled ta področja niso združljiva z mojim hobijem, se na to ne oziram. Človek si mora izdelati kolaž takih dejavnosti, ki ga najbolj izpopolnjujejo. Kontradikcij tukaj ni. Imam prijatelje in znance, ki se čudijo mojemu hobiju in obratno. Pri tem naletim na manj razumevanja pri ljubiteljih imitacij. Sam menim, da je podjetništvo stvar kontinuiranega zastavljanja in uresničevanja vizij, in s tega vidika nosilca neke dejavnosti prav nič ne omejuje v smislu kreativnosti. Kvečjemu obratno. Prepričan sem, da tudi na tem področju še nisem rekel zadnje besede.
Kako usklajuješ delo imita-torja s podjetništvom ter starševstvom, pred kratkim si postal oče?
Opažam, da se s količino aktivnosti povečuje osebna učinkovi-
18 fflty&A
GOSPODARSTVO / TURIZEM
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
tost. Če ima človek za neko stvar preveč časa, bo tega kljub temu v celoti porabil. Ni pa lahko. Vse skupaj mi gotovo ne bi uspevalo brez krasnih sodelavcev v mojih podjetjih in Nadje, ki res brezhibno skrbi za trimesečnega sina Jašo.
Naš najbolj inovativen TV-ustvarjalec, ki je ustvaril med drugim oddaje Studio City, NLP ter Hri-bar, Bojan Kranjc je pred časom izjavil: »Največje odkritje v zadnjih letih je zagotovo Renato Vndiš.« Kaj praviš na to izjavo?
Veseli me, da me je, poleg njega, zelo dobro sprejela praktično cela ekipa. Všeč mi je, da se večji del ekipe zna navdušiti ne samo nad lastnim delom, pač
pa tudi nad dosežki drugih. Če bi Slovenija premogla več tako kreativnega kadra kot je Bojan Kranjc, bi lahko postalo posedanje pred TV-sprejemniki celo smiselno. Namesto da bi licence za oddaje kupovali, bi kakšne morda lahko celo tržili. Sicer pa menim, da je v zadnjih dveh letih moj največji uspeh to, da živim zelo polno, ciljno usmerjeno in raznoliko življenje.
Kakšne načrte imaš v zvezi z imitiranjem?
Imam povsem iskrene in nenavadne cilje. Imitiranje je zame zelo osvežujoče tudi zato, ker mi v zvezi s tem ni potrebno nenehno planirati, in to pomeni odklon od moje poklicne prakse. Imitiral bom tako dolgo, dokler
se bom v tem dobro počutil in dokler mi ne bo zmanjkalo izzivov. To je lahko do jutri,
lahko pa tudi do konca mojega življenja.
Renato Vindiš velja za enega izmed ključnih imitatorjev v oddaji Hri-bar (na fotografiji med oddajo). Njegova najbolj prepoznavna lika sta med drugimi tudi minister Matej Lahovnik in Jožef Jerovšek.
Življenje je zapisal predvsem s športom povezanim
aktivnostim
Milan Zupanc je član uredništva Ptujčana z najdaljšim stažem
Ptujčan Milan Zupanc je v plavalnih tečajih naučil plavati preko tri tisoč otrok, trinajst let je vodil in dosegal uspehe z žensko rokometno ekipo, uspešno pa je vodil tudi člane ptujskega društva slepih in slabovidnih v pripravah na razna športna tekmovanja. Deloval je kot športni novinar, ob tem pa je tudi član uredništva Ptujčana vse od njegove prve izdaje leta 1994.
Besdilo in foto: Mateja Tomašič
Dobiva se medtem, ko čaka enega od svojih treh vnukov, da konča z obšolsko dejavnostjo. Nikakor ne kaže svojih 77 let in je še vedno aktiven na številnih področjih. Na sestankih uredništva Ptujčana predlaga zanimive teme, ki bi jih bilo potrebno raziskati in o njih široko pisati. Je najstarejši član uredništva medija Mestne občine Ptuj, tako po letih kot tudi po času delovanja v uredništvu, kjer je vse od začetka ustvarjanja Ptujčan. »Po prvih številkah so občani Ptujčana hitro sprejeli in ugotovili, da ob poplavi reklamnega materiala v poštnih nabiralnikih ne spada v koš. Znani so mi časopisi, ki jih izdajajo številne občine po Sloveniji, in brez pomisleka lahko rečem, da je Ptujčan tako po obliki kot tudi vsebini med najbogatejšimi. Vsestranska
vsebina pritegne občane, da ga preberejo, saj časopis, ki prihaja v vsako gospodinjstvo v mestni občini Ptuj, podaja obvestila o številnih zanimivih dogodkih ter članke o kulturi, gospodarstvu, turizmu, izobraževanju, okolju, lokalni politiki, športu itn. V uredništvu je delo pestro. Mnenja članov, ki so predstavniki političnih strank, so kdaj tudi različna, vendar jih uskladimo in na koncu tudi sprejmemo ter s tem bogatimo naš mesečnik, ki ga občani prejemajo brezplačno. K učinkovitemu delu in dobremu delovnemu vzdušju nedvomno pripomore tudi urednica Milena Turk, ki uspešno vodi naše delovanje,« o svojem delu v uredništvu Ptujčana pravi Milan Zupanc.
Sam še vedno rad napiše kakšen članek s športno vsebino, svoj
Milan Zupanc je bil kot športni novinar dopisnik Dela, Večera ter takratnega Tednika in Radia Ptuj.
čas pa je bil kot športni novinar dopisnik Dela, Večera ter takratnega Tednika in Radia Ptuj. Novinar je postal po naključju. Preko svojih športnih komentarjev na radiu je poslušalcem prenesel številne informacije o dogajanju na športnem področju. Prvo zaposlitev je dobil v Tovarni glinice in aluminija Kidričevo. Že takrat se je aktivno začel ukvarjati s športom, ki ga je nato spremljal službeno in tudi v zasebnem življenju. Preizkusil se je v številnih športih, le borilne veščine mu niso bile pri srcu in se v njih ni niti preizkusil. Začel
pa je z nogometom pri Aluminiju in Dravi. Po ustanovitvi rokometnega kluba Petovio leta 1949 pa je nadaljeval kot rokometaš v ustanovni ekipi. Takrat so tudi zgradili mali stadion za rokomet. Vse delo je temeljilo na prostovoljnem delu, vsa zemeljska dela so opravili kar z lopatami, saj strojev takrat še ni bilo.
Po služenju vojaškega roka si je pridobil dovoljenje za sodnika in trenerja pri rokometu in tako leta 1953 kot trener prevzel treninge ženske rokometne ekipe. Že po nekaj letih treninga so (se nadaljuje na strani 22)
rS/W/^f,
Vyrtf/t
19
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
OBVESTILA / VOLITVE
Občinska proslava ob državnem prazniku, dnevu državnosti R Slovenije
bo v sredo, 24. junija 2009, ob 20. uri na prireditvenem prostoru Šolskega centra Ptuj Višje strokovne šole, Vičava 1, Ptuj (bivša vojašnica).
Osrednja prireditev bo posvečena tudi odkritju spomenika »Vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo«.
V spomin Marijanu Remcu bo ob dnevu državnosti v galeriji Magistrat v Mestni hiši odprta razstava njegovih likovnih del. Slovesna otvoritev bo v sredo, 24. junija 2009, ob 13. uri.
Tradicionalni, 3. tek partnerskih in prijateljskih mest Ptuja po
mestnih ulicah in trgih bo v soboto, 27. junija 2009, s pričetkom ob 10. uri na Mestnem trgu na Ptuju. Tek bo trajal do 18. ure.
Ob 20. uri bo na Mestnem trgu slovesna podelitev pokalov in priznanj najboljšim tekačem, po podelitvi pa druženje in zabava pozno v noč.
Tek bo potekal po: Mestnem trgu, Miklošičevi in Slomškovi ulici, Prešernovi, Cafovi in Dravski ulici, Minoritskem trgu ter Krem-pljevi ulici.
Med tekom se bodo na Mestnem trgu predstavljala razna kulturno-umetniška društva in drugi glasbeni ustvarjalci.
Ljudje smo prvi.
Nova smer Fvmnp
n ii inii - vnlitvp v Fvrnn^ki narlampnt
20
/Z/tf/rfi

>	3	UD 0	3
rt)	0)		
l/l< IQ		C	ip
O	O	(—f n	to 0
o<			
	"aT		voj'
			7Š
	O		QJ
	zr		
	0		ro
	o<		rt) < 0)
^
—	O
QJ	-3
g"	2 §
=3"	rt)
ro	2.
—	o<
5
N >
"O
X
o
o z
o
to
liberalna demokracija{ Slovenije
Naročnik: liberalna demokracija Slovenije
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
PTUJCANI / KULTURA
Ob svojem poklicnem delu je vodil športno komisijo pri občinskem sindikalnem svetu in v medobčinskem svetu bratskih občin. S taborniki se je odpravil na številne tabore ter kot učitelj plavanja otroke učil plavati v Kidričevem v zunanjih bazenih ter kolonijah v Biogradu na moru. Spominja se, da so tedaj do tja potovali cel dan - od Ptuja do Reke z vlakom, od tam do Biograda pa z ladjo.
(nadaljevanje s strani 19) postale slovenske prvakinje ter se borile za Prvo zvezno ligo. »Južnjaške ekipe so igrale veliko bolj 'moško', Slovenke pa so bile zanje premedle. Zato sem treninge zasnoval tako, da so dobile ostrino,« se Milan Zupanc spominja takratnih časov. To ekipo je vodil polnih trinajst let in z njo dosegal številne pomembne uspehe. Medtem je tudi zamenjal službo in kot učitelj telesne vzgoje deloval na osnovnih šolah Ivana Spolenjaka (sedanja OŠ Breg) in Franca Osojnika (sedanja OŠ Ljudski vrt), ki je bila prvotno brez telovadnice, telovadbo pa so imeli v sedanji OŠ dr. Ljudevita Pivka in takratni gimnazijski telovadnici. »Leta 1969, ko je bila 1900.
obletnica mesta Ptuja in je bil v središču mesta že položen asfalt, so tam imeli prvo karting tekmo na Ptuju. Naslednja tri leta so imeli tekme kar na avtobusni postaji. Medtem so se povezali z Dravskimi elektrarnami, ki so jim odstopile prostor za kartodrom v Hajdošah. Kmalu pa se bodo morali preseliti na novo lokacijo, saj Dravske elektrarne širijo kanal,« pravi Zupanc.
Vsa ta leta je prejemal številne nagrade in priznanja. Med njimi so bronasta plaketa Rokometne zveze Slovenije, priznanje zveze sindikatov in medobčinskega sveta za delovanje na športnem področju, plaketa Rokometne zveze Slovenije, zlata značka AMZ Jugoslavije, srebrna in zlata značka Sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu SRS, bronasta Bloudkova značka, leta 1971 pa ga je predsednik Tito odlikoval s srebrnim vencem red dela, prejel pa je tudi priznanje republiške Zveze prijateljev mladine. Pri ZPM je aktiven že več kot 20 let in na prireditvi Pomladna vetrnica vsako leto med drugim poskrbi za tisoč slastnih palačink. Je tudi član stranke Desus in na osnovi tega je tudi v uredništvu Ptujčana. V prostem času, ki ga ima, kot upokojenci radi rečejo, vedno
premalo, uživa na svojem vikendu na Grajeni, ki mu ponuja tudi pogled na hidroelektrarno v Zlatoličju. Vendar z grenkobo v glasu pripomni, da je lansko neurje s točo uničilo večino sadnega drevja in vinske trte. Ob njegovem bogatem delovanju na številnih področjih mu ob strani stoji njegova družina, soproga in dve hčerki. Vse pa so bile prav tako aktivne športnice. Zdaj mu čas krajšajo tudi trije nadebudni vnuki, s katerimi rad preživi čim več časa.
4. Festival kitare, Ptuj po obisku Vladka Stefanovskega
Z veseljem lahko ugotovimo, da kljub slabšemu obisku koncertov slušateljev osnovnih, srednjih in višjih glasbenih šol vendarle obstaja veliko zanimanje za kitarsko glasbo. Le pravega izvajalca je potrebno povabiti.
Boris Voglar
Vladko Stefanovski je bil na Ptuju prvič, a je nosil to mesto v zavesti vse življenje tako neverjetno živo, da je bil ob obisku na koncertu v Viteški dvorani na Ptujskem gradu očitno fascini-ran. Njegov oče, gledališki režiser po poklicu (mama pa je bila gledališka igralka), je bil namreč leta 1957 na Ptuju kot gostujoči režiser. V ptujskem gledališču so decembra istega leta premierno uprizorili »komad«, ki ga je re-žiral. Očitno uspešno, saj se je v rodno Makedonijo vrnil z darili. In tako se je v družini Stefanov-ski na stenah znašlo nekaj slik z upodobitvami Ptuja. Zanimivo ob vsem je to, da se je istega leta rodil Vladko. Tako so ga skozi vse življenje spremljale podobe Ptuja, čeprav še nikoli do sedaj ni bil tukaj. Solo koncert, ki ga je izvedel, je požel splošne ovacije, zato je bil primoran trikrat podaljšati svoj nastop, saj mu je huronski aplavz nabito polne dvorane preprečeval oditi
brez dodatka. Dobro uro dolg set, ki ga je izvedel izključno na akustični kitari, je bil sicer poln improvizacije, a smo kljub temu lahko prepoznali znane teme, tako iz zgodnejšega obdobja še z Leb i sol kot njegove samostojne skladbe. Vladko je sicer reden gost slovenskih odrov in je samo v pretekli polovici leta bil pri nas kar trikrat. A vendarle je, kot je tudi sam povedal, samostojni nastop zanj nekaj posebnega, saj sicer igra s triom oziroma s še enim mojstrom kitare - Miroslavom Tadičem. Med solo nastopom se lahko popolnoma prepusti trenutnim vzgibom in improvizaciji. Vse to dela takšne nastope enkratne in neponovljive.
Ob navalu na koncert Stefa-novskega, kjer je veliko ljudi ostalo zunaj, saj je bilo število vstopnic omejeno, pa je obisk koncertov mlajših glasbenikov veliko slabši. Po svoje je to, vsaj meni, nerazumljivo. Ob obilici
Vladko Stefanovski
glasbenikov, takšnih in drugačnih, mnogih s profesionalnimi ambicijami in željo po domači in svetovni slavi, se na vabila na koncerte svojih kolegov, ki so povrhu še brezplačni in kar se izvedbe tiče vrhunski, odzove le peščica ljudi. Pa še ti so pogosto osebni znanci in prijatelji nastopajočih. Ali so res vsi ti t. i. umetniki tako zelo vase zagledani in narcistični, da ob gostovanjih kolegov vlada takšna ignoranca. Menim, da bi že iz poklicne radovednosti in zaradi sledenja stroki morali številni glasbeni pedagogi, ki jih na Ptuju in okolici ni malo, enostavno preveriti, kaj se na njihovem
področju dogaja. Dostikrat se je lažje peljati nekam na drugi konec države in še plačati vstopnino, kot priti na koncert, ki se jim odvija pred nosom. Vse to je nadvse žalostno.
Ob festivalu kitare, ki se je razvil iz preproste ideje, predstaviti ustvarjalnost in znanje šolajoče se mladine pri nas, in je sedaj ta ozki okvir prerasel, imamo pri nas še Kantafest v Rušah. Ta je posvečen predvsem kantavtor-jem, torej večinoma samoukom, ki izvajajo lastne skladbe, medtem ko je festival v Murski Soboti, imenovan Morski festival kitare, ki ga prireja tamkajšnja glasbena šola, tekmovalne na-
22 'd^&USA
GOSPODARSTVO / TURIZEM
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
rave in na njem podeljujejo tudi nagrade, je ptujski povsem prijateljskega značaja, kjer je pomemben moment tudi druženje in spoznavanje sorodnih duš, ki jih povezuje ljubezen do šestih strun. Ob vsem tem lahko izvemo še marsikaj zanimivega, kot na primer zgodbe hrvaškega virtuoza Hala, ki je leto dni preživel ob blues legendi 'Philadelphia' Jerryju Ricksu. Ta je zadnje leto svojega življenja
preživel na Hrvaškem in Hal se je od njega marsikaj naučil. Predvsem pa je bil to izviren delta blues, ki ga je na nastopu tudi izvedel, kakor tudi skladbo Joa Zawinula, že pokojnega jazz velikana, Mercy, mercy, mercy. Svoj čas jo je v enako svojstveni verziji že izvedel pred samim avtorjem.
Po osmih koncertih, ki so se ob obilici glasbe zaključili z jam sessionom v Kavarni KPŠ in
mnogih na novo stkanih prijateljskih, kulturnih in tudi poslovnih vezeh, lahko le upamo, da se festivalu obeta tako svetla prihodnost, kakršno si je v prvih štirih letih smelo začrtal, in da mesto Ptuj nekega dne ne bo znano le po Orfejčkovi paradi, temveč bo gostitelj tako uglednega kitarskega festivala, kakršnega premoreta Beograd in Reka, kjer sta Guitar Art Music Festival in Hal's All Stars Festi-
val postala mednarodno prepoznavna in v ponos vsem. Entu-ziastičnega kadra in energije je ob programskem vodji Marku Korošcu zaenkrat dovolj, če bo le podpore v lokalni skupnosti s strani sponzorjev vsaj toliko, kot je je bilo letos. Brez njih festivala prav gotovo ne bi bilo v takšni obliki in obsegu, za kar se vsem v imenu organizatorjev, CID-a in KPŠ, iskreno zahvaljujem.
Italijanske grafike v Miheličevi galeriji
Miheličeva galerija vse do konca maja gosti razstavo grafik enajstih italijanskih umetnikov. Prihodnje leto pa bo naš muzej del Miheličevih grafik razstavil v Italiji.
Bronja Habjanič
Razstava, sprva predvidena kot projekt s strani Giancarla Busa-te in Marike Vicari leta 2008, zajema dela skupine mladih beneških umetnikov in rezbarjev Akademije lepih umetnosti iz Benetk, ki so se tekom let srečali v Stamepria d'arte Busato iz Benetk: Lucia Buratto, Alessan-dro De Bei, Simone Del Pizzol, Daniela Fiore, Resi Girardello, Stefano Luciano, Elena Mo-lena, Dunio Piccolin, Marika Vicari in Giuseppe Vigolo.
»Tretja razstava, 'Italijanska
grafika (gravura, rezbarija)' kustosov Giancarla Busata in Marike Vicari s sodelovanjem Stanke Gačnik, si prizadeva predstaviti pregled, začenši z lekcijo mojstra Tona Zanca-narija (Padova, 190 -1985), o umetnostnih tendencah sodobne umetnosti v tehniki rezbarstva (graverstva), ki je bila dolgo časa pozabljena. Tono Zanca-naro je bil aktiven v šestdesetih letih z Neri Pozza v obdobju največjega zgodovinskega razcveta Stamperie Busato iz Benetk,«
je o razstavi povedala Marika Vicari.
»Razstava se deli na dva dela: prvi del je posvečen mojstru Tonu Zancanaru, ki ga povzdigne kot svojevrstno ikono, ker osvetli, tako kot Franc Mihelič za mesto Ptuj, 'vrhunec' sodobne mednarodne rezbarske (graverske) umetnosti. Drugi del je posvečen skupini enajstih mladih italijanskih rezbarjev in umetnikov. Kolekcijo sestavlja 45 odtisov umetnin, ki v njihovi različnosti kažejo na skupni imenovalec - strogo pozornost za čiste in močne gibe, ki so hkrati enostavni in neformalni,« je pojasnila kustodinja Stanka Gačnik.
Mladi rezbarji in umetniki, delujoči v različnih okoljih umetniškega raziskovanja, so zadnje
mesece vdihnili življenje številnim domačim in mednarodnim srečanjem vizualne umetnosti. Združeni pri študiju rezbarjenja uporabljajo različne materiale in tehnike tako litografske kakor bakrorezne jedkanice, akvatin-to in mehki premaz. Preko teh »orodij« raziskujejo in predstavljajo tradicije in eksperimentiranje rezbarskih tehnik, ki so pokazatelji italijanske kulture in identitete. Ptujska razstava je v glavnem prepoznavna z izbori različnih tehnik in stilov, ki združujejo opravljene raziskave v teku desetletja, izpeljane v laboratoriju in tiskarni Busato iz Benetk. Razstava dokumentira osebne poti, dialoge in vplive ter njihove učinke, ki se vršijo v skupini in posamezniku.
Poletje v MgP ali Leticija in luštrek
To poletje bomo v Mestnem gledališču Ptuj ponudili čudovito zgodbo o lepoti, romantiki, veselju do življenja, s katero bomo potrkali na vaše srce. Gledališko ga bo obarvala romantična komedija Leticija in luštrek, ki jo bo Mestno gledališče Ptuj premierno uprizorilo 1. julija na gradu na Ptuju.
Peter Srpčič
Predstava je hrana za dušo in ko pravim zanjo, da je romantična, pri tem ne mislim na romantiko, ki izvira iz odnosov med spoloma. Gre za lepoto, ki jo zrcali človeška duša, lepoto umetnosti, poezije, zgodovine. V času,
ko vse naokoli rastejo betonski centri, v katerih nam prodajajo vse, kar potrebujemo in česar ne potrebujemo, se prepleteta usodi dveh posebnih žensk. Leticija je rojena in živi v gledališču. Vse, česar se dotakne, spreminja v
gledališče. V sebi nosi očarljivo živost in radost do življenja. Lotte je skozi življenje zale-denela, postala je stroj, ledena kraljica. Srečanje z Leticijo je zanjo trenutek, ko v njen hlad posije življenje. Zapleteta se v zabavno zgodbo, polno preobratov, ganljivih in pretresljivih trenutkov, ki nas pripeljejo do presenetljivega konca, pri čemer pomembno vlogo odigra napoj iz luštreka. Ta pa zmeša glavo in pogreje srce.
V predstavi bodo nastopili Violeta Tomič kot Lotte, Alja
Kapun kot Leticija in Gregor Geč. Scenografijo bo pripravila slikarka Tina Dobrajc, kostumografijo Stanka Vauda Benčevič, oblikovanje plakata in gledališkega lista slikar Mito Gegič, glasbo komponist Dani Tement. Režiser predstave pa bom Peter Srpčič.
Vabim vas, da se nam v enem izmed žametnih večerov tega poletja pridružite v enkratnem ambientu Ptujskega gradu in se pustite zapeljati v humorno, a ganljivo popotovanje v globine človeškega srca.
r^^rnsr/t	23
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
MESTNI SVET
29. april - svetovni dan plesa
Božena Krivec
Foto: Stanko Zebec, fotoarhiv DPD Svoboda Ptuj in PC Mambo
Poslanica ob letošnjem mednarodnem dnevu plesa: Mednarodni dan plesa, ta posebni dan, je posvečen jeziku, ki ga govori ves svet, podedovanemu jeziku naših teles in naših duš, naših prednikov in naših otrok.
Posvečen je vsem bogovom, gurujem in starim staršem, vsem tistim, ki so nas kdaj koli učili ali nas navdihovali. Vsaki pesmi in vsakemu impulzu, vsakemu gibu, ki nas je kdaj koli ganil, da smo se spustili v gibanje.
Posvečen je majhnemu otroku, ki se želi gibati podobno kot tisti, ki ga obožuje, in materi, ki svojega malčka spodbuja z besedami: Saj že znaš. Ta dan je posvečen telesom vseh veroizpovedi, prepričanj, barv in kultur, ki prenašajo tradicijo svoje preteklosti v zgodbe sedanjosti in v sanje prihodnosti. Ta dan je posvečen Plesu, njegovim neštetim narečjem in njegovi neizmerljivi moči izražanja, preobrazbe, združevanja in užitka.
(Akram Khan, karizmatičen koreograf in plesalec) V slovenščino je poslanico prevedel dr. Henrik Neubauer, letošnji dobitnik zlatega reda za zasluge za izjemno delo in zasluge v kulturnih dejavnostih, zlasti baletu, ter pri uresničevanju suverenosti, ugleda in napredka Republike Slovenije v kulturi. Priznanje mu je dr. Danilo Türk
podelil 5. maja 2009. Henrik Neubauer je plesalcem znan kot koreograf, operni režiser, vodja opere in baleta, univerzitetni profesor in publicist. Po končani srednji baletni šoli v Ljubljani in medicinski fakulteti se je na baletnem področju izpopolnjeval v Moskvi, pozneje pa še v ZDA, kjer je leta 1965 dobil diplomo predavatelja plesne pisave Labanotation. Napisal je vrsto knjig in člankov s področja baleta. Učitelji osnovnih šol pa ga poznajo kot avtorja učnega načrta za izbirni predmet Plesne dejavnosti (starinski, ljudski in družabni plesi).
Začetki obeležitve mednarodnega dneva plesa segajo v leto 1982. Tako je mednarodni plesni komite, ki deluje pod okriljem Mednarodnega gledališkega inštituta - ITI Unesco - izbral 29. april, rojstni dan Jeana Georgesa Noverra (1727-1810), utemeljitelja novodobnega baleta. Nekateri pravijo, da je zaslužen ravno dr. Neubauer, ki je kot član Plesnega komiteja Mednarodnega gledališkega inštituta pri Unescu prepričal ostale člane, da razglasijo rojstni dan baletnega reformatorja Noverra za dan plesa.
Pri praznovanju dneva plesa ne gre zgolj za balet ali sodobno plesno ustvarjanje, ampak za vse zvrsti plesne dejavnosti, ki človeštvo spremljajo od pra-davnine. Ples ima pomembno socialno, socializacijsko in
Plesna predstava Biti, 2006.
družbeno vlogo. Pomembno je, da se vsi ustvarjalci na področju plesa zavemo pomembnosti našega početja, saj otrokom, mladim in odraslim omogočamo izražanje gibalnega potenciala, kreativne ustvarjalnosti, sprostitve in zabave. Plesno dejavnost je mogoče po funkciji deliti na razvedrilno-družabno in na ustvarjalno umetnost (Williams, 1997), tudi športno-rekreativno dejavnost (Zagorc, 2001; Sila, 2008), vendar je najpomembnejše, da plešemo sami, v paru ali v skupini.
Kljub temu da je datum dneva plesa pri nas umeščen v praznovanje drugih pomembnih praznikov, nikakor ne velja, da je pozabljen. Na Ptuju poteka vrsta dogodkov, ki so namenjeni praznovanju tega praznika ali promociji plesa. Naj jih naštejem le nekaj:
• 24. april; otvoritev razstave fotografij iz osebnih arhivov nekdanjih plesalcev DPD Svobode
na Ptuju in predstavitev knjige Petdeset odplesanih (DPD Svoboda Ptuj), v trgovskem centru Qlandija na Ptuju;
•	5. maj; plesna predstava Sede na ograji v izvedbi Maayan Da-noch;
•	8. maj; Pomladni ples Plesnega centra Mambo;
•	17. maj; otvoritev razstave fotografij iz osebnih arhivov nekdanjih plesalcev DPD Svobode na Ptuju in predstavitev knjige Petdeset odplesanih (DPD Svoboda Ptuj), v trgovskem centru Qlandija v Mariboru;
•	18. maj; plesna predstava Sestavljanka (avtorica Božena Krivec) za ptujske osnovne in srednje šole;
•	22. maj; srečanje plesnih skupin severovzhodne Slovenije v Gledališču Ptuj v organizaciji JSKD OI Ptuj.
Zavestna namera organizatorjev ali zgolj slučajnost? Presodite
Razstava fotografij iz lastnih arhivov nekdanjih plesalcev.
Plesna predstava Sestavljanka v izvedbi članic jazz sekcije Plesnega kluba Mambo avtorice Božene Krivec.
24
RETROSPEKTIVA PRIREDITVE
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
Pregled dela Območne izpostave Javnega sklada RS za
kulturne dejavnosti Ptuj
Prvih kulturnih šest mesecev v letu 2009
Kmalu bo prva polovica leta za nami. To so bili meseci, ki so v ljubiteljski kulturi zaznamovani z organizacijami večine prireditev. Vse prireditve, izvedene z zmanjšano ekipo na OI JSKD Ptuj, je v maju zaznamovala tudi zaposlitev nove koordinatorke naše izpostave Ive Ferlinc.
Mateja Kuharič
Če se ozremo po opravljenem delu, lahko zapišemo, da smo na Območni izpostavi JSKD Ptuj uspešno izvedli dvanajst območnih revij s področja folklore in ljudske glasbe, gledališča in lutk, plesa ter vokalne glasbe. Morda se ne sliši veliko, vendar je to 21 dni oziroma večerov, na katerih je nastopilo 89 odraslih skupin in 62 otroških. K temu še dodajmo regijsko revijo tamburaških in mandolinskih skupin in orkestrov, na kateri je nastopilo sedem skupin oziroma orkestrov.
Vse revije so obiskali strokovni spremljevalci, ki razen na vokalnem in instrumentalnem področju naredijo izbor najboljših skupin za nastop na višjem - regijskem nivoju. In ravno ta program se izvaja v maju in juniju. Iz naše območne izpostave je bilo izbranih šest skupin pevcev ljudskih pesmi in godcev
ljudskih viž (Pevke FD Pobrež-je, Pevke Trstenke Podlehnik, Pevci KPD Stane Petrovič Haj-dina, Pevci iz Cirkulan KD Cir-kulane, Pevke Urbančanke TD Destrnik, Pevke KPD Stoperce), dve odrasli gledališki skupini (KD Franceta Prešerna Videm s predstavo Čaj za dve, KD Dra-ženci s Klinika Kozarcky), tri otroške folklorne skupine (OŠ Cirkovce, mlajša folklorna skupina FD Lancova vas in otroška folklorna skupina FD Rožmarin Dolena) in prav toliko odraslih folklornih skupin (FD Lancova vas I, FD Anton Jože Štrafela Markovci, DPD Svoboda Ptuj), ena otroška gledališka skupina (OŠ Juršinci s predstavo Vzorni soprog) in dve plesni skupini (Klub Mambo - Jazz članice z dvema plesnima točkama).
Na področju glasbe je nekoliko drugače, saj se morajo zasedbe same prijaviti na razpise regij-
Tamburaški orkester KUD Majšperk pod vodstvom Draga Kleina na regijski reviji v Cirkovcah 5. marca 2009.
skih in državnih revij oziroma tekmovanj, poslati razpisno dokumentacijo s posnetki, na podlagi katerih komisija naredi izbor nastopajočih skupin. Dva tamburaška orkestra sta že v aprilu tekmovala na državnem tekmovanju in dosegla zlato (KUD Majšperk) in srebrno priznanje (PD Cirkovce), prav pred kratkim (sredi maja) pa sta na regijskem tekmovanju tekmovala otroški in mladinski pevski zbor OŠ Gorišnica.
Ker so zdaj v teku regijske revije s področja plesa, ljudske glasbe, folklore in odraslega gle-
dališča, še vedno lahko držimo pesti, da bo katera od skupin z našega območja izbrana za nastop na državni reviji. Za zaključek polletnega pregleda pa morda še tole: letos smo na nastopih lahko bili priče porastu kvalitete izvedb, a žal tudi upadu. Zagotovo lahko vzrok temu pripišemo upadu vključevanja v izobraževalne oblike. Zato smo se odločili, da na tem področju naredimo korak naprej in v prihodnje načrtujemo izvedbo seminarjev na naših tleh. Mentorice in mentorji - naredite ta korak z nami!
Zaključek starega in začetek novega
Društvo za glasbeno umetnost Arsana je s koncertom Vonj pesmi... zvok pomladi uspešno zaključilo že tretjo koncertno sezono. Polni energije pa že nekaj časa pridno delajo na novem projektu, 1. glasbenem festivalu Arsana, ki se bo zgodil v okviru ArtPtuja 2009 med 24. in 31. julijem 2009.
Mateja Lapuh
Za Društvom za glasbeno umetnost Arsana je še ena uspešna koncertna sezona. V osmih mesecih so priredili sedem koncertov in gostili številne glasbene
Foto: Andrej Lamut
goste iz Slovenije in tujine, ki so občinstvo vedno znova navdušili in razgreli. V preteklih mesecih smo tako imeli priložnost slišati znana imena, kot so Terrafolk,
Perpetuum Jazzile, All Capone Štrajh Trio in Konstantin Bogi-no. Priložnost, da se predstavijo širšemu občinstvu, pa so dobili tudi obetavni mladi glasbeniki. V petek, 15. maja, smo tako bili priča čudovitemu debitantskemu koncertu sopranistke Teje Le-tonja, ki je s svojim kristalno čistim glasom in čutno interpretacijo popolnoma navdušila številčno občinstvo. Na klavirju jo je spremljal odlični Tom Haj-šek, pridružili pa so se jima tudi drugi glasbeni gosti. Spremlje-
valne vokale so zapele članice ženske vokalne skupine Fortuna, nežne zvoke violine je prispevala Doris Šegula, kontrabas in bas kitaro je imel v rokah Luka Herman Gaiser, s saksofonom pa je navdušil Gregor Kozar. Številčnost in navdušenje občinstva sta dokazala, da Ptujčani cenimo svoje odlične mlade glasbenike in jim z velikim veseljem prisluhnemo.
Člani društva Arsana so ob zaključku koncertne sezone 2008/09 povedali, da časa za
25
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
GOSPODARSTVO
počitek še dolgo ne bo. Zelo so namreč zaposleni s pripravami na 1. glasbeni festival Arsana, ki se bo letos z že uveljavljeno likovno kolonijo ArtStays združil v celotedensko umetniško dogajanje ArtPtuj 2009. Osem dni, od 24. do 31. julija, bo Ptuj napolnjen z glasbeno, likovno, plesno in gledališko umetnostjo. Ob glasbenem festivalu bo Arsana organizirala še mednarodno glasbeno akademijo pod vodstvom maestra Konstantina Bogina. Delavnice v okviru akademije bodo poleg Bogina (klavir) vodili mednarodno priznani umetniki Miomira Vitas (solo
petje), Elena Denisova (violina), Alexei Kornienko (klavir, komorna igra) in Damjana Zupan, ki bo vodila delavnice za premagovanje treme Čar nastopanja.
1. glasbeni festival Arsana bo prinesel mnogo zanimivih dogodkov in gostil številne vrhunske glasbene umetnike, zato bo v prihodnjih mesecih zagotovo vreden dodatne pozornosti. Uradna spletna stran skupnega dogajanja Arsane in ArtStays, www.artptuj.si, kjer bodo obiskovalci lahko dobili vse informacije o poletnem umetniškem dogajanju na Ptuju, že deluje.
Teja Letonja
Umetniški vodja Robert Feguš o ansamblu Musica
Pridružite se pevkam in pevcem vokalnega ansambla Musica in pristopili boste k čudovitemu popotovanju po skrivnostih glasbenega sveta!
Vokalni ansambel Musica deluje že tretjo sezono. Za njimi je preko 40 koncertov po celotni Sloveniji, nastopili pa so tudi v Franciji in Avstriji. Letos se odpravljajo na koncertno turnejo po balkanskih republikah. Umetniški vodja Robert Feguš prihaja iz generacije mlajših slovenskih zborovodij, ki v zadnjem obdobju s svojim delom sooblikujejo zborovsko dogajanje na regionalnem in širšem vokalno glasbenem prostoru.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Kaj je posebnost vokalnega ansambla Musica?
Poudarek je na pridobivanju znanja in oblikovanju celovite pevske osebnosti. Poskušamo vzpostaviti poseben odnos do skladateljev in njihovih del, poglabljamo se v partiture z raziskovanjem glasbene teorije, pevci sami berejo notne zapise (solfeggio), torej smo brez klasičnega korepetiranja. Velik del priprave posvečamo interpretaciji besedil ter obdelavi vokalne tehnike. Odprti smo za poslušanje in analizo dobrih slovenskih in evropskih zborov ter se skoraj tedensko pojavljamo na koncertnih odrih. Udeležujemo se zborovskih seminarjev. Lani smo tako sodelovali s priznanim dirigentom dr. Bradyjem Allredom.
Kako je potekalo sodelovanje in katera nova znanja ste usvojili?
Seminar je potekal v sklopu Mednarodnega zborovskega tekmovanja Maribor 2008. Organiziral ga je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, ki nas je povabil k sodelovanju. Brady Allred nas je seznanil s sodobno ameriško glasbo, izpeljal je celodnevno vajo z zborom, s koristnimi nasveti pa se je posvetil tudi mojemu dirigiranju.
V dveh sezonah ste izvedli 40 koncertov, kar je lepa številka.
Gre za živ ansambel, ki je nenehno na odru, naš repertoar pa zajema vsaj tri tematsko različne koncertne programe v sezoni.
Ste eden izmed redkih profesionalnih zborovodij v tem delu
Zborovodja Robert Feguš: »Petje v skupini je zelo dobro za vzgojo človeka. Med drugim tudi za njegov kulturni in intelektualni napredek, za sposobnost sodelovanja v skupini, za komunikacijo, za samozavest. Vse to je v življenju zelo pomembno, zato priporočam petje v kulturnih skupinah vsem ljudem, tako mladim kot starejšim.«
Slovenije. Izobraževali ste se tudi pri Jožetu Furstu, dobitniku Gallusove plakete, to je najvišje zborovsko odlikovanje.
Kakšne so vaše osebne ambicije?
Osrednji cilj je izobraziti čim večje število pevcev, posredovati dobro zborovsko produkcijo, s katero vzgajamo tudi našo publiko. Vokalna in zborovska glasba ter ustvarjalci, povezani z njo, so namreč drugod po Sloveniji
in širše po Evropi neprimerno bolj cenjeni.
Vokalni ansambel Musica je samo reprezentativna skupina Pevske šole Musica, ki poteka v Narodnem domu. Kaj vse ponujate oziroma poučujete?
Poučujem osnove vokalne tehnike, ki obsegajo prvine pravilnega pevskega dihanja, oblikovanja vokalov in konzonantov, smiselno glasbeno interpretacijo ter izgradnjo celovitega pevske-
26 'rffy&t&A
GOSPODARSTVO / TURIZEM
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
ga izraza. V poletnih počitnicah načrtujemo dve pevski delavnici, eno za otroke, drugo pa za bolj izkušene pevce.
Velik poudarek dajete tudi izobraževanju publike. Kaj to konkretno pomeni?
Ko ljudje slišijo besedi pevski zbor, največkrat zmotno pomislijo, da gre za ljudsko petje, druženje pevcev ob sobotah ali pa zbore ozko povezujejo s cerkvenim petjem, kar seveda ni res. Že v šolah opažam premalo poudarka na razumevanju pomena vokalne glasbe, svoj negativni delež pa v zadnjem času dodajo še komercialne medijske oddaje, kjer se zbori predstavljajo na
skoraj grotesken način. Na koncertih lahko gledalci in poslušalci opazimo, da ima vaša skupina dober stik s publiko. Kako vam to uspeva? Zavedamo se, da je iskren glasbeni izraz nujen za vzpostavitev harmonije s poslušalci. To dosežemo z izražanjem samozavestne obrazne in telesne mimike, s katero izražamo, da vemo, kaj in o čem pojemo. Velikokrat se zgodi, da nekateri zbori tega stika ne uspejo vzpostaviti. Nam so v preteklosti očitali, da smo tehnični zbor, ki izvaja občudovanja vredno vokalno tehniko, manjka pa mu muzikalnosti v smislu mehkobe, čustev. Zato
zdaj veliko časa posvečamo prav slednjemu.
Kje vas lahko ljudje spoznajo, kje boste letos še nastopili?
Aprila smo se po dveh mesecih premora vrnili na koncertne odre. S koncertom If Ye Love Me smo nastopili v Leskovcu, Podlehniku, na Ptuju in v Slovenskih goricah, 25. maja sodelujemo pri postavitvi Bernstei-novih psalmov v Beogradu, nato koncertiramo v Črnomlju, julija načrtujemo koncertno turnejo z nastopi v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu, 26. in 29. julija pa sodelujemo na festivalih Poletje v Laporju in Art Ptuj, kjer bomo gostili bosansko vokalno skupi-
no Bassett.
Nekaterim Ptujčanom se zdi, da kultura na Ptuju ni povezana. Kaj menite vi o tem?
Menim, da morajo glavno odgovornost pri povezovanju ptujske kulture prevzeti krovne organizacije, kot so JSKD, ZKD in tudi MO Ptuj. Z jasnimi kriteriji pri razpisnih pogojih za financiranje kulturnih projektov, z izogibanjem šikaniranja perspektivnih društev in z urejanjem urnika dogodkov jim bo morda uspelo vzpostaviti sodelovalni duh med vsemi društvi, novo priložnost pa ponuja tudi projekt Evropska prestolnica kulture 2012.
15-letnica izhajanja glasila OŠ Ljudski vrt Čar besede moje
April je mesec, ko na največji ptujski osnovni šoli predstavijo enoletno ustvarjalno delo svojih učencev. Veliko zgodb in pesmi tokratnega glasila je povezanih z osrednjo temo - prijateljstvom. Šolsko glasilo, ki izide enkrat letno, nastaja pod mentorskim vodstvom tamkajšnjega profesorja slovenskega jezika in književnosti Davida Bedrača, ki je hkrati tudi urednik in lektor.
Bronja Habjanič
»Letošnja tema, ki smo ji posvetili tudi dejavnosti ob dnevu šole, je nit. Nit v vseh povezavah. Z njo lahko naredimo platno, lahko jo uporabimo za vezenje, za to, da z njo privežemo kaj ali koga. Vse to je mogoče videti. So pa tudi niti - vezi, ki so očem nevidne. Tiste, ki povezujejo ljudi na različne načine. Ljudje so povezani s sorodstvenimi, službenimi vezmi in s tistimi najdragocenejšimi, prijateljskimi vezmi. Neskončno dosti pregovorov, misli in zgodb je bilo zapisanih o prijateljstvu. O tem, kako lepo in pomembno je imeti prijatelje. Pa vendar se mi zdi, da se premalokrat vprašamo, ali smo mi sami pravi prijatelji svojim prijateljem. Jim znamo stati ob strani, ko nas potrebujejo? Jim znamo pravi čas povedati, da nekaj ni prav in da naj poskusijo drugače? Prijateljstvo, stkano v
Foto: Miran Petek
osnovnošolski dobi, je pogosto prijateljstvo za vedno. Pomembno zaznamuje vsakega osnovnošolca in osnovnošolko. Otroci, ki imajo veliko prijateljev, so veliko bolj samozavestni in zadovoljni. Prav se mi zdi, da tudi v šolskem obdobju učimo otroke pomena pravega prijateljstva, takšnega, ki temelji na iskrenih željah, da drugim delamo dobro, jim kdaj pokažemo pot iz labirinta pasti, jim postavimo ogledalo, jih znamo potolažiti in jim znamo čestitati ter se z njimi veseliti uspehov. Čar prijateljstva ni v sprejemanju, temveč v dajanju. Ni pomembno imeti veliko prijateljev, pomembno je imeti PRAVE prijatelje, pa četudi samo enega, takega, zaradi katerega postaneva oba boljša človeka,« je v uvodu šolskega glasila zapisala ravnateljica Tatjana Vaupotič.
Učenci med branjem svojih prispevkov.
»Pokazali smo, da lepa beseda še vedno mesto najde. V besedi je namreč posebna moč, čarati z besedami pa posebna radost. Učencem, ki so prispevali svoja dela, gre ta čarovnija odlično od rok. In od srca. Saj brez slednjega tako plemenitih del iz otroške domišljije ne bi bilo. Domišljije besed in domišljije barv. Brez dvoma so namreč pomemben del glasila tudi ilustracije in likovne stvaritve učencev, ki že vsa leta krasijo šolsko literarno glasilo,« pa o glasilu razmišlja njegov urednik David Bedrač.
Scenarij, režija, zasnova in delo z nastopajočimi na prireditvi so zasluge vsestranskega Davida
Bedrača, sceno je pripravila Edita Čelofiga, nastopalo je okrog petdeset učencev, ki so prebirali svoje prispevke. Zapel je Blaž Vidovič, zborovske in glasbene točke so nastale pod vodstvom Jerneje Bombek, koreografijo za plesalce pa je pripravila Ana Tepež.
Prijateljstvo je kot nevidna nit, ki povezuje tudi takrat, ko je med nami tisoč milj. Niti prijateljstva se pletejo na različne načine, ki povezujejo in na koncu povežejo. Osnovnošolci OŠ Ljudski vrt so jih znali odlično splesti in preplesti, tako skozi besedo, risbo petje in igro.
r/fsf/r/,
Vyrtf/t
27
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
MLADI ZA MLADE
Tretja redna seja Dijaškega parlamenta Ptuj
V prostorih Šolskega centra Ptuj je 11. maja potekala tretja redna seja Dijaškega parlamenta Ptuj, ki je postregla z bogato vsebino. Seje se je udeležilo 70 dijakov vseh ptujskih srednjih šol, kar je največ v njegovem delovanju do zdaj.
Kristjan Pesek
Kot predsednik parlamenta sem vse prisotne pozdravil in predstavil zadnje aktivnosti Dijaškega parlamenta Ptuj. Opravljeno je bilo dobro delo pri nastajanju koncepta za Mladinsko hišo na Ptuju, kjer so dijaki aktivno sodelovali. Izdelana je bila tudi analiza dijaškega organiziranja na lokalni ravni. O tem bi naj v prihodnjih tednih izdali tudi zbornik, ki bo prvo tovrstno knjižno delo o dijaškem organiziranju nasploh. Prav tako se je razpravljajo o tem, da dijaške skupnosti po mnenju dijakov ne delujejo dobro ter da so o njihovem delovanju dijaki sla-
bo informirani. To je lahko ena izmed izhodiščnih tem za prihodnje seje dijaških skupnosti. Pripravlja se tudi projekt ob zaključku šolskega leta, imenovan Dijafest, ki bo predvidoma potekal 27. junija in bo vključeval celodnevne aktivnosti dijakov. Čez dan bodo potekale športne igre, kasneje pa bo kulturni program s koncertom in drugimi zabavnimi nastopi ptujskih dijakov. Vse nadaljnje informacije bodo podane naknadno, saj potekajo še nekateri organizacijski dogovori.
Nato je predsednik Dijaške organizacije Slovenije (DOS)
Andrej Čuš, sicer Ptujčan, predstavil zadnje aktivnosti DOS-a. Poudaril je, da se dijaki vračajo v svete srednjih šol in dijaških domov, kar je zagotovo pozitiven premik v participaciji mladih v družbi. Prav tako bo DOS imel predstavnika v Svetu Vlade RS za mladinska vprašanja, in sicer bo to Andrej Čuš. Predstavljena je bila še Dijaška nacionalna konferenca, ki je pritegnila 30 dijakov iz vseh koncev Slovenije. Veliko je bilo govora tudi o dijaški prehrani, kjer je Čuš poudaril, da se DOS ne strinja z ukinitvijo subvencionirane dijaške prehrane. Ne strinja se tudi z idejo, da bi bila subvencija vezana na socialni položaj dijakov, saj morajo biti do nje upravičeni vsi dijaki. Saniranje primanjkljaja v državnem proračunu ne bi smelo iti v smeri zmanjševanja pravic dijakov, in to tistih pravic, ki vplivajo na
zdravje dijakov in na kakovost izobraževalnega sistema.
Na seji je sodeloval tudi Anže Logar, prvi Slovenec, ki je bil zaposlen v Evropskem parlamentu. Sicer je Anže Logar tudi kandidat za evropskega poslanca. Skozi zelo zanimivo predstavitev je dijakom predstavil Evropsko unijo in njeno delovanje ter zgodovino. Predstavil je članice in razložil delovanje vseh pomembnih organov v EU. Prav tako je poudaril prednosti, ki nam jih je prinesla sama Evropska unija. Tudi sam je podal dijakom nekaj nasvetov, saj je že pri 26-ih bil zaposlen v službi Evropske unije. Dijaki so dobili odgovore na vsa vprašanja. Na koncu pa so dobili še priložnost, preizkusiti svoje znanje v nagradnem kvizu, ki se je nanašal na predsedovanje Slovenije svetu EU.
Prijavi se na poletni tabor mladih Življenjska pustolovščina
- nasmej se svetu
Tudi to poletje inštruktorji mladinskih delavnic pripravljamo poletni tabor mladih med 13. in 17. letom starosti. Tabor je izvrstna priložnost zanje, saj je namenjen predvsem njim, boljšemu spoznavanju samega sebe, prijateljev in vrstnikov. Je izjemna izkušnja, polna koristnih informacij, ki neposredno zadevajo mlade v teh izjemnih letih.
Magda, Petra, Jasmina, Polona, Estera, Anita, Samo
Letošnji tabor nosi naslov Življenjska pustolovščina - nasmej se svetu. Že sam naslov izdaja, da nas čaka pestra, razgibana in nikakor ne dolgočasna dogodivščina.
Dopoldan bodo potekale delavnice, kjer se bomo »v načelu kroga« (enakovrednost, zaupnost) pogovarjali o določeni temi. Preko iger, razmišljanj, vodenih fantazij, risanja in igranja vlog bomo spoznavali sebe in svoje okolje. Za letošnji tabor smo pripravili naslednje delavnice: Od mene do tebe, Utrip srca, Koktajl besed, Moji
temelji, Paleta barv, Zasvojenosti, Spolnost. Na teh delavnicah bomo razmišljali o razumevanju in sprejemanju drugačnosti, o odnosih v družini, konfliktih in lepi besedi, načinu izražanja in komunikaciji, o ljubezni, lepi in boleči, veliki in mali. O stranpoteh, kot sta alkohol in droga, in o lepoti, čisti in nedolžni, ki raste v tebi, meni, njemu, njej ... Delavnice so zelo zabavne, hkrati pa koristne. Spoznavamo, kako sproščeno in strpno premagati ovire, ki nam jih prinaša življenje.
Popoldanske urice bodo krajša-
le delavnice, kjer boš lahko iz-biral/-a med naslednjimi: športne delavnice (odbojka, borilne veščine, ples .), Ustvarjamo po najstniško (slikanje na ekomate-rial, izdelava okvirjev ...), Preživetje v naravi, joga, masaža, kuharska delavnica, gledališče, žongliranje, poi poi ...
Dan bomo zaključili z druže-
njem, zanimivostmi, presenečenji itn., kot npr. spoznavni večer, plesi, MD-stars, večer različnih kultur, pižama party, šotorjenje s tabornim ognjem, ognjeno presenečenje, aloha party ...
Ob delavnicah in igrah se ne bomo le zabavali, temveč tudi »učili« doživljati sebe, druge ljudi in svet okoli sebe v okviru
28	s/fayrf/ft
GOSPODARSTVO / TURIZEM
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
vrednostnega sistema, ki daje prednost spremembi, odgovornosti in pogumu biti drugačen in enkraten, strpnosti do drugih, pa tudi nestereotipnemu vrednotenju življenjskih možnosti. Pustili bomo srečo svoji sreči in spoznavali, kako je mogoče lastno krizo doživeti kot izziv in
priložnost za osebnostni razvoj.
Tabor bo organiziran v penzi-onu Mavrica v Veržeju (od 25. junija 2009 do 5. julija 2009). Zapolnjen pa bo tudi z veliko različnimi aktivnostmi na prostem in dnevi presenečenja.
Si star/-a med 13 in 17 let, imaš čas od 25. junija do 6.
julija 2009 in si želiš nepozabne dogodivščine z vrstniki iz vse Slovenije? Pridruži se nam! Ne veš, kako? Oglej si našo spletno stran http://www.cid.si/tabor_ 2009, kjer najdeš prijavnico, ki jo izpolni skupaj s starši in nam jo pošlji na Center interesnih dejavnosti, Osojnikova cesta 9,
2250 Ptuj, ali pa se na CID-u oglasi osebno.
Za dodatne informacije lahko pokličete na naslednje telefonske številke:
•	031/240-775 (Magda)
•	031/348-539 (Petra)
•	02/780-55-40 (Center interesnih dejavnosti Ptuj).
Stari starši in vnuki
Novembra lani se je Ljudska univerza Ptuj vključila v projekt partnerstva pod nazivom Stari starši in vnuki. V omenjenem projektu, ki združuje dve generaciji, kot vodilni partner nastopa Ljudska univerza Jesenice, pridružile pa so se mu še Ljudska univerza Kočevje, Ljudska univerza Koper, Ljudska univerza Slovenska Bistrica, AGORA, d. o. o., ter RIC Novo mesto. Delno ga financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport.
Bronja Habjanič
»Poglavitni namen projekta je računalniško opismeniti starejše ljudi, tokrat malo drugače, saj jih izobražujejo vnuki. Tako želimo premostiti tudi medge-neracijski prepad in spodbuditi sodelovanje med generacijami,« pojasnjuje koordinator projekta Dušan Šilak.
»Za nas je to izjemnega pomena, saj želimo v našem okolju in tudi širše spodbuditi starejše osebe za ponovno vključevanje v izobraževalni proces, predvsem na področju poznavanja in obvladovanja najnovejših informa-cijsko-komunikacijskih tehnologij, v sodelovanju z mladimi pa predvsem premoščati medgene-racijski prepad, o katerem se v
sodobni družbi veliko govori. Ob pravilnem pristopu in z malo dobre volje z obeh strani je ta razkorak mogoče relativno hitro premostiti,« še dodaja Šilak. Namen partnerstva Ljudske univerze Ptuj v projektu Stari starši in vnuki je promocija in razvoj digitalne pismenosti med populacijo, starejšo od 55 let. Projekt bo potekal tri leta. V tem času so si zaposleni zastavili cilj, usposobiti za mentorje 30 dijakov - vnukov in 60 udeležencev - starih staršev. Glavni cilj projekta je tako spodbuditi proces vključevanja lokalnih interesnih skupin v izobraževalne dejavnosti, namenjene razvoju digitalne pismenosti odraslih, ki starejšim
od 55 let omogoča, da postanejo »polnopravni« državljani digitalne družbe. Dijaki v vlogi prostovoljnih »digitalnih mentorjev« starejše učijo brskanja po internetu in uporabe elektronske pošte ter jim na ta način pomagajo prevzeti aktivno vlogo državljanov digitalne družbe. Na Ljudski univerzi so k sodelovanju pri projektu najprej povabili dijake ptujske gimnazije in pri njih naleteli na odličen odziv. »Stare starše« so pritegnili med člani Univerze za 3. življenjsko obdobje Ptuj, Društva Optimist Ptuj, povabili pa so tudi ostale, ki se želijo izobraževati po tej poti. Povpraševanje po tovrstnih znanjih je namreč med starejšo populacijo v opaznem porastu.
Dijaki znanja s področja informacij sko-komunikacij skih tehnologij prenašajo na starejše in jim s tem omogočajo prepoznavanje pomena in prednosti sodobnih tehnologij. Srečanja potekajo štirikrat tedensko po dve šolski uri v računalniški učilnici in središču za samostojno učenje na Ljudski univerzi Ptuj.
Tečaji, ki jih vodijo »vnuki«, so kratki in individualnega značaja (en vnuk poučuje do dva stara starša); nadaljnje dejavnosti, ki jih stari starši izvajajo, pa so zasnovane tako, da ob ustrezni pomoči lahko napredujejo po lastnem ritmu.
»Že sedaj je opazno, da sodelovanje med njimi odlično poteka, in prepričani smo, da bo obrodilo bogate sadove - tako pri prenosu znanj kakor tudi pri sodelovanju in razumevanju med generacijami. Obenem si želimo z inovativnim pristopom sodelovati z ostalimi konzorcij-skimi partnerji iz različnih delov Slovenije in s tem zagotoviti enotno metodo implementacije,« še dodaja Šilak.
Tovrstni projekti so zagotovo odlična popotnica k boljšemu medgeneracij skemu razumevanju, povezovanju in spoštovanju, saj spodbujajo medgeneracijski dialog in sodelovanje med predstavniki, po letih povsem različnih generacij, ki so odraščale vsaka v svojem svetu.
Tek svetovne harmonije
Sonja Plajnšek, učiteljica na OŠ Mladika
Na OŠ Mladika smo se z veseljem priključili sodelovanju na mednarodni športni prireditvi Tek svetovne harmonije. To je netekmovalna prireditev, kjer tekači v skupini tečejo s pla-menico.
Evropski del teka se je letos pričel 21. marca v Dublinu na
Irskem. Mednarodna ekipa tekačev je v torek, 12. maja, plame-nico prinesla k nam.
Učenci prve triade naše šole in otroci najstarejših skupin Vrtca Ptuj so na košarkarskem igrišču pred šolo ob 10. uri pričakali mednarodno skupino tekačev. S plamenico in slovensko zastavo
so pritekli skupaj z učenci 3. razreda, ki so jih pričakali in sprejeli na poti do igrišča.
Ravnateljica Sonja Purgaj je vsem zaželela dobrodošlico. Tekači so nas seznanili s pomenom teka in nas spodbudili k harmoniji in prijateljstvu med seboj. Zapeli so nam nekaj pesmi v različnih evropskih jezikih. Skupina učencev iz 2. in 3. razreda in skupina otrok iz vrtca sta se predstavili z različnimi plesnimi
točkami. Vsi udeleženci smo z navdušenjem tekli tek svetovne harmonije - več krogov okrog igrišča. Tekači so se poslovili. Pospremili smo jih z velikim aplavzom.
Učenci, učiteljice, otroci iz vrtca in vzgojiteljice smo ostali in se družili na zelenih površinah pred šolo. Stkala so se nova prijateljstva. V sožitju smo zaključili prijetno sončno dopoldne.
yfyw 29
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Mednarodni študijski obisk na Ljudski univerzi Ptuj
Ljudska univerza Ptuj je v sodelovanju s Centrom RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) v aprilu pripravila študijski obisk na temo informacijsko-komunikacijske podpore izobraževalnim procesom. Odločili smo se, da bomo izbrali področje učenja s podporo najsodobnejše tehnologije, ki ga pri nas že nekaj časa izvajamo in sprotno posodabljamo, saj s pomočjo uvajanja e-učenja pripomoremo k temu, da je izobraževanje dostopnejše najširši javnosti, je pa tudi cenejše in hitrejše.
Mag. Petja Janžekovič, Dušan Šilak
Program smo prijavili na CMEPIUS že poleti 2008, kmalu pa se je na obisk prijavilo 15 udeležencev iz različnih evropskih držav, in sicer Španije, Italije, Nemčije, Danske, Severne Irske, Anglije, Poljske, Madžarske in Turčije.
Predavanja so pripravili naši zunanji in notranji strokovnjaki, ki tudi pripravljajo spletna gradiva, indekse, ocenjevanje ipd. Ker vemo, da je tovrstno izobraževanje ponekod v Evropi že močno razširjeno, smo od študijskega obiska pričakovali predvsem izmenjavo dobrih praks, ki bo koristila vsem, najbolj pa udeležencem izobraževanj.
Na srečanju se je pokazalo, da smo na Ljudski univerzi Ptuj v razvoju tovrstnega načina učenja enakovredni evropskim
Fotoarhiv LU
državam, kjer je le-to močno razvito. To za nas predstavlja izjemno prijetno presenečenje, hkrati pa je tudi spodbuda za nadaljnje delo.
V predstavitvah posameznih institucij so bili udeleženci enotnega mnenja, da bodo morali izobraževalci kljub preobilici že obstoječega dela posegati tudi po tovrstnih učnih metodah in oblikah. Dogaja se namreč že, da učenci oziroma udeleženci izobraževanja, predvsem mlajša generacija, zelo dobro obvladaj o raz -lična računalniška orodja. Zedi-nili smo se, da tovrstno delo ne sme predstavljati nepotrebnega bremena, kar velja tako za učitelje kot udeležence.
Program študijskega obiska je bil razdeljen v tri enakovredne sklope: teoretičnega, ki je za-
Udeleženci študijskega obiska na Ljudski univerzi Ptuj.
jemal predavanja iz IKT-tehno-logij in učnih metod, uporabnih v izobraževanju, ter obiske posameznih ptujskih institucij; praktičnega, katerega namen je bila konkretna postavitev spletne učilnice na spletni portal, ter nenazadnje tudi neformalnega sklopa, namenjenega druženju, izmenjavi mnenj in ogledom lokalnih znamenitosti.
Udeleženci so ob koncu študijskega obiska izrazili veliko zadovoljstvo nad pripravo in izvedbo obiska, v posebno čast pa si štejemo njihove pohvale na račun organiziranosti ... Prav vsi so navdušeni nad našim starodavnim mestom, kar so na slo-
vesnem sprejemu v Mestni hiši povedali tudi ptujskemu županu skupaj z zagotovilom, da se na Ptuj prav gotovo še vrnejo in s seboj pripeljejo še koga.
Ljudska univerza Ptuj se želi iskreno zahvaliti vsem sodelujočim posameznikom in organizacijam, ki so nam pomagali ob izvedbi obiska, in sicer: županu MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu, ZRS Bistri Ptuj, Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, ptujskim minoritom, Osnovni šoli Breg in Vinarstvu Plajnšek. Prav tako se zahvaljujemo CMEPIUS iz Ljubljane, ki je finančno podprl organizacijo študijskega obiska na Ptuju.
TA	v 1	1 v 'v - vi« /n •
Dan šole na podružnični šoli Grajena
Osrednji projekt letošnjega šolskega leta, namenjen razvijanju bralne kulture, smo na Podružnici Grajena sklenili z osrednjo prireditvijo ob dnevu šole. Rdeča nit proslave, ki so jo učenci in mentorji pripravili 17. aprila v telovadnici, je bila pravljica.
Tatjana Slanič, OŠ Ljudski vrt, Podružnica Grajena
Se še spomnite tistih časov, ko so vam dedki in babice pripovedovali pravljice? Se še spomnite tistih časov, ko so vam starši brali pravljice? Doživljate morda tiste čase, ko uživate v branju svojim otrokom? Takšen je bil uvod v
prireditev ob dnevu šole. Še prej pa nam je Moški pevski zbor Grajena pod vodstvom Tomaža Mohorka zapel dve pesmi. Sledil je govor ravnateljice Tatjane Vaupotič in vodje šole Irene Pukšič. Prireditev sta si ogledala
tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in Nada Ne-deljko z Zavoda za šolstvo.
Vsi povabljeni so si pred prireditvijo lahko ogledali posnetek Noči pravljic, ki ga je pripravila učiteljica Vanja Majcen, ob vhodu pa so prejeli šolsko glasilo Utrinki in volkca, ki so ga izdelali učenci. In kaj se je dogajalo na prireditvi? Volk je iskal svojo pravljico. Pa jo je našel? Seveda. Pri iskanju so mu pomagali pravljični junaki in vsi nastopajoči na prireditvi ter trije zbori, ki delujejo v šoli
pod mentorstvom učiteljic Tatjane Slanič, Romane Pukšič in Jerneje Bombek
V vlogi volka je nastopal Alen Erjavec, učenec 9. razreda. Pravljico mu je pomagal iskati tudi prijatelj Klemen Kampl, učenec 4. razreda. Mladi folklo-risti pod mentorstvom učiteljice Simone Lozinšek so nas oblečeni v pravljične junake popeljali v svet pravljic. Saša Preložnik Šimac, učenka 4. razreda, pa je z uspavanko Medvedek Uhec zaključila 62. obletnico šole.
30
GOSPODARSTVO / TURIZEM
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
v
n J	' 1	1 1 • 'vv •	v	1 11' • v	v«
Število oseb, ki iščejo pomoč, se zaskrbljujoče povečuje
Na Ptuju številne aktivnosti ob tednu Rdečega križa
8. maj se po vsem svetu zaznamuje kot mednarodni dan Rdečega križa. Prav na ta dan je bil namreč v Ženevi v Švici leta 1828 rojen ustanovitelj tega mednarodnega gibanja Henry Dunant. Leta 1901 je bil skupaj s Fredericom Passyjem tudi prvi dobitnik Nobelove nagrade za mir. Do 15. maja nato sledi teden Rdečega križa, v katerem organizacije RK tudi v Sloveniji izvedejo številne dejavnosti.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Z aktivnostmi v tednu Rdečega križa so na Območnem združenju Rdečega križa Ptuj, ki združuje 24 krajevnih in občinskih organizacij, začeli že v začetku maja z razdeljevanjem hrane po terenu. Nekaj čez 1500 oseb je prejelo pakete z izdelki iz Evropske unije, ki so vsebovali mleko, sladkor in riž, ne pa tudi testenin in moke. Z denarjem, ki je ostal od pomoči EU, bodo kupili pralni prašek »Teden RK se najbolj čuti na socialnem področju. Število uporabnikov se namreč povečuje, največji preskok je opaziti od lanskega leta. Lani pred božičnimi prazniki, ko je največji obisk, je prišlo po hrano nekaj čez 450 upravičencev, letos ob prvi delitvi pa že 728. Vsaj 20 odstotkov od teh jih prej še nismo videvali. Strah me je, da bo v prihodnje oseb, ki iščejo pomoč v hrani, vse več in da bo zmanjkalo hrane za vse,« je zaskrbljena Marjana Cafuta, sekretarka OZ RK Ptuj. Vlada RS je odobrila 500 tisoč evrov pomoči Karitasu in RK v aprilu, pakete pa bodo v Tušu, ki so ga izbrali za njihovega stalnega partnerja, pripravili do konca maja, tako da bodo te pakete razdeljevali konec maja in v začetku junija. »V jeseni pa se bomo ponovno morali znajti sami in se zanesti na naše donatorje in občine. Denar, ki ga za našo dejavnost prispevajo občine, namenimo za nakup osnovnih prehrambenih artiklov, s katerimi pomagamo ljudem, da ne ostanejo lačni. Edina, ki nam po dogovoru štirikrat letno nakaže dogovorjena sredstva v skupni višini 11 tisoč evrov, je
MO Ptuj. Nekaj občin nam še pomaga z različno visokimi mesečnimi denarnimi dotacijami, vse ostale nam nakažejo denar, če se prijavljamo na posebne razpise oziroma če ugotovijo, da jim je nekaj denarja ostalo tudi za humanitarne namene. Ljudje, ki prihajajo k nam, so iz vseh okolij in mi za zdaj ne delamo razlike v delitvi pomoči, ki jo izvajamo vsak mesec, za razliko OZ RK Maribor, kjer prehrambene pakete delijo le enkrat na tri mesece. Pred leti so se z lokalnimi skupnostmi sicer dogovorili, da naj bi letno prispevale takratnih deset tolarjev na prebivalca, a dogovora občine v glavnem ne spoštujejo,« pojasnjuje Marjana Cafuta.
Ptujčani pokazali največ znanja iz prve pomoči
V soboto, 9. maja, je na Debelem rtiču potekalo 3. državno preverjanje ekip prve pomoči, od koder se je ekipa OŠ Breg vrnila kot zmagovalka tega državnega preverjanja. Ekipo, ki so jo sestavljali devetošolci Klemen Petek, Patricija Fajt, Maša Hren, Ana Sušec in osmošolki Tina Fakin ter Melani Hentak, je po vrnitvi v Mestni hiši sprejel tudi ptujski županu dr. Štefan Čelan. Z vodjo urada župana in splošnih zadev mag. Janezom Mercem sta jih povabila, da se pridružijo kot podmladek občinski ekipi, ki je bila do zdaj že tako uspešna na državnih in evropskih preverjanjih. Na OZ RK Ptuj so izvedli tudi kviz za osnovnošolce iz znanja o RK. Pokazati so morali znanje iz zgodovine in nastanka gibanja RK, dodali pa so še temo o
Marjana Cafuta, sekretarka OZ RK Ptuj, v rokah drži proizvode, ki so del prehrambenega paketa RK.
debelosti, katera postaja bolezen sodobnega časa. Sodelovalo je enajst ekip, največ znanja pa je pokazala ekipa OŠ Juršinci. V tednu RK so zaključili tudi z likovnim natečajem, ki je trajal od decembra. Na njihov naslov je prispelo preko sto izdelkov, med katerimi je komisija, ki jo je vodil Franc Simonič, ptujski slikar in likovni pedagog, izbrala 13 najboljših. Mladi umetniki so prejeli praktične nagrade, motive njihovih izdelkov pa bodo uporabili za osnovo za tisk novoletnih voščilnic. Izkupiček od prodaje le-teh bodo namenili za letovanje otrok.
Zbirajo prijave za zdravstveno in socialno letovanje v Punatu
OZ RK Ptuj ima za letovanje v petih izmenah dodeljenih 160 mest. Šesta izmena je namenjena otrokom s posebnimi potrebami, kjer vsi dobijo možnost za letovanje. Najslabši odziv je v prvi, predšolski izmeni, nato pa v vseh izmenah zapolnijo dodeljenih 40 mest. Starši, ki želijo svojega otroka prijavit na letovanje, ga morajo najprej peljati k zdravniku, kjer izpolnijo poseben obrazec, tega pa pošljejo na zdravniško komisijo v Maribor. Od tam odgovor pošljejo na ptujski RK, kjer starše obvestijo o odgovoru. S starši sledi dogovor o plačilu v višini 120 evrov, ki mora biti izvedeno pred odhodom otroka na
letovanje. Prijave do zapolnitve mest pa lahko oddate še v času, ko izmene že potekajo.
Ptujsko Območno združenje RK, ki ima svoje prostore v gasilskem domu, je mogoče obiskati vsak delovni dan med 8. in 14. uro, ko tam sprejemajo pomoč, ki jo ljudje darujejo, ali pomagajo tistim, ki po pomoč prihajajo. »Trenutno smo založeni z oblačili, na žalost pa nimamo tako velikih skladišč, da bi lahko skladiščili vsa uporabna oblačila. Obeta se nam tudi selitev nekaterih prostorov. Zgradbo gasilskega doma, ki je v lasti Gasilskega društva Ptuj, nameravajo namreč obnavljati,« pojasnjuje Cafutova in dodaja, da naj bodo oddana oblačila še uporabna, torej naj bodo čista in neraztrgana. Območni odbor je sprejel še odločitev, da ne bodo razdeljevali denarnih sredstev, temveč jih bodo namenili za nakup hrane. Hrano vedno razdeljujejo en teden v mesecu, od 8. do 12. ure, na sedežu OZ RK Ptuj v gasilskem domu ali na sedežih krajevnih in občinskih organizacij RK. Za prevzem pa potrebujete posebna potrdila, ki jih izdaja Center za socialno delo Ptuj. S prehrambenimi paketi jim pomaga tudi država (iz loterijskih sredstev), saj jim dvakrat letno zagotovi okrog 1200 prehrambnih paketov. Pomoč prihaja še iz Evropske unije, ki jo v glavnem razpošljejo v Krajevne organizacije RK.
r^^rnsr/t	31
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
SOCIALNO VARSTVO / DOBRODELNOST
v
Člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih so obiskali učno pot za slepe in slabovidne osebe v Celju
Dobrodelno društvo Leo klub Ptuj že nekaj let sodeluje z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih. 8. maja so člani kluba slepe in slabovidne popeljali na nepozaben izlet v Celje. 19. junija 2007 so namreč slepi in slabovidni v parku nekdanje Vrtnarske šole (danes Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje) dobili prvo učno pot, kjer lahko spoznavajo naravo, njene posebnosti, zakonitosti in nenazadnje tudi njeno lepoto. Učno pot in oskrbo z vsemi potrebnimi dodatki je pripravila vrtnarska šola v sodelovanju s slovenskimi leo in lions klubi.
Bronja Habjanič
Za sodelovanje s slepimi in slabovidnimi osebami je v Leo klubu odgovoren Marjan Perger, ki je tudi prevzel organizacijo izleta, na samem izletu pa je člane Medobčinskega društva slepih in slabovidnih spremljal član Leo kluba Vid Izlakar.
Mladi levi iz celotne Evrope, ki so se zbrali na Ptuju na lanskoletni LEO nacionalni konvenciji in mediteranskih delavnicah (MED 2008) iz skorajda vseh predelov Evrope, so takrat obiskali tudi vrtnarsko šolo v Celju, kjer so bili deležni prav posebnega sprehoda med rastlinjem. Udeleženci so se z zavezanimi očmi podali na ogled dela poti in spotoma okušali in vonjali dišavnice in zelišča, poslušali petje ptic ter brenčanje čebel, tipali različna debla in ugotavljali vrsto skorje posameznih dreves. Na ta način so bili spodbujeni
Foto: Vid Izlakar
k uporabi vseh drugih čutil, ki jih sicer v vsakdanjem življenju mnogokrat zanemarimo. Tako so lahko spoznali vsaj delček življenja tistih, ki se spopadajo s slepoto. Številni so se za kratek čas prelevili v vlogo slepih in slabovidnih, da bi jih lahko bolje razumeli pri premagovanju njihovih vsakdanjih težav. Nedvomno so si pridobili zanimivo in poučno izkušnjo, ki jim bo lahko v veliko pomoč pri načrtovanju dobrodelnih aktivnosti, ki jih izvajajo v svojih klubih širom Evrope.
Učna pot za slepe in slabovidne osebe je skupen nacionalni projekt, ki je prvi in trenutno edini tovrsten objekt na celotnem območju Slovenije. Učna pot v parku vrtnarske šole pomaga slepim in slabovidnim osebam na področju izobraževanja in usposabljanja - pot je opremlje-
Člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih med sprehodom po učni poti.
na s posebnimi prilagoditvami, kot so dendrofon, cvetlična ura, visoke grede, taktilni zemljevidi itn. Slepim in slabovidnim je tako omogočeno, da se s sluhom in otipom učijo o naravi. Poleg tega je park namenjen tudi dodatnemu animacijskemu programu, vključno s tečaji in delavnicami, zato je zagotovo nacionalnega pomena za to skupino obiskovalcev.
Zvezi leo in lions klubov ter Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje so vzpostavili dolgoročno partnerstvo na področju vzdrževanja parka in učne poti. Šola se je zavezala, da bo brezplačno vodila skupine slepih oseb, medtem ko bosta zvezi pomagali finančno. Šola sicer
izobražuje dijake že več kot 60 let (od leta 1946), prav toliko je star park (imenovan tudi Vival-dijev vrt), ki se v velikosti 3,5 hektarja razprostira okrog nje. V njem je preko 500 različnih vrst rastlin. Najstarejša drevesa, okrog 45 metrov visoke platane, so stara več kot 100 let in so najmogočnejše v Sloveniji.
Projekt leo in lions klubov Slovenije dokazuje, da je možno odlično sodelovanje med dobrodelnimi organizacijami in javno institucijo ter da je sodelovanje lahko še toliko uspešnejše, če na obeh straneh stojijo ljudje, ki jim je mar za tiste, ki potrebujejo pomoč, vzpodbudo in oporo pri soljudeh.
Sara Memic, jasnovidka in pesnica
Svetlobna reka za pomoč Društvu gluhih in naglušnih Podravja
Zanimanje za prihodnost, kaj bo posamezniku prinesel bližnji in malo bolj oddaljen čas, je spremljalo in burilo ljudi skozi vso zgodovino. Tisočletja so se ozirali k nebu, magom, vračem, h kavni usedlini, okultnim predmetom in najrazličnejšim znamenjem ter v njih iskali odgovore na vprašanja. Tudi danes nimajo vprašanja o prihodnosti nič manjše teže kot nekoč.
Bronja Habjanič
Res je, da število raznoraznih vedeževalcev narašča iz dneva v
dan in da marsikdo v tem poslu vidi tudi hiter zaslužek. Zato
je še toliko bolj pomembno, da ko in če se odločimo, da bomo odgovore na vprašanja, ki nas mučijo, poiskali, le-te iščemo pri preverjeno dokazanih jasnovidcih. Sara Memic je nedvomno ena izmed njih. Naravni dar jasnovidnosti že dalj časa združuje z diagnostiko ter pri tem dosega izjemne rezultate. O sebi pravi, da ni ne astrologinja in ne vedeževalka, da je prepros-
to jasnovidka. Prihaja iz Banja Luke, po osnovni izobrazbi je učiteljica, od leta 1991 živi v Sloveniji. Svojih sposobnosti se je začela zavedati nekje pri trinajstih, ko je mami napovedala, da jo bo zadel avto. To se je tudi res zgodilo, a k sreči brez hujših posledic. Čeprav prej nekoliko skeptična, ji je potem mama verjela, a so jo hčerine nadnaravne sposobnosti vseeno plašile do
32 'd^&USA
GOSPODARSTVO / TURIZEM
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
te mere, da se je odločila, da jo odpelje na pregled k znanemu psihologu v Zagreb, ki pa seveda ni ugotovil, da bi bilo z deklico kar koli narobe. Ocenil jo je kot dekle, ki ima sposobnosti, ki jih drugi ne premorejo. Žal tedanji čas takšnim ljudem vsaj javno ni bil naklonjen in tako so Sarine sposobnosti kar nekaj časa ostale skrite v ožjem družinskem krogu.
Vedeževanje po telefonu
Poslušalci Radia Ptuj jo poznajo po vedeževanju po telefonu in mnogi so presenečeni, ko jim Sara natančno pove, kakšno podobo iz preteklosti ali kar tako mimogrede omeni, da njihova hiša stoji denimo blizu potoka. Zanjo je dovolj, da sliši glas človeka, in že dobi sliko njegove preteklosti ter podobe iz prihodnosti. V nekem intervjuju je dejala, da ko vidi globino človeka, se v njej dogajajo stvari, ki jih ne more pojasniti. O tem je govorila tudi z nekim zdravnikom, ga vprašala, kako bi pojasnil njena videnja, a ji enostavno ni znal odgovoriti. »Človeški um je še zelo neraziskan, veliko stvari o sebi še ne vemo in če bi se nekoč
zgodilo, da bi na dlani imeli vse odgovore, bi naša življenja postala preveč predvidljiva,« pojasnjuje Sara.
Kljub temu da nima zdravstvene izobrazbe, je zelo uspešna v medicinski diagnostiki. Pravi, da tudi ta podoba izhaja iz globine človeka. Ko sliši glas človeka, avtomatično ugleda organ. Nekateri ljudje jo želijo prepričati, da to ni mogoče. Pravijo ji, da je neko bolezen ugotovila iz videza človeka, zaradi podoč-njakov, nohtov, barve ustnic. A sama se s tem ne strinja. »Vidi« sliko, ki je mi ne »vidimo«. Zaradi tega se je že zgodilo, da jo je za mnenje poklical tudi kak zdravnik. Po njenih besedah pa verjetno razmere še niso zrele za to, da bi si uradna medicina pri delu pomagala z ljudmi, kot je sama. Sodelovala je denimo tudi s policijo pri raziskovanju nekaterih kaznivih dejanj, pomagala je že najti pogrešane predmete in ljudi. Ljudje se nanjo ponavadi obračajo s tremi sklopi vprašanj - o ljubezni, denarju in zdravju. Sara pove, da je zdravje šele na tretjem mestu v nizu vprašanj in da se ljudje še premalo zavedajo,
da je zdravje najpomembnejša vrednota in da če tega ni, tudi vsega drugega ni.
Ko se obrnejo nanjo, jih posluša in jim svetuje. Vedno znova pa ji je žal, če ne upoštevajo njenih opozoril. Ljudje hočejo srečo takoj. Ona pa je ne more napovedati, če vidi, v kako slabem psihičnem stanju je človek. Najprej mu reče, da mora delati na sebi, urediti svoje življenje, se okrepiti, saj ima vse možnosti, da uspe. Vendar poudarja, da sama ne more spremeniti namesto drugih. Mnogi ljudje pa tega žal ne želijo slišati. Ljudje morajo delati, da bi uspeli. Samo od sebe ne pride nič. Sama ne želi upravljati z življenjem ljudi, lahko pa jih opozori na priložnosti, ki jih imajo, na njihove potenciale. Ali jih bodo ljudje izkoristili ali ne, pa je odvisno le od njih samih.
Navdušila arheološko stroko na Ptuju
Arheološka stroka jo na Ptuju pozna in ceni vse od takrat, ko je od Pokrajinskega muzeja v roke dobila nekaj eksponatov, ki nikoli niso bili javno objavljeni
ali razstavljeni. Poznala je marsikatero zgodovinsko dejstvo, tudi nekatera, ki strokovnjakom še niso bila znana. Njene ugotovitve so bile natančne v več kot 90 odstotkih.
Svetlobna reka - Sarina prva pesniška zbirka -100 knjig kupila tudi MO Ptuj
Sara Memic je že pred leti objavila roman Jesen moje ulice in ves izkupiček od prodaje knjig podarila otrokom s posebnimi potrebami. Sedaj je izšla še njena prva pesniška zbirka Svetlobna reka, ki jo je v začetku maja predstavila na Ptujskem gradu. Celoten izkupiček od prodaje pesniške zbirke je tokrat namenila Društvu gluhih in naglušnih Podravje, ki letos obeležuje 75-letnico delovanja. Pesmi je na ptujskem gradu prebirala dramska igralka Milena Zupančič, da so jih slišali tudi gluhi in naglušni, pa je poskrbela tolmač-ka znakovnega jezika Zlatica Hotzl. Občina je odkupila sto knjig in tako po županovih besedah vsaj nekoliko pripomogla k boljšemu delovanju društva.
V aprilu posadili drevo prijateljstva in spominov
Županu so Polzeljani prinesli darilo - kruh v obliki polne lune in monografijo o Polzeli.
Viktorija Dabič
Društvo Zreli vedež je letošnjo pomlad pripravilo že stoti pohod ob polni luni. Preko 200 udeležencev iz več krajev Slovenije, predvsem pa Ptujčani in Haj-dinčani, se je zbralo na mostu za pešce, nato pa so odšli po Mitrejski poti do vaškega doma v Skorbi. Na mostu je pohodnike in goste pozdravil ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je bil navdušen nad pozitivno energijo, ki spremlja pohodnike vsak mesec na njihovih pohodih. Zanimivo je, da se pohoda udeležuje vedno več ljudi, ki se nikoli niso načrtno ukvarjali z rekreacijo. Ugotovili so, da je vredno napraviti nekaj za svoje dobro počutje in da taki pohodi prinašajo prav to. V vaškem domu v Skorbi je razigrane pohodnike sprejel
hajdinski župan Rado Simonič. Bil je zadovoljen, da se družimo pohodniki iz več občin, saj tudi tako brišemo meje. Bolj ko se poznamo, lažje razumemo drug drugega. Prijetno zapete pesmi hajdinskih upokojencev in ljudskih pevk Hajdinskih frajlic so donele še pozno v noč.
Da ne bi pozabili lepega druženja, smo pohodniki že na naslednjem pohodu v Ljudskem vrtu, kjer se zbiramo že vrsto let, posadili še simbolično drevo - ginka. Zelo staro drevo, ki je okras našega parka, že počasi usiha, zato smo posadili novega, da bi ostali spomini na naša druženja in da bi nova, mlada drevesa krasila našo okolico. Ob dnevu zemlje, ob dnevu knjige in drugih aprilskih jubilejih se nam
je zdelo primerno zabeležiti spominski dogodek. Pevke četrtne skupnosti Ljudski vrt so pospremile mlado rastlino. Vso srečo in dolgo življenje pa je mladi rastlini zaželel še podžupan
Mestne občine Ptuj Mirko Ke-kec. Drevesu smo določili tudi botra, in sicer najbolj zvestega pohodnika Petra Kukovca, ki lepo skrbi za njegovo rast.
dfapMA 33
III	. .
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009	DRUŠTVA / ŠPORT
v
Stari prijatelji v Ljubljani z ministrico za kulturo Majdo Širco
Janko Kocmut
Ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja (sekcija Kulturnega društva Rogoznica) so bili že tretje leto na predstavitvi dobrot slovenskih kmetij na Plečnikovem trgu v Ljubljani, ki jo organizira Kmetijsko-
gozdarska zbornica Slovenije s Kmetijsko-gozdarskim zavodom s Ptuja. Na prireditvi so govorili Peter Pribožič kot predsednik organizacijskega odbora, podžupan Mestne občine Ptuj Mirko Kekec, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovic, minister za kmetijstvo dr. Milan
Pogačnik in predsednik KGZS Ciril Smrkolj. Skupina Starih prijateljev je med govori igrala in pela ter s tem popestrila dogajanje na prireditvi. Med obiskovalci, ki jih je bilo preko tisoč, je bila tudi ministrica za kulturo Majda Širca, ki je skupino pohvalila in dala obljubo, da pride
v Kicar na koncert Starih prijateljev.
Tako so se Stari prijatelji predstavili ljubljanski publiki ter tudi promovirali Ptuj in Kicar.
Ob tej priložnosti se skupina za pomoč zahvaljuje Petru Pri-božiču, Tereziji Meško in podžupanu Mirku Kekcu.
Mladi jadralci in veslači so ambasadorji našega mesta
Brodarsko društvo Ranca Ptuj o delu in dosežkih v preteklem letu
Z vedno toplejšimi dnevi se na Ptujskem jezeru povečuje tudi število čolnov, kanujev, jadrnic in še nekaterih plovil, ki jih tam lahko opazujemo. Številne navdušence nad vodnimi športi privablja vse bolj urejeno Ptujsko jezero, želja po športnih aktivnostih in tudi uživanje ob vodi. BD Ranca Ptuj združuje 68 članov ter jadralno, veslaško in motonavtično sekcijo.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Odlok o plovbi po reki Dravi in Ptujskem jezeru
V skladu z Odlokom o plovbi po reki Dravi in Ptujskem jezeru je društvo lani prevzelo skrbništvo nad plovbo. Na osnovi tega so izvajali dežurstva, saj se kot poznavalci plovbe po Ptujskem jezeru in reki Dravi zavedajo velike odgovornosti. Spomnimo, da so pobudo za sprejetje Odloka o plovbi podali leta 2003, in sicer za zagotovitev varne plovbe in ustvarjanje plovbnega reda na Ptujskem jezeru in reki Dravi ter medsebojnega sodelovanja med društvom, ribiči, naravovarstveniki (ornitologi), Dravskimi elektrarnami Maribor (DEM) in ptujsko ter markovško občino. Odlok o določitvi plovb-nega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru je začel veljati oktobra 2006, posledično pa je bilo potrebno plovbno pot tudi označiti in ustvariti pogoje za pristanišče in vstopno-izstopna mesta. Mestna občina Ptuj in Občina Markovci sta tako konec leta 2006 pristopili k celotnemu
projektu vitalizacije Ptujskega jezera. V naslednjem letu so uredili plovbno območje, označbe na plovbnem območju, pristanišče Ranca, vstopno-izstopni mesti Terme in Zabovci ter pridobili prvo progo za kajak in kanu na mirnih vodah v Sloveniji. Lani pa se je začel izvajati plovbni režim. Upravljavec plovbnega območja je Zavod za šport, kar pomeni, da BD Ranca več ne pobira spustnin.
Spodbujajo k popularizaciji vodnih športov med mladimi
Organizirali so več odmevnih prireditev, kot so 16. Rancarija, kriterijska regata Jadro Rance 2008, slovenski pokal kajak in kanu na mirnih vodah ter državni prvenstvi v razredu optimist in v kajakih in kanujih na mirnih vodah. V jadralni sekciji izvajajo rekreativni in tekmovalni program. V rekreativni program se vključujejo predvsem starejši jadralci. Prav tako pa je BD Ranca Ptuj tudi soorganizator regate Ptujčanka, ki jo organizirajo še
Člani upravnega odbora BD Ranca Ptuj (z leve): Matjaž Murko, Zlatko Jaušovec, Emil Mesarič, Jože Pfeifer in Marijan Habjanič.
z dvema ptujskima kluboma v Biogradu na moru. Člani BD Ranca Ptuj se regate redno in uspešno udeležujejo s skiperjem Dragom Klobučarjem. Lani pa je iz društva sodelovala še mlada ekipa Q-Rancarji z mladim skiperjem Alešem Mesaričem in zasedla 4. mesto v drugi skupini.
Prioriteta dela jadralne sekcije sta v lanskem letu bila področje tekmovalnega jadranja in vzgoja mladih jadralcev. Vodne športe so predstavljali tudi osnovnošolcem po osnovnih šolah. V šolo jadranja se je tako vključilo 21 mladih obiskovalcev s širšega ptujskega območja. »Med jadralci je v celotni lanski sezoni nastajal problem s trenerji. Za optimiste smo s pomočjo staršev pokrpali z Milanom Morganom, trenerjem ŠD Piran. Pri lase-
ristih pa smo bili brez trenerja, in so bili jadralci bolj samouki. Kljub pomanjkljivosti glede trenerja pa sta Uroš Judež in Jure Jaušovec uspešno odjadrala sezono. Udeležila sta se svetovnega prvenstva razreda laser 4.7 v Trogirju. Za naš klub je velik uspeh že uvrstitev na takšno veliko tekmovanje, vendar ni bila njihova prisotnost zgolj prisotnost, temveč tudi dobre uvrstitve. Uroš Judež je dosegel 155. mesto in Jure Jaušovec 229. mesto med približno 390jadralci,« je povedal Emil Mesarič, predsednik BD Ranca Ptuj. Aleš Mesarič in Luka Hvalec sta se udeležila dveh evropskih prvenstev. V razredu optimist pa sta uspešno tekmovala Jure Medved in Vid Lah. Pri veslaški sekciji je odgovorno vlogo trenerja prevzel Haris
34
GOSPODARSTVO / TURIZEM
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
Hrenko in po navodilih reprezentančnega trenerja Slovenije uspešno vodil treninge, kar se odraža v zelo dobrh rezultatih naših veslačev. Tilen Vidovič je najuspešnejši tekmovalec med veslači in v samem društvu ter tudi naj športnik Ptuja med osnovnošolci. Uspešna sta bila tudi Aleš Vršič in Darko Štrucl.
Pridobili so tudi novo opremo
V lanskem letu so pridobili tek-
movalna čolna za K-1 in K-2, za jadralce pa nova jadra za optimiste laser 4.7 in laser radial. MO Ptuj je kupila deset jadrnic razreda optimist, tri jadrnice laser, dva kajaka dvoseda, šest kajakov enosedov in tri sodniške čolne katamarane, ki jih preko Zavoda za šport hrani v prostorih društva in so namenjeni za potrebe vodnih športov v MO Ptuj. »Naše društvo se aktivno ukvarja s temi športi in zato so vsa ta plovila na razpolago našemu društvu. V lanskem letu
je s tem društvo pridobilo osnovne pogoje za svoj lastni športni razvoj in razvoj vodnih športov občine,« dodaja Mesarič. Lani so tudi začeli uporabljati veslaško progo in pomole. Sicer pa je društvu nemoteno delovanje onemogočilo le neupoštevanje pogodb s strani nekaterih sponzorjev.
Brunarico je že pred dvema letoma najelo podjetje Radial Ptuj za obdobje desetih let in jo tudi obnovilo z lastnimi sredstvi. S tem uspešno dopolnjuje ponud-
bo BD Ranca Ptuj in privablja nove obiskovalce. V prihodnje v društvu želijo ustvarjati pogoje za vrhunski šport, navdušiti mladino za vodne športe ter pridobiti strokovni kader za veslače in jadralce. Omogočiti želijo tudi čim širši množici, da bi se rekreirali na in ob vodnih površinah, ob tem pa bodo tudi vzpodbujali vse ključne akterje, da razvijejo to vodno bogastvo na in ob vodi.
Uspešni mladi rokometaši RK Drava
Vse prevečkrat se v športu v medijih pojavljajo zgolj prispevki, ki se nanašajo na članske ekipe in njihove dosežene rezultate, pozablja pa se na šport mladih, ki bodo čez nekaj let sami dosegli to, kar sedaj občudujejo pri svojih starejših kolegih. Mladi rokometaši Rokometnega kluba Drava Ptuj si zaradi svojih uspehov zagotovo zaslužijo del medijske pozornosti. Pomemben segment športa mladih se namreč kaže tudi v tem, da se otroke na nek način odtegne ulici in vključi v dejavnost psihofizičnega razvoja. Kvalitetno delo z mladimi na področju športa bi tako moralo biti pomemben faktor zavedanja tistih, ki so jim naši potomci zaupani v vzgojo in varstvo.
Bronja Habjanič
Otroci, ki igrajo mini rokomet (letniki 1998 in mlajši), so se izkazali kot dobri začetniki in se redno udeležujejo turnirjev na različnih ravneh. Gre za osnovnošolce iz osnovnih šol Mladika, Ljudski vrt, Olge Meglič in Markovcev. Osnovnošolci OŠ Mladika so se kot letos najuspešnejša ekipa s Ptujskega udeležili republiškega zaključnega turnirja v mini rokometu v Kopru. Med 24-imi najboljšimi področnimi ekipami v Sloveniji so se po dveh zmagah in enem porazu uvrstili na končno 10. mesto.
Pet najmlajših selekcij tekmovalnih ekip, ki igrajo ligo za državno prvenstvo (letniki 1997 do 1992), se je v letošnji naporni sezoni uvrstilo v končnico državnega prvenstva (polfinalne skupine), kar je uspelo le še trem klubom v Sloveniji. Ta podatek
pove največ o izrednem trudu, ki ga v klubu vlagajo v množičnost in kvalitetno delo z mladimi.
Končne razvrstitve ekip bodo letos sicer nekaj slabše od lanske sezone, ko se je kar štirim uspelo uvrstiti med prvih osem v državi (letniki 1995 so bili celo drugi). Kljub vsemu so te uvrstitve lep uspeh, saj so v predtekmovanju in v polfinalnih skupinah igrali z najboljšimi ekipami slovenskega mladinskega rokometa, kot so denimo RK Celje Pivovarna Laško, RK Gorenje, RK Prevent, RK Krško, RK Rudar Trbovlje
Vsekakor brez zavzetega dela trenerjev, ki z mladimi delajo in nanje prenašajo svoje bogato znanje in izkušnje, uspehov ne bi bilo. Ravno trenerji so gonilna sila v prizadevanju, da bi ptujski rokomet čez nekaj let ponovno dobil svojo domačo
ekipo, ki bi igrala v čim višji državni ligi. Trenerji v klubu se stalno strokovno izpopolnjujejo in opravljajo potrebna izobraževanja pod okriljem Rokometne zveze Slovenije.
Trenerji kot gonilna sila kluba
»Pogoji za trening rokometa na Ptuju so vse prej kot dobri,« poudarja predsednik Zdravko Peklar. Športnih dvoran, kjer bi mladi rokometaši lahko trenirali, enostavno ni dovolj, tako da starši svoje fante vozijo na treninge tudi v primerne dvorane v zunanje občine (Markovci, Juršinci, Podlehnik). »Ti termini pa so plačljivi in smo zanje v letošnji tekmovalni sezoni plačali dvakrat toliko, kot je znesek sredstev, namenjen klubu za športne programe s strani MO Ptuj,« dodaja Peklar. V želji, da bosta obe na novo obljubljeni športni dvorani kmalu začeli dobivati svojo realno podobo tudi v praksi in ne zgolj na papirju, se trenerji, mladi rokometaši, kakor tudi njihovi starši, nadejajo boljših časov za ptujski rokomet. Zagotovo brez finančne podpore številnih sponzorjev in predvsem generalnega sponzorja Pinus Rače, takšnih uspehov mladi ptujski rokome-taši ne bi mogli dosegati, hkrati pa bi bilo vprašljivo tudi samo delovanje kluba, če te podpore ne bi bilo. Neumorni trenerji
(Marko Kac, Mitja Žuran, Milan Baklan, Ladislav Sabo, Robert Krasnič, Maks Žuran
in pomočnika Sašo Petek ter Peter Kotar) ob tem iščejo vedno nove in boljše rešitve za napredek. Mini rokomet je bil letos domena trenerjev Tomaža Zem-ljiča, Aleša Benčiča, Marjete Malek, Saše Kafela in Boštjana Kozela. Brez organizacijske pomoči Vanje Žuran, Danila Koštomaja, Mirana Satlerja, Rudija Kokola in zdravniške oskrbe dr. Aljoše Toša, dr. Andreja Levaniča in medicinske sestre Majde Kac pa bi bila marsikatera tekma težko izvedljiva. Tu so še starši, brez katerih delovanje kluba v teh selekcijah enostavno ne bi bilo mogoče, tako po organizacijski kot tudi po finančni plati.
Povezovanje s pobratenim mestom Arandelovac
Da pa povezovanje ni možno le na političnem, ampak tudi na športnem področju, rokometaši dokazujejo že nekaj let. Že pred časom so navezali pristne stike s pobratenimi mestom Arandelovac iz Srbije. Kadeti so bili lani decembra zelo uspešni na mednarodnem turnirju Zvezde '08 v Beogradu. Mladi igralci so tudi v letošnjem letu dobili povabilo za gostovanje v Srbiji, a dokončne odločitve glede tega v klubu glede na finančno situacijo žal še niso sprejeli.
dfapMA 35
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
GOSPODARSTVO
Mesto Ptuj ima novega prvoligaša
Peter Golob
Ptuj ima novega prvoligaša, in sicer gre za Futsal Club ABA roletarstvo Saš bar, ki je v svojem krstnem nastopu v 2. SFL - vzhod napravil velik podvig in uspel napredovati v 1. SFL. Ptujčani so v polfinalu premagali Nazarje, nato pa v velikem finalu še Izolo. Zmaga in napredovanje Ptujčanov je več kot zaslužena, saj so bili boljši v obeh srečanjih, tako v Izoli (5 : 8) kot pred svojim občinstvom (6 : 1). Severovzhodni del Slovenije se upravičeno veseli tega uspeha Ptujčanov, saj se bo v tem delu Slovenije, tudi v primeru izpada Benedikta iz 1. SFL, še
naprej odvijal prvoligaški ples, in Ptujčani si vsekakor zaslužijo vse čestitke.
Marko Perger, športni direktor: »Veseli smo, to je velik dosežek za Ptuj. Ta konec Slovenije si zasluži prvoligaša. Celo sezono smo igrali na visokem nivoju, suvereni pa smo bili tudi v kvalifikacijah. V prihodnje želimo ekipo še okrepiti z domačimi fanti, v 1. SFL pa ciljamo na zlato sredino.«
Zahvala vsem
Leto je za nami ... Leto obstoja in prvih zametkov Futsal cluba Ptuj ABA roletarstvo Saš bar. Od ideje do moštva ... do prvaka! Tako bi opisal našo pot k uspehu in uvrstitvi v 1. SFL.
Srečevali smo osebe, ki niso
verjele v nas, naš projekt in v naše sanje, vendar se nismo predali, temveč nas je to vodilo naprej in nam vlilo še dodatne moči in volje, da smo lahko preskakovali vse ovire na poti do naslova prvakov 2. SFL.
Najbolj nas je žalostila zavrnitev nekaterih ptujskih podjetij, ki so raje ponudili pomoč našim konkurentom na parketu ali pa se sploh niso zmenili za nas, vendar smo tudi to premagovali celo sezono in skupaj s sponzorji ter donatorji, ki so nam stali nesebično ob strani in nam pomagali, pripeljali svojo barko do končnega cilja. Ob tej priložnosti se bi radi iz srca zahvalili vsem donatorjem in sponzorjem, ki so zaslužni za ta podvig novega ptujskega prvoligaša. Hvala zve-
zama NZS in MNZ Ptuj, Zavodu za šport Ptuj, MO Ptuj, vsa čast tudi PGD Grajena, ki nam je v težkih razmerah priskočilo na pomoč in nam nesebično pomagalo pri varovanju z Ninom Milošičem na čelu. Iskrena hvala vsem akterjem v klubu in zunanjim sodelavcem za pomoč pri izvedbi tekem, hvala vsem prijateljem in posebna zahvala navijaški skupini Modri kurenti ter Korantom iz Rogoznice, ki so skupaj pričarali nepozabno vzdušje tako doma kot tudi na gostovanjih. Posebna zahvala gre našim nesebičnim sponzorjem ter donatorjem, ki so nam stali ob strani v tej gospodarski krizi.
Še enkrat hvala vsem in se vidimo v 1. slovenski futsal ligi!
Nordijska hoja - enostavna, učinkovita in varna oblika
telesne aktivnosti
Nordijska hoja je ena najbolj učinkovitih, celovitih, varnih in dostopnih telesnih aktivnosti, ki jo lahko izvajamo preko celega leta. Primerna je za ljudi vseh starosti, tudi za tiste, ki niso dobro telesno pripravljeni ali imajo preveliko telesno težo. Če povemo preprosto, kaj nordijska hoja pravzaprav je: gre za hitro hojo s pomočjo posebnih palic, ki posnema naraven vzorec hoje. V zadnjem času postaja vse bolj priljubljena tudi pri nas. Lani jeseni je skupina zanesenjakov, ki se je z nordijsko hojo začela ukvarjati v okviru študijskega krožka v Animaciji, ustanovila Drušlvo za nordijsko hojo in krepitev zdravja Ptuj. Vodi ga Lidija Lazar, podpredsednica je Milica Robin.
Besedilo in foto: Bron ja Habjanič
Nordijska hoja se je začela pojavljati v 30. letih prejšnjega stoletja, uporabljali pa so jo smučarski tekači za treninge v poletnih mesecih. V današnji obliki se je začela razvijati leta 1996 na Finskem, ko so se v ideji, kako izboljšati zdravje državljanov, združili finski športni inštitut Vuerumaki, Exel - vodilni finski proizvajalec smučarskih palic - in nacionalna rekreativna organizacija Suomen Latu. Leta 2000 je bila na Finskem ustanovljena krovna mednarodna organizacija
za nordijsko hojo (INWA), s čimer so se ustvarili pogoji za razvoj te športne aktivnosti tudi drugod po svetu. Sistematično in strokovno posredovanje znanja o nordijski hoji je povzročilo, da se po zadnjih podatkih z njo redno ukvarja okrog osem milijonov ljudi po vsem svetu. Slovenija je članica INWE od leta 2003. Nordijska hoja je pri nas razširjena zlasti na področju zdravstva v obliki delavnic za izboljšanje in ohranjanje zdravja ljudi kot dodatna ponudba
v termalnih zdraviliščih in vse bolj tudi v športnih društvih. Postala je tudi izbirni predmet na ljubljanski Fakulteti za šport. Nordijska hoja ima velik sociološki učinek medsebojnega povezovanja ljudi in vse bolj sodi med nove aktivnosti za izboljšanje zdravja in prijaznejši življenjski slog.
Hoja za vsakogar
Ker lahko prilagajamo intenzivnost obremenitve, je ta način gibanja res primeren skoraj za vsakogar. Pri nordijski hoji je aktivnih kar do 90 odstotkov vseh mišic v telesu, ob tem pa krepimo srčno-žilni in dihalni sistem, razbremenjujemo obremenitve na skočnem in kolenskem sklepu ter kolkih in hrbtenici, izboljšujemo aerobno vzdržljivost, moč rok in ramenskega obroča. Nordijska hoja izboljšuje tudi gibljivost hrbtenice in učvrsti mišice nog in zadnjice ter trebušne in hrbtne mišice. Če jo izvajamo redno, izboljšamo tudi držo in popravimo svoj vzorec hoje. Ob tem pa ob
relativno majhnem naporu porabimo 25 odstotkov več kisika in 20-40 odstotkov več kalorij kot pri običajni hoji. Nordijska hoja učinkovito zmanjšuje tudi negativne dejavnike sodobnega, stresnega načina življenja.
Kako jo izvajamo
Najboljši učinek dosežemo s pravilno uporabo palic za nordijsko hojo. Takšne palice so lahke, imajo ergonomsko oblikovan ročaj in pentlji iz blaga, v kateri vpnemo roki in ju tako fiksiramo. Konica palic je prilagojena za hojo po mehkih travnatih ali gozdnih površinah. Za hojo po asfaltnih in trših površinah pa na palice nataknemo posebne gumijaste čepke, ki onemogočajo zdrse in blažijo udarce. Najboljše palice so narejene iz karbonskih vlaken ali mešanice karbona in steklenih vlaken, saj ti materiali ne prenašajo obremenjujočih tresljajev na zapestja, komolce in ramena. Pomembno je, da so palice lahke ter da nam dajejo zanesljivo podporo pri odrivu. Biti pa morajo primerne za našo
36 dfypisA
RETROSPEKTIVA PRIREDITVE
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
Iniciativna skupina članic Društva za nordijsko hojo in krepitev zdravja Ptuj - Lidija Lazar, predsednica, Milica Robin, podpredsednica, Darja Fajt in Romana Petek.
višino, njihova dolžina pa je odvisna tudi od dolžine našega koraka, dolžine rok, intenzivnosti vadbe, razgibanosti telesa in še česa. Preprosta formula za izračun dolžine palic je telesna višina krat 0,68 centimetra.
Kje se je lahko naučimo
V ptujskem društvu so si kot prvo in hkrati najpomembnejšo nalogo zadali promocijo nordijske hoje. Brezplačna demonstracija, ki je potekala 9. maja v Ljudskem vrtu, je pokazala, da je zanimanje za tovrstno rekreacijo med ljudmi precejšnje. Čeprav bi kdo pomislil, da gre za povsem nedolžno hojo, temu ni tako, saj je še kako pomembno, da se naučimo pravilne tehnike, te pa nas lahko nauči le izkušen strokovnjak oziroma inštruktor
nordijske hoje. Pri nas je to Lidija Lazar, ki ima licenco krovne mednarodne organizacije za nordijsko hojo - INWA.
14. junij - dan nordijske hoje - pohod okrog Ptujskega jezera
Če se že ali se še nameravate ukvarjati z nordijsko hojo, vas v društvu 14. junija vabijo na pohod okrog Ptujskega jezera.
V	poletnih mesecih bodo enkrat mesečno v Ljudskem vrtu pripravili tudi praktične demonstracije.
V	kolikor bo zanimanja dovolj, bodo poskrbeli za začetne in nadaljevalne tečaje. Enkrat tedensko, ob četrtkih ob 18. uri, se ljubitelji nordijske hoje dobivajo pri mostu za pešce, kjer se podajo na različne ture. Pridružite se
jim torej lahko tudi takrat. Cilj, ki ga v društvu zasledujejo, pa je hkrati s promocijo nordijske hoje poiskati tudi primerne poti
zanjo in jih ustrezno označiti. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefonskih številkah: 041/845-376 in 031/839-812.
Ptujski šolarji bodo junija odpotovali v Atene na mednarodne igre šolarjev
Skupaj smo izbrali šport! je slogan mednarodnih iger šolarjev, ki se bodo letos odvile v Grčiji, natančneje v Atenah. 41. igre po vrsti bodo potekale med 23. in 30. junijem. Prvič sploh pa se jih bo udeležilo 13 učencev ptujskih šol skupaj s športnimi pedagogi.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Prve mednarodne igre šolarjev so bile v Celju že leta 1968. Zanimivo je to, da so bili prav Slovenci pobudniki za izvedbo tako velikega in za celoten svet povezovalnega projekta. Organiziral jih je Metod Klemene. Letos se bodo v Atenah odvile že 41. po vrsti. Organizatorji pričakujejo 2000 mladih iz 71 mest celotnega sveta. Med drugim tudi iz Kenije, Tajske, Kitajske, Gane, ZDA ter Avstralije. Poleg športnih rezultatov je poslanstvo iger predvsem druženje športnikov vsega sveta in razvijanje prijateljstva med mladimi, ne glede na raso, veroizpoved, prepričanje. Naslednje leto bodo v Bahrainu (arabski otok v Perzijskem zalivu), Škotska jih bo gostila leta 2011. Slovenske, torej igre, kjer se pomerijo slovenski šolarji, pa so devete po vrsti in
bodo letos potekale v Velenju. Prihodnje leto, ko bo okrogla obletnica, pa na Ptuju. Ptujsko ekipo sestavlja 18 članov, od tega 13 šolarjev, štirje trenerji in vodja ekipe Anica Ternovšek Nogometno ekipo vodi Boštjan Zemljarič, atletiko Mojca Grame, tenis Zoran Krajnc, gimnastiko pa Nataša Kante Flanjak. Športniki so bili izbrani glede na športne rezultate v klubih in šolah. »Na dogodek, ki nam veliko pomeni in bo potekal med 23. in 30. junijem, se pripravljamo od novembra lanskega leta. Ogromno smo komunicirali z grškim organizacijskim komitejem. Potrebno je veliko podatkov, ki jih potrebujejo, kajti gre tudi za varnost otrok ter za to, da bo tekmovanje potekalo nemoteno,« pove Anica Ternovšek in nadaljuje, da gre naj-
Logotip Slovenskega združenja mednarodnih iger šolarjev.
večja zahvala MO Ptuj županu dr. Štefanu Čelanu, direktorju občinske uprave mag. Stanku Glažarju ter Marjanu Lenar-tiču, v. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj, ki so finančno podprli projekt. Naj omenim še to, da je
MO Ptuj vstopila v Slovensko združenje mednarodnih iger leta 2007. Združenje zajema 14 slovenskih mest, od tega se bo kar deset slovenskih mest udeležilo mednarodnih iger v Atenah.
> CI
ulna:
<1.
Športne prireditve - JUNIJ
ŠPORTNA DVORANA CENTER	
Sobota, 6. 6.	Zaključna prireditev Gimnastičnega društva Ptuj
Sobota, 13. 6.	Turnir vseh generacij - NTK Ptuj
Sobota, 20. 6.	Prireditev Plesnega kluba Mambo
37
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
PRIREDITVENI VODNIK
PROGRAM junij
inpP
IMESTNO MILJ
02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si
ZA IZVEN
1. 6. ob 10.00 in 12.30
rokgre: Smeti na luni, za šole in izven
2. 6. ob 10.00	rokgre: Smeti na luni, za šole in izven
4. 6. ob 10.00 in	Plesni center Mambo Ptuj: plesna predstava Sestav-
12.00	Ijanka
6. 6. ob 10.00	Plesna šola Ples Plus: zaključna produkcija
17. 6. ob 18.00	Plesna šola Power Dancers: letna plesna produkcija NA GOSTOVANJU 8. 6., 9. 6., 15. 6.
in 16. 6. ob 20.00
Jordi Galcerân: Grönholmova metoda, v Domžalah
PRIPRAVLJAMO
1. 7. ob 21.00
5. 7. ob 21.00
Grad Vurberg
Peter Shaffer: Leticija in luštrek, Premiera na ptujskem gradu
100. uprizoritev predstave Hamlet
cftD
P t U J
Program v juniju
Petek, 5. junija, ob 19. uri
FRANCOSKI VEČER Aurelie Aguettaz, prostovoljka v programu Evropske prostovoljne službe oz. EVS, že od novembra 2008 dela v CID-u. Spoznala je Ptuj in življenje pri nas, zdaj pa bo Ptujčanom približala svoje mesto, Grenoble, in svojo deželo. Poleg slik, glasbe in besedne predstavitve bo pripravila tudi hrano in pijačo. Večer bo potekal jezikovno pestro - v slovenščini, francoščini in angleščini. Vstopnine ni, prijazno vabljeni!
Sobota, 13. junija, ob 20.30
METAL KONCERT ERUPTION (http://www.myspace.com/eruptionband) DICKLESS TRACY (http://www.myspace.com/dicklesstracygrind) EXTREME SMOKE 57 (http://punx.com/grindcore/) Vstopnina z rezervacijo: 3 evre, brez rezervacije: 4 evre.
Rezervacije na: vile.entertainment@gmail.com
Petek, 19. junija, ob 19. uri
ZAKLJUČNA GLASBENA PRODUKCIJA Večer z novo naštudiranim glasbenim programom bodo predstavili mladi glasbeniki, ki obiskujejo tečaje v CID-u, skupaj z gosti. V lepem vremenu bo koncert v parku pri CID-u, sicer pa v našem klubskem prostoru. Vstopnine ni!
V juniju je še vedno na ogled razstava
EVROPA V ŠOLI Pregledna razstava izbranih likovnih in fotografskih izdelkov, ki so jih osnovne in srednje šole poslale na letošnji natečaj.
krijemo stroške malice in prevoza. Vabljeni izkušeni in manj izkušeni prostovoljci! Delavnice bo pripravila prostovoljka v projektu EVS, Aurelie Aguettaz. Prijave zbiramo do 12. junija 2009.
SKUPNOSTNI PROGRAMI
Sobota, 13. junija, ob 16. uri na prostoru Kinološkega društva Ptuj
15. POMLADNA VETRNICA »Tečemo in skačemo, vsi se glasno smejemo, skupaj mi se veselimo, vetrnico spet vrtimo!«
DPM Ptuj, CID Ptuj in Kinološko društvo Ptuj tokrat vabijo na zabavno-gibalno srečanje staršev in otrok, kjer bo pozornost posvečena medgene-racijskemu uživanju v različnih aktivnostih, druženju s športniki, plesalci, ustvarjanju v delavnicah, seveda pa bodo na voljo tudi tradicionalne brezplačne palačinke!
Vstopnina za odrasle je 5 evrov, za otroke je vstop prost! Na prireditev ste vabljeni peš ali s kolesi, tako zaradi zdravja kot zaradi prijaznega odnosa do
POCITNISKI PROGRAMI
Počitniški programi za otroke in mlade bodo objavljeni v brošuri Mestne občine Ptuj Poletje na Ptuju 2009, informacije o programih pa bomo pred koncem pouka razdelili na letakih vsem osnovnim in srednjim šolam na Ptuju. Objavljeni bodo tudi na naši spletni strani in v lokalnih medijih. Možne so tudi spremembe programa, zato vas vabimo, da spremljate sveže informacije na naši spletni strani www.cid.si.
SUBVENCIONIRANO LETOVANJE OTROK IN MLADOSTNIKOV
Informacije o možnostih subvencioniranega letovanja otrok in mladostnikov z ZPM Maribor v Materadi pri Poreču so na voljo v Uradnem vestniku MO Ptuj v tej številki Ptujčana.
LETOVANJA IN TABORI
V CID-u so na voljo informacije o različnih možnostih letovanj in taborov za otroke in mlade.
SERVISNA DEJAVNOST
Sreda, 17. junija, ob 18. uri v Mestnem gledališču Ptuj ZAKLJUČNA PRODUKCIJA PLESNE ŠOLE POWER DANCERS Vse skupine, ki vadijo v CID-u pod mentorstvom Spele Tratnik Peklar, bodo skupaj z gosti predstavile svoj plesni program. Pravočasno si zagotovite vstopnice!
INFORMIRANJE
V tem šolskem letu bo zadnja številka CIDOPISA, našega brezplačnega mesečnika, ki ga ustvarjajo mladi, izšla še pred 24. junijem!
ODPIRALNI CAS
• Od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure; • kavarna, ki jo vodi Klub ptujskih študentov, je odprta v času klubskih dogodkov od 18. ure naprej.
Med poletnimi počitnicami bo odpiralni čas ostal enak, le da bo potekalo v naših prostorih veliko počitniških programov, zato ne bodo vedno na voljo za igranje namiznega tenisa, pikada, družabnih iger ...
Zahvala
PROSTOVOLJSTVO
PROSTOVOLJSTVO MED POLETNIMI POČITNICAMI Vabimo mlade, ki jih zanima vodenje ustvarjalnih delavnic za otroke, da postanejo del ekipe animatorjev na uličnih delavnicah med počitnicami. Delavnice bodo potekale od 29. junija do 31. julija vsak dan od 10. do 12. ure. Vsak se lahko v projekt vključi za en teden ali več. Prostovoljcem
Peter Letonja iz Krempljeve ulice 8, Ptuj, se zahvaljujem svoji osebni zdravnici dr. Brigiti Baklan, ker mi je v težkih trenutkih bolezni stala ob strani, me bodrila in mi dajala upanje. Prisrčna hvala in še veliko delovnih uspehov vam želi vaš pacient Peter Letonja.
38
RETROSPEKTIVA PRIREDITVE
29. MAJ / VELIKI TRAVEN 2009
Prvomajski mlaji, ki simbolizirajo pomlad, ta čas krasijo
kraje po Sloveniji
Maj je mesec cvetja, narava se prebuja in upravičeno lahko priznamo, da se na nek način prebudimo tudi mi. Za to poskrbijo tudi prvomajske prireditve.
Maj je mesec cvetja, narava se prebuja in upravičeno lahko priznamo, da se na nek način prebudimo tudi mi. Za to poskrbijo tudi prvomajske prireditve, kot je 1. maj, praznik dela ter praznovanje obletnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Prvomajski mlaji, ki simbolizirajo pomlad, ta čas krasijo celotno Slovenijo.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Letošnje osrednje prvomajske prireditve so se pričele na predvečer prvega maja na prireditvenem prostoru pristanišča Ranca ob Ptujskem jezeru s skokom padalcev Aerokluba Ptuj. Proslava ob prazniku dela je bila v znamenju novega obdobja, ki smo mu priča, ter spoštovanja človeka. Nagovor je začela predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije Lidija Jerkič, ki je zbrane pozdravila ter poudarila, da je praznik namenjen tudi tistim, ki so ob pravem trenutku, pred 120-imi leti vedeli, da je čas za spremembe. »Življenje se je obrnilo marsikomu izmed nas na glavo, tako navadnemu delavcu kot lastnikom velikih podjetij. Plujemo v istem čolnu, ki je poln skrbi in negotovosti. Med ljudmi vlada pesimizem in negotovost,« ter dodala, da se je izkazalo, da kapital ne more in ne sme biti cilj družbe, v kateri živimo. »Napihnjen balon
kapitala je počil, delodajalci naj čimprej prepoznajo vlogo delavcev, ki pljujejo sedaj v istem čolnu kot delodajalci. Pozivam jih, da bodo ostali na istem čolnu z delavci, ko bo kriza mimo.« Zaželela je še, da Slovenija ne bo nikoli več domovina zarot in elite tajkunov, ter zaključila s parolo. »Delu čast in oblast.« Nadaljeval je župan dr. Štefan Čelan, ki je priznal, da se je ta kriza, ki smo ji priča, morala zgoditi. »Potrebno je dvigniti zavest ter se odmakniti od ne-oliberalnega sistema,« ter ve-hementno nadaljeval, da ga je strah napovedi, ki v letu 2025 napovedujejo, da bo le peščica ljudi imela v lasti 95 odstotkov celotnega svetovnega denarja. »Takšen svet bi bil nesmiseln, zato, dragi sindikalisti, se bomo še naprej borili za človekovo dostojanstvo. Skupaj že iščemo poti iz krize.« Slavnostni govornik 5. obletnice vstopa Slove-
Na osrednji proslavi ob prvem maju ter 5. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo: Aurelio Jurij, poslanec Evropskega parlamenta, Lidija Jerkič, predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije, ter župan dr. Štefan Čelan.
nije v Evropsko unijo poslanec Evropskega parlamenta Aurelio Jurij pa je sklenil uradni del z besedami: »Slovensko članstvo v družbi najrazvitejših je v tem obdobju prineslo več dobrih kot slabih stvari. Evropska unija bo namenila premagovanju krize članicam 200 milijard evrov. Evropa se pripravlja na ponovni zagon gospodarstva.« Sledil je dvig evropske zastave v ptujskem Europarku, na Ranci pa vrhunec četrtkovega dne - prižig prvomajskega kresa na Ptujskem jezeru, ki se ga je udeležilo okrog 2000 ljudi. Naj omenimo, da je kresovanje potekalo tudi na Turnišču. »Prireditve ob praz-
niku dela, ki so se zgodile ob 'Ptujskem morju', so združile več organizacij (Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije - Osnovna organizacija Ptuj, Klub Ptujskih študentov, Turistično društvo Ptuj, Zavod za šport Ptuj, MO Ptuj ter Brodarsko društvo Ptuj) in postavile temelj za začetek tradicije, kjer se bomo Ptujča-ni družili z vsemi od blizu in od daleč. V naslednjih letih je potrebno združiti še več moči, da bodo prvomajske prireditve ob Ptujskem jezeru postale prepoznavne po celotni Sloveniji,« je ob koncu prireditve povedal Emil Mesarič, predsednik Brodarskega društva Ranca Ptuj.
Športnih prireditev se je udeležilo: 150 kolesarjev, osem tekačev, 60 pohodnikov, 20 tekmovalcev v odbojki na travi in v malem nogometu ter 50 ljudi, ki so se udeležili spusta s kajaki in rafti. Po besedah organizatorjev se je v dveh dneh na Ranci zbralo 3000 obiskovalcev.
Praznik dela je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred, pa tudi največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Zaradi politično levega navdiha, ki ga nosi praznik, je bil prvi maj skozi zgodovino izstopajoči dogodek za demonstracije različnih socialističnih, komunističnih in anarhističnih skupin.
Praznovanje prvega maja je prastara ljudska kulturna šega. Praznik je povezan s čaščenjem cvetja, zelenja in drevja (majski mlaji). Beseda mlaj v slovenščini pomeni mlad, torej simbol pomladi. Mlaj - obeljeno deblo in zeleni vrh je ponazoritev pradavnega drevesa življenja, simbola rodovitnosti in življenjske rasti.
Vir: google.com
39
DRUŠTVO ARS VITAE
društvo za pomoč odvisnikom od nedovoljenih drog
- svetovanje in visnikom, starše žrtvam nasilja in gotrajno brezpose drugim družbeno posamezniki
ar
¿LTS
pri-jTÉ r t1 LÍ P'r i
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
« 02 749 21 50 S luptuJ@slol.net
Center vseživlieniskeaa učenja Podravje.
a
« SVETOVALNO I (ItEDliÍE * PTUJ
brezplačno svetovanje in samostojno učenje
BREZPLAČNE RAČUNALNIŠKE DELAVNICE ! junij, julij, avgust 2009
Vse zainteresirane vabimo, da se prijavite na brezplačne računalniške delavnice, ki jih bomo organizirali v prostorih LU Ptuj.
E2D
S
Obiščite tudi naše Točke vseživljenjskega učenja na Ptuju v prostorih _Bistre, CIPSa ter Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj.
www.cvzu-podravje.si
www.lu-ptuj.si
^ LEKARNE PTU
LEKARNA PTU| TRSTEN¡AKOVA 9 51-2250 PTU j T 02 771 50 01
LEKARNA PTU| |E ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.OD, V SOBOTO: 7.OD - 14.00
DEŽURSTVO! ¡UNij: B.E.2009 - 30.E.2009
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE Z|UTRA|, DB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE zjUTRAj DO 7. URE NASLEDNJA DNE.
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00.
E
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
S 02 749 21 50 H luptuj@siol.net
Opereqjo delno f*iantw Evropska uijja a Evropskega socialnega sklada (85 %) ta- Niristretvo RS za ždstvo in 2part (15 %). Operacija * tvojo v okviru Operativnem prodana razvoj flaieildh vin» za obdobjc 2007- 2013, rzzinfen prtortUK Razvoj BaveBdh vtrw In vs^MJeiVkega uSenja; predroatne usmerit« lzbc(jian)e kstovcea In učnlmvttmiu astern« Lntrah-vai-Ja In iBpoeaU^nja,
Center vseživljenjskega učenja Podravje
V mesecu juniju pričenjamo z novimi skupinami:
DIETNA IN ZDRAVA PREHRANA - pričetek 15. junij 2009
Namenjen je vodjem kuhinj, vodjem prehrane, kuharjem in vsem, ki ee ukvarjajo 6 prehrano ali pripravljajo hrano v bolnišnicah, zdraviliščih, hotelih, šolskih kuhinjah, vrtcih, domovih za starejše občane in drugih ustanovah.
SOCIALNI OSKRBOVALEC / OSKRBOVALKA - pričetek v juniju 2009
Program je namenjen vsem, ki se želite usposobiti za izvajanje pomoči na domu.
VILICARISTI - pričetek v juniju 2009 KNJIGOVODSKA DELA - pričetek junij 2009 SOBARICA - pričetek junij 2009
Usposabljanje poleg sistematično pridobljenega znanja pomeni tudi možnost preizkusa kandidatVkandidatov, ali izpolnjujejo pričakovanja delodajalca ter pomeni tudi možno ponudbo iskalkam zaposlitve ženskega spola z nižjo izobrazbo.
RflDftpom 92,3 ...wozaFU
www.radiogrom.si
Oglase za Ptujčana trži:
agencija Lotos
marketinsko & medijski center
Agencija LOTOS d.o.o.	Uprava in uredništvo medijev:
Marketinško - medijski center Kerenčičev trg 8, 2270 Ormož Jadranska ulica 16, 2250 Ptuj
Naša nova telefonska številka je: tel.: 00386 (0)2 741 71 21 faks: 00386 (0)2 741 71 22 gsm: 00386(0)40 218 895 e-mail: lotos.ptuj@siol.net
Kontaktna oseba: Liljana Vogrinec
www.agencijalotos.net
V našem centru tudi ULTRAZVOK - KAVITACIJA
^ /	najsodobnejša metoda za
^'odstranjevanje celulita in maščob!
Center za hujšanje in oblikovanje telesa Linea Snella sedaj tudi na Ptuju!
vww.lineasnella.si
Brezplačen pregled
Pokličite 05 992 77 OO
C
Linea Snella - Ptuj, Aritares linija d.o.o. / PSC Mlekarna, Čučkova ulica 5, 2250 Ptuj