•• puVitjm »luža— ir
Khele vMk torafe, CsSrMft la
(•aa	StetriOti	K	1-50.
jp
w/’
Časopis za trgovino, industrijo in o»'
as
_	u	<r	Or»«MB»	ii**v	IJ/L	~	Dcptol	«.	m	-	itevOka	pri ttkmvtmr-
m Mpp«5* BBS* Mk Z ia « jwf Uta K 15, n ietrt Irt* K Kt laaaaCm K M« a tnesamr*-
J\V
YO»-'
te VB w v UJabQa»L
UTO IV.
LJUBLJANA, dne 13. decembra 1921.
ŠTEV. 135
Poštna upravaf boj kotira trgovski promet.
Gospodarska politika vseh naprednih držav stremi za tem, da aboljšuje promet in z vsemi mogočimi prometnimi olajšavami pospešuje gospodarski razvoj in ekonomski napredek države. Med najvažnejše sestavne dele prometnega zistema spada pošta z vsemi svojimi napravami in sicer vozno pošto, brzojavom, telefonom in poštno hranilnico, odnosno čekovnim zavodom. Poštna uprava stremi povsod za tem, da čim bolj o-lajša in v čim večjem obsegu razvije trgovski promet. Pri nas je ravno na-Bprotno in je birokratizem v poštni upravi dosegel vrhunec. Ogromnemu povišanju telefonskih pristojbin je sledilo povišanje pisemske frankature, takoj nato skrčenje uradnih ur za zimsko dobo in povišanje pristojbin za poštne zavitke. Pri tem pa poštno o-sobje zahteva od države povišanje plač, pomnožuje se stalež, delajo investicije, posebno v nekaterih pokrajinah, neglede na to, da promet propada in je pošta že davno izgubila svojo javnokoristno funkcijo, ki bi jo imela v prid našega gospodarstva vršiti. Z izgovorom, da nima dovolj kredita za uradne pavšale na razpolago, Be je kratkomalo skrčilo število uradnih ur za zimsko dobo. Ministrstvo se je postavilo na stališče, ako hočejo interesenti, da se bo uradovalo tudi pozimi v polnem obsegu, morajo prispevati poštnim uradom za drva, premog, razsvetljavo itd. Posnemanja vreden dober vzgled! Kaj, ko bi vpeljali še ostali državni uradi take vrste naturalnih dajatev. Medtem pa vidimo razsvetljene poštne urade, kjer se v dobro zakurjenih prostorih pri zaprtih vratih greje poštno osobje ob času, ko bi imel biti poštni urad odprt.
Pristojbino za poštne pakete se je dvignilo na 20 kron, za do 5 kg zavitke in 40 kron za 5—10 kg zavoje. Razen tega zahteva pošta še, da se vsak zavitek zavije v platno, ki stane danes tudi lep denar. Posledica teh pristojbin je bila, da je prejšni pošt n o-paketni promet popolnoma propadel, posebno v bližnjem okolišu. Vsakemu trgovcu bolj konvenira iti osebno po blago v mesto k grosistu ali tovarnar-
ju, kakor pa si ga dati pošiljati po pošti. Ako vzame ob taki priliki, kjer si lahko osebno izbere blago in dogovori z dobaviteljem par zavitkov po 5 kg, ima mnogokrat plačane potne stroške, obenem pa ima vsaj blago sigurno in takoj doma, ker Bi ga je prinesel sam. Radi tega je osebni promet na železnicah ogromno narastel in je po zadnji statistiki že močno presegel mirodobno frekvenco.
V nekaterih krajih so prevzeli oskrbovanje poštnopaketnega prometa upokojeni železničarji, ki uživajo ugodnost proste odnosno režijske vožnje in za nizko odškodnino drage volje oskrbijo vsa pota.
Radi odprave znižane krajevne pisemske pristojbine, se večjim uradom in podjetjem izplača, da imajo slugo za dostavljanje, ker je cenejše, hitrejše in sigumejše kot pa pri oddaji na pošto. Iz nekaterih krajev do-našajo železničarke. kot »potovke« pisma v Ljubljano.
Poštno upravo samoumevno ničesar ne briga, ali promet vsled njenih blaznih pristojbin trpi. Ona nima nobene prometne statistike in vsa njena uprava stremi za tem, kolikor mogoče se razbremeniti od dela. V mestih po deželi se je pred vojno dostavljajo pošto v vsakem vlaku, sedaj isto osobje dostavlja samo enkrat na dan.
Enako je s poštnočekovnim prometom. Že leto dni se borimo zaman, da bi se tu napravil red, da bi se začele imetnikom računov obrestovati vloge. Vse tozadevne spomenice gospodarskih organizacij meče ministrstvo v koš. Kakor znano, ima čekovni urad en del svojega premoženja naloženega v 7% državnem posojilu, drugi del pa pri bankah na visoko obrestno mero. Pa od vseh teh dohodkov nimajo interesenti ničesar, vse komaj zadostuje pri sedanjem gospo-darenju, da se krijejo upravni stroški. Kam naj vodi ta režim? Ali res ni nikjer moči, ki bi tu napravila enkrat red?
Posebno so prizadeti vsled skrčenja uradnih ur na 6 oziroma 4 ure namesto osem normalnih ur abonenti telefonskih postaj na deželi. Plačevati morajo isto naročnino kakor abonenti v Ljubljani, ki imajo vsaj veliko lokalno mrežo na razpolago, medtem
ko so deželni abonenti navezani skoro izključno na ^medkrajevni promet, katerega morajo še posebej plačevati. Vsled skrčenih uradnih ur ne dobijo med dopoldnevom, ko je promet iz glavnih centrov najjačji na deželi, skoro nobenih zvez, popoldan pa je pošta zaprta in tako jim stoji draga telefonska naprava popolnoma neuporabna. Poštna uprava je za vse prošnje gluha, za stvarne razloge nedostopna in odgovarja stereotipno, da vsled visokih izdatkov za osobje in materijal ne more znižati pristojbin.
Tako poštno gospodarstvo ovira in ubija sistematično naše trgovske zveze in promet in čas bi bil, da bi se začeli naši politiki, posebno oni, ki pobijajo draginjo, zanimati za našo poštno upravo.
M. E. Lajovic.
Kako naj preračuna službodajalec odbit-Ijive davke za svoje uslužbence.
V člankih trgovskega lista št. 99 in naprej pod gorenjim naslovom ter pod naslovom :* »Davčno jamstvo delodajalcev glede dohodnine in plača-rine«, v št. 94a in 95 se je o tem vprašanju razpravljalo zelo temeljito in obširno. Vsi ti članki pa ne tvorijo tistega, kar splošno naobražen trgovec rabi, to je kratkega in preglednega dela. Vsled tega dejstva in na prošnjo nekaterih svojih tovarišev sem se odločil objaviti tabelo, katero sem priredil sam za svoj obrat, kar z ozirom na praktičnost in preglednost storim.
K obema zgoraj omenjenima člankoma in v popolno razjasnjenje je potrebno, da ponovim, oziroma obrazložim posamezne stavke.
Kot podlaga odtegnitvi davkov služi pri nastavljencih, katerim med letom ni bila plača spremenjena oni davek, kateri je bil nastavljencu predpisan za leto 1920. Ti slučaji pa so letos a priori izključeni, ker je socijalno čuvstvovanje in draginja moral ično zahtevala od vseh delodajalcev povišanje plač vsem svojim nastavljencem. Izza dne 1. julija je
torej delodajalcu odtegniti na podlagi izplačilnega lista oziroma blagajne delojemalcu dohodnina, ki se izračuna na celo leto- Pri vsakem povišanju pa se mora upoštevati prejšnje izplačane zneske in za ostali del leta s povišanjem preračunanih skupnih dohodkov. Ravno v sedanji dobi, ko je plača takorekoč od meseca do meseca drugačna je davčna tabela neprimerne, važnosti in more zaščititi delodajalca od eventuelno velikih izgub.
V splošnem se podcenjuje nared-
ba finančnega ministrstva, kar je pa popolnoma proti Interesom delodajalca. Delodajalec jamči za vse davke, ki jih imajo plačati njegovi na-stavljenci ne glede na to, ali so v dobi, ko se jim davek predpiše še pri njemu zaposleni, ali pa se nahajajo v drugem podjetju, drugi državi, ali so celo umrli. Pri natančnem pregledu tabele se vsakdo lahko uveri, da so davki precej visoki in bi mogli povzročiti delodajalcem veliko škodo. To v splošnem.
Tabela sama na sebi ne rabi pravzaprav nikakšnih navodil, ker so davčne podlage pri vseh vrstah davka navedene. Eno točko pa moram prav posebno povdariti in sicer k rubriki VIII. V splošnem prevladuje mnenje,, da je za odmero občinske doklade merodajna občina, v kateri se nahaja obrat, oziroma delodajalec, vendar je to popolnoma napačno. Občinske doklade so med občinami tako različne, da bi n. pr. delodajalec, katerega obrat se nahaja v Ljubljani, njegovi delojemalci pa stanujejo v Mostah, doplačal na občinskih dokladah 15%, v slučaju, da delojemalec ni več v njegovi službi in bi davčna oblast od njega ne mogla izterjati davka.
Važno je tudi oddajanje teh dohodnin davčnemu uradu. Vse dohodnine, odtegnjene delojemalcem, zapadejo 15. marca, oziroma junija, septembra in decembra in ima davčni urad na pravočasno oddajo eksekucijsko pravico ter pravico do zamudnih obresti. Treba je torej do naznačenih rokov sestaviti seznam, poimensko navesti delojemalce ter zanje uplačani davek, katere zneske vknjiži davčni urad v dobro računu
Kronika razvoja hranilnic.
Sestavil: I. Mohor id (Nadaljevanje.)
S čekom je dobil poštnohranilni urad izredno mobilnost, ki reagira tudi na hranilni promet, da je enostra-nost nalaganja hranilnih vlog manj občutna. Za čekovni promet so določene sledeče možnosti fruktifikacije:
a) nakup salinskih listov;
b) vloge na tekoči račun pri bančnih zavodih;
c) lombardni posel razen report-nega;
d) diskontiranje kuponov pripust-nih efektov in lozov;
e) diskontiranje menjic, ki so bile diskontirane pri kaki banki, hranilnici ali kreditni zadrugi;
f) nakup državnih zadolžnic, zastavnih pisem in priorit. obligacij.
Ob petindvajsetletnici avstrijskega čekovnega urada so bile omenjene vrste porazdeljene na sledeči način:
1. kontokorentne vloge, lombard in reeskont 162 milijonov kron;
2. salinski listi 23 milijonov kron;
3. državne rente, imenska vrednost 62 milijonov kron;
4. ostali vrednostni papirji brez-dvomne bonitete 120 milijonov kron.
Poseben rezervni fond čekovnega prometa pa je dosegel z letom 1910 18,231.907 kron. Pregled razvoja vlog čekovnega prometa nudi poseben statističen izkaz.- Čistega dobička je leta 1906 donesel čekovni promet 6,065.198 kron.
Pričetemu delu privatne in javne iniciative na polju žirovega prometa leta 1883, ko so skoro istočasno s poštno hranilnico tudi splošna depozitna banka, c. kr. privil. Landerbanka in Wiener Bank Verein zasnovale svoje oddelke za krožni odračun, je zakon z 1.1906 dal potrebno prožnost, da postaja vedno bolj bistvena potreba vseh prometnih institucij in krogov. Da bi se čekovni račun bolj razširil, je bila določena osnovna vloga zanj na 100 kron, s 2 % obrestovanjem. Ček je dobil iste privilegije kot hranilni pro-
met. Od leta 1884 se je razvil polagoma tudi odračunski promet, katerega se udeležuje 98% vseh lastnikov čekovnih računov. Poštno hranilnemu uradu pa so razen težke uprave osrednje notranje službe, kjer je posamezne dni promet v čekovnem prometu narastel na 300.000 postojank, preosta-jale še važne naloge, organizirati promet z državnimi blagajnami, z avstro-ogrsko banko, z ogrsko poštno hranilnico, mednarodni kontinentalni čekovni promet ter skrb za filijalno mrežo v Orientu in na Levanti in konečno zveza z številnimi kolonijami avstrijskih izseljencev v tujini, posebno v Ameriki.
Glede izvrševalne metode prometa poštne hranilnice z državnimi blagajnami, je še vladala splošna negotovost, ko je kamniško glavarstvo leta 1885 kot prvi državni urad v Avstriji pristopilo k poštnemu čekovnemu prometu. Temu vzgledu so kmalu sledile druge velike organizacije, še istega leta je pristopilo rudniško ravnateljstvo v Pribramu in splošno ravnateljstvo državnih železnic. Po prvih poskusih se je začel po letu 1895 pro-
met z vsemi državnimi uradi rapidno razširjati. Po vrsti se je začel v resor-tu finančne uprave, ko so pristopile k čekovnemu prometu osrednja državna blagajna na Dunaju, blagajna taksnega urada na Dunaju in vsi davčni uradi. Iz drugih resortov so pristopili vsi sodnijski uradi in večina vojaških blagajn, konečno še centralni uradi monopolne režije in državni šolski zavodi. Uspeh razvoja je bil, da so se vsi državni uradi z intenzivnejšim prometom udeležili čekovnega prometa in imeli že 1. 1907 2148 čekovnih računov. Prvotno se je promet omejeval skoro samo za posredovanje vplačil med občinstvom in državnimi blagajnami in državni računi so se nakazovali dalje na višje inštance, pozneje se je 1. 1907 in 1908 organiziralo tudi izplačevanje. Obseg prometa kažejo nekoliko sledeče številke. Leta 1907 je bilo samo na davkih vplačano na položnice državnih davčnih uradov o-kroglo 210 milijonov kron in samo na Nižje Avstrijskem se je mesečno izplačevalo okroglo 22.000 penzij potom čekov poštne hranilnice.
(Dalj* prib.)
O CK
o- ~
(A —
7T ™ O
? 3
m
VJ
n
K
cn
gZo
O ft5 rt §.§ 7" 3
I ■« q
^ — P
75' o O 3* rr o Ou CL
Ž £
S 3 "O » 6) 1
£3 3 3 3 £
» rv re w“.
3 ° •o 5 —
D.°2 n
O N 0. 3 3 »» O d in O X- 7T
a
—	3
i (P O
p
rv o c
3
- B
ro
c O’ 7T
O o
O.
a. £ o o 3“ =T O 2
d,
5± grq i. w
*TJ
o
o. o
r* j:
2“ ° 3 3
"" cr
N ^
3	••
v>
7?
Tu je všteti vse prejemke delojemalca v denarju ali naturalijah (stanovanje, hrana, renumeracije itd.)
o
o
o
o
o
00
ut
o
o
o
so
o
oo vj sj a o\ O Ut O Ut to O O O O ut
o o o o o o o o o o
Tlll I"
00
o
ON Ut
II li
vj v|
o o
-o VJ
o o
^ Co OJ OO^N.
o o o o o o o o o
Ch O' On
o o o
oj ro ro to ro
OOO^^Ni
o o o o o o o o o o o o o o o
I I
ut Ut ut ut ut o o o o o
o o o o
3 “t
5 S.
CL g
II
C M w
to . CT- <
00 g
^ ZT.
- 3*
3* N O o s cr a tu a
T* W P
5. BJ < 3- rv
00 P'
"to*
I 6»
< .
m
7T ;
i
D.
o
Dohodki reducirani z odstotno postavko naznačeno v tabeli I.; vsak znesek se računa vštevši predpisanega zneska (n. pr. kosmati dohodek 22.500'— spada pod 12.000'—).
ft	w+	m*
CL	to	o
o ' N
P?*3
o n
825
*c'
/*«■? E
o
o
O*-.
o «*
§3
®8.
■2-(A — W ^ 3
(O -* O O 0^000 o o o o o o o o o o o o
O Ut Ut 4*
00Ssl4». —I> vo Sju
On
00 ut o o o o o o
<D vO
O 00 O 00
O o o o o o
00 00
o to
to ro
OJ OJ
oj oj oj
v] ut oo to
to to
oj oo
OJ OJ
to Ut
ut ut
Ut Ut ut 4» 4w 4* Ov ro o oo to o o o o o o o o o o o o
000 o o o
1 I Ul L
OJ OJ
OJ OJ
00 o
tO M tO tO ro
OO U M O
o o o o o o o o o o o o o o o
VO 00 vj
o o o o o o o o o
Ch Ul 4.
O O o
O O O
o o o
OJ to o o o o o o o o o
i i n m i i i i i rr
Ut Oj 00 OJ •*. ON
tO tO	N)	—*
Oj	^	\o	vj	-vj
o o	o	o	o	o
"O Qn	Qn	Ut	Ut	Ut
Oj O' ON OJ Ut
mA 0
O' vj SO
'OOONJ^O' MOOVOO^ 00 On OJ On OJ
Ut ut Ut SO ut •-* vi to o
a* 4* oj
ON to 00 nO 00 vj
oj oj ro
4* O V|
00 NO OJ
I INI 11 N I 11 1 1 I I I 1 I 1 II I I M n I 1 I I I I I 1 I I I 1
Pod točko 8) pripadajo: samci, vdovci in vdove brez otrok
no oo
to ON ^sj O'
■=Too
V/l Vrt
UMN^MOO^^^UlUlUlUlUl^iO^OUiOaMOO ^^OiA.J.CJOOtOvIOOtOMO^piOvOvJ^vl - 4». *0 O OJ oTs] <0««^VTOO^bJNON)W«
muiooov/iomoomoi^^^oomunjunmuiVffVAVBOo^otfmoouiovnom^
»M0>0'0‘
OtOOOUtUl«-’N***w'N'»“*t* ONONVlOOOJVJtOONtOOO
o^booesjsauiut^^
U^OsvOtOaOUtOOtOONO
Pod točko b) pripadajo: poročeni brez otrok, vdovci in vdove z enim otrokom
o> Ul »* «>) oo >o
U vO O o
UVJkJk+.*.*0JO10J0JWNMWMMt0"i-*-*-‘^-‘-‘-‘-i
W00Uil<iWO060'0J-*>O'O'JU'ta--\0MsJVn*O)(0-OiC00M*J»UiUiUl**0JW
M*oooiwooui-‘'jwuw^-‘Oooooo»aO'a&-jscD>oc*'OUi-oiMi)o*
Oj to o «o
vi-‘j.aO'*š>vnooNivnvr«Wv)o>avnVnvn-*wv>ivjvo-*ooO'OjaojviK) OOOOOOOOOOO O OOOOOOOOOOOO O o o o o p p p o_
«00 vlOO«W o o o o o o
Pod točko c) pripadajo: poročeni z enim ter vdovci in vdove x dvema otrokoma
Prosti samske doklade
Od zneskov tabele II. in III. (dohodnina -fr- samska doklada
n
jr «
o CL o
«• ° ~5
H) O ** — * p!
a §a O o
(/>	. X*
*l I
7$ 5!
o 3* o
vO 1	00	1 “J	I ov I CT» “	V/l I Vrt I	*■	4*. | OJ	i ^
O 1	O	1 O	1 vn | o	Vrt 1 o 1	Ut	O 1 Ut	1 o
			0 d	s t o t k o v			
On Ut OJ NO vO 00 •O -a OJ to 4*Ut 6n*Ui -a.
-*■ to
NO — to nO —•
ut ut ut to On O to
vO
O O
Ut 4* Ut
On Ut Ut OJ tO vj
o_ro
Ul 4* oj ro
to ON
OJ O tO O OJ 00 ~4t OJ 00 00 OJ v|
sO to
OJ 00
o o
4^ OJ OJ
ro no vo
-A 00 00 VJ NO NO
to -* oo ro to
4* OJ OJ O 00 00 OJ
OJ Ut Ut NO On ON
to oo oo
OJ OJ OJ vi vn OJ On tO -* OJ Ut 00 00 00 00 -fc O OJ OJ OJ Ul OJ NO 00 00
oo o oj va to
to ON O
OJ OJ OJ O* +> 4^. On On On n] 00 00 to 00 00 o o o
OJ OJ to ro o oo vi oo no •>k tO
tooTl" o o I
to ro to vi ut oj oj ON NO VI to ro OJ On no On_00 to to NJ On 4^ tO
o ro ui
^ VI NO O O NO On 4^ Ut
ro to ro o> to o
On O v^n On 4^ On 4^ UT O O O
to to OJ o On OJ to to On 4* 00 Ut
ro
ro no ut -** so 4>* vO O Ut nO
oo^^^rooooooo^^ONUtut^ojOJtotofoto^^-*-*-*
viNo^utOMvivoAootooutoooNKUt^rooooviojroovo
00	OJQJ4>.00C0v|-*4^00 ^ ^ On vj 4w ^ 00 O tO Ut 00 tO OJ O O 4>
4^00-*-v04k4^UtfOOOUtNO tO-^Ut vj s| 00 tO ** tO Sl On Ut O On vj OJ 4h.4k.-~ ^-iONOJOOOJON4>tOONOOO«^NOOO 00 vj tO tO Qv vQ
SI-HOJOJ^OOOOOOvJON^UtAOJOJOJtOtNilO-*^^-4 NOtoooooutOJOJUtoutNCvaoJOooo-u — ^to-^vooooNro
ON to vo O ro mA 00 4>>OONOOO^NOOOQvJ'OtOONO "
to
o Vj ut ON
4k. Vi Ut OJ
O ut
OOONNCvOUtUtUt'7’0'SOCO'-k-* OOvOONUtOOUtOJUivjvlOO OtOONQsOJOJOJUtUtUtUtO^Ut-*.4»t04»>ONUttOUtVIOO — 4>»
NO o VI NO
ONOJtOtOOvOvOvIsaO'ONUt4k^OJOJtOtOtO-*-k-k-A^^ OJOOONO'4hUOJOOOJOOOJWOOAU»-iOOtOO'OvJON4>.^ONOOO OJ4*OJOJV|VJv]©--*tOOJON~*©4>> vitOUiOOOJOO^vCaAtO"*
4^ Ni On ON NJ VI Vj UtUiUiU»ONC-*4‘-tO^O'OtOUta00^4k UtOOOUlUlUtOOOOUlUtO o o o Ut ut o o Ui o o o
VJ NO
o o
Skupni zneski rubrik II, 111. in IV.
•Ji *>k «Ji »-k
OJ ro O VO 00 00 00 vi vj On On Ui UlUt^^OJOiOJOJOJtOtOtOtO^-*-^-*^^
UiONSC^NOvOA>CJkO'-*vJsJus4toooOOOJOOO'^OJ^NOv]0'^N34vOvOOON3v]ONUtUt^^ Ot04k.tOOOvjv|ONV]OOOONOJOJUtON*^v|-V|sOOJOJNOtOUt004^000JtOv]OJNOrOUtNOrOONvjtOONO Ut^OOOOOUtUt^OJOJOJtOvlvlsOOO^UtUtUtvONOtOCM^UiVOU^OONONONOOONON-^OOUtOOO^OO ^-»vjOOOOV^V/tMONOO^sO SOOJ^».OOOOON—*"^V3 <> ON Ut OJ OO OO 4wsj On tO OO sOVI m* OOKjr\ tONO-4’
vo o vn va ooMN^^v/ivpovmrtOMoo^^oiovON-^oocnoo-^^tooNUOsa^ooooNJNt^JONO^^
toro-kvO'00o»oovjviCNUtutut4kA.4woJOJOJN)torotototo^-*^-*-‘^
SOOrOLnOUtLnOO'^OJ004^4^sOUtOvjvJtOvOvOLn4h.tOOOOvlUlOJtOO'OOOOOv]ONONUt4»»4^0J
.-*vl0J00vJ00 00NOtOUl-kNO00000JON0NOO4wOOv|-*UivOONOUi0Nr000Ul00-*U!N0OJ4*'O4k,NO
0000vlut0NUtUtONONv|ON4k00004^"^O0N0N00v|vJUt0JtOO4Jk00v04k*-^v|4kONNOvlONUtv|v|—
to-ANO^ojrorotO'Osiooto4fc4kvo-^ojututoooo''Otoututto'04kroroooutvioJ4wut4^0NOooj
NO — OJOOtOOOOOtOONOON^UtUt'© QtOONON^OJOJUtUtUlUtQNUt^4>»tO^ONUtroUtviOO>*4fcV|vO
mA mA
»‘000000,>JSS»»OlVn*A**.OJOJOJ(OMN10NN>i'iJ-i-‘^
N'CWvlWOOOOOJ»OUlMOI'0'04>^(MuU'00'0'0)'-‘0'00'VH*tO-*'0(»OOvJO'0'UlUl4k4.0J Jk»__.li,OOCMJO*Uiai®niJ.>DOv!>U\J.-»4.\0*0'OUl^*-iOOO'0*t»OJ'JOl/lOlA
»MOmMOO O O 00 00 VnVnOOb)Njmo^A
I UU UW v/rf	VI	V«	W	V#	W’	W	’	LA*	 - W	W	■	W«	-T—
ui000'w0*u'0500tn4.>0t>aui*-lj.i0*00w-14. OJOa b)-.jkjkOQjvmi00vO>OO'O.-.>C'O(OMM -	'	--------
vO —^ OJ 00 CO 00 00 tO O'
ooooooooo
O'4kUHAU*tO»O'N'J'JUiUimvnO*-‘*(0J‘O'0NUiM00-*.M>0
OOOOLnLnOOOLnUiLflOOOOLnLnOOOOLTlLPOOLnOOOOc:
o>»
w» O W
S-2
o O
Sf 3
O T> <«• 3
o
3
D.-O
-*=• g O.
2. O 3*
gg.
I' -
I 3-
Od obdavčljivega zneska (rubrika II.)
Ut
I
to
Prosto
odstotkov
sjO'CMJl*akJ.^*OJ(*JIOM-‘--*-‘^-‘
(O00*OaiO'UI^)OKjO00v)'Cl«00O<UIO«0000Jltll(»W(JI o -L- COOCOOOOO*00(OmiOOCOOOOvOO't‘OCBO>*tO OOOOOOOOO O O O O O O O OOOOOOOOOOO
'i i i i i m i i i i i i i i n m m i i i i i i
70 °/o od plačarine (rubrika VI)
Do vštetih 40.000 — obdavčljivega zneska (rubrika II.) prosfo pribitka
^*.4.0JGJWWWMNNtO-*-'-‘-‘-‘i	,	_	^	,
OvJJ>lnaiN-‘0>OIO-‘0'OWOJtO-‘0^0'0'«\
^»OJOaNlnOO^AlO^oaJiOoJ^O^i« 0 00 On O O O 0_0j3_0 j» 0' ^u'j^ 0_0' to o to o>_oo_
i i i i i n i i m i i i i i ri i i i »
i
**—£»' -CL _	<
s c §•«» '«*
8! »» CK« < ' c = 3 , m 3 ~ D. £ £ 5- *
»• S ~ '♦tj _
1 3 S r • * S
|s
—. rv
3 c
3
C 55»
|N»< ^ —
"	5
5 g-S
so SLS O 5'
» sc
« s
CL
?
Od plačarine (rubr. VI.) gotov odstotek občinske doki de one občine, kier delojemalec biva (za naš slučaj Ljubljana mesto 65 odstotkov)
*.**.C»)0(M10tO(OtO—• -* U - ^ —
»♦(OM^iOOOO^OieOOONN-OOOiaVnUtM
00 4k-.VntO«(OO>W»S»JOvP>*NJ'O^U'MS-'*'1?' OOMOOOlflOOO	MON*
V/»
Do izpod 40.000— obdavčljivega zneska (rubrika II) prosto autonomne doklade
O^MOO
M ( 1 II M I I II HsII I 1 lil 1 I
I I I i I tl I
11111
Plačarina in državni pribitek (rubr. VI. -f- VII.)
Plačarina rubrika VI.
Davčnopravns« u<’h>dnina (rubrika V. [II. -j- 111. -f* IV])
io -*	-»
♦ o- a o
O 00 00 00
o o o o
*r 111 m 111
5a
< n*
?
mm****«
ro
Ov On On O 00 00 00 O O O O
ONOOOOv|v|^JvJU!U!UiUiO*rOtOtOtO	„	^
ooooooJaloloJoooooooooooooooooooooo oo oo oo oo oo oe oo oo ae	o o o o o
Ti m 1111 m 11111 rrrrrn 11 m i i \ \ \ \ m m i
°°Ž^:Ž^:ig^!g!gggSSŽoooooooooooooooooooooooooooooo----------------
i i i n i i i m i 11 i rn i i i i i i i i_u_i 11 i i i i i i i i i i n
to
4^ ON On On O 00 00 00 O O O O
9mJk mA	mA	mA
ONOOOOv|sJMsJV^^UiUtWNNtOM
OO^^^JkUiUTUiUiOOOO^^-*"4*^
m a /—n	m.	j—s	/—■»
wOOOOOOnOnOnO'0000000000000000000000000>OOOOOOOOOOOO^OnOnOnOnOnOnW
i rrrrrn~rrrn 1111111111 111 n 11.1 n n i n in i
oj oj ro ro			ro	ro	ro	
ro o oo oj			ro	o	o nO	
OO OJ On A			4*.	oo	Ul 00	
to 00 Ul u>			4*	ro	NO	j*.
Ut -k	On o		00	Ul	o 4*	
4k	VI	00	00	Ut	Kr	ro
VO O	Ut	vi	00	to	to oj	
o> ro	ro	ro	ro	ro	ro	M*
ro vo	00	oj	to	o	o NO	
ro oo		o	o	4*	to 4*	
Oj OJ	4^	mA	OJ	OJ	O v]	
00 to	Ut	Ut	ON	Ut	O On	
ro	nO	mA	OJ	ro	ro to	
NO —	OJ	00	ro	oo	oo	tvj
oj ro	ro	ro	ro	mA	mA	—A
-*• 00	On	ro	o	vO	vO	oo
O V|	v|	-A	4*	On	4*	VJ
On OJ	to	4*		ui	»A	4*-
OJ 4^	4*	O*		4*	NO	o
VO mA OJ		OO	to	00	OO	to
o O	O	o	o	O	o o	
Skupni zneski rubrik V. (II. -f* III. -j- IV ) -fr- VI -(- VII. -fr- Vlil. +_IX.
|l% r.i | .i ^	ikA	mA	«Mlk	mA
r-MrtiYiin^(iiMoovftflovio^uiututCMroroiotoro*a-*-k'^»^*A,,A
oo^<.ojMOO«ooooijwyiuiw
OOMUtOvMCO-^OOO^OOUlM* COVnOOOOOMsJd^OOSvOUl^O OJVOOJOV/IO-^OOtO VO OJ vo ^ O
*■ u *oo o 9 *UIVD» amoiooo»»0'0'0'^
»G^^OJtOO^OOOO^JOvV^UllJlOJ
^ ,-o M - M
oj Oj —* ^ oj vj-f>. vp o to o ut to to oo oiojaoooioa^ooo^io oj ‘Ota
o m m n «<c <o ^T"oj w ui o o o o>
O* O O 4l \j\ l/up O M O O'	OJ OJ Ol
M^liJMtvOiOOOOOOUl^^AOJ 00sl0'00^0*00-*(*j'04.'0000 j»OC4.0tOJMvOvJWOOO'U\UlO'* uiWMh.M(OMO"OUMO> • J».vO
to to to to to  -
OMW(»oo»aui
Ui O« M - OJ-v)-vjr--1 io ta m oj 05 j. .	.	_
Oi^uioiaico^Ma w oo voVi •* oo vri to \o oo oj oo -l vo to o>(jjoiqj>oocototoNOiO'l
mA mA mA mA mA
utro-^ooooooviONCNUtut tO 00 4»fc vj O 00 tO On vj -a y/t O
^^On^^-sJ^^^Onvj^
TJ
O
CL
I
3
n
3- n g. 2.
sc ° S. *•
^ C
< N ^ 1 3 ro o. —
O. o —
» 2 Cl
3 O-
i. ?
-a
8.
5*
(n
p»
F
cr
3*
o
O
cr
CL
U>
<
rx
M
3
(1
(A
C»
7T
S*
5|
<
(A
•>
3
M
»r
v
a
o
r
p
9
<
3
3
P
CL
O
77
5*
CL
podlaga
O
<
rn
3
•8
5
<
3
M
CL
C
ET
g.
3
3*
M
*o
O
S;
ST
c*
rv
p»
rr “O
w o
P> i
■o a_
- il C?
rr p* 3
f < S. S- a. 3.
“O
a
<1
tOIOIOIO-»-*—1
a>»4.(0'OOOOi*tO-‘0'0(»M,vlaU'W* ' OvsiotUlO^OiOlOOJCfVniCOJ+vOOJOJ -	-	-	 O^IO*OOJtO-.OJOJslOO
>♦» U'	V/«	V-*» — V’ V< W
->OCBMg'^NOU'Ni*' ________-	-
N VT Ul to «^N(OOOVnM<JJ*Ul^a OO OJ
to to to to -A ^4	^
Oi^MOOOO^N^OlOOCSSOvUlUl**
WU1000'00>OOU10J-*U1+-CIOMM'0*'€0
to V/l 00 OJ O O 00 QOCTiCriOJ-A4*'iQOJvOOO»OSj
O. in
o o o
oj i. to O O' <J	*o' vn
uim o o o ui vnv/i o
UlUlUiOO^^tO^OOMUl-^OJi^AvlMD
OOOUIV/IOOO O v/l V/lO_OV/l o OOP o
O-S- £ O So 25- 5 * 3 R “ 3
8-5-3
E ©
3
<
Ei
s
M
*r
D. s» < rt ?T
podlaga
n
n.
o
3C
c
T3
3.
?T
3.
CL
<
JC
“ « o n v s *• i l * s t
3
dolodajalca. Pri odmeri davka ua podlagi obvestila, danega davčni administraciji, obremeni davčni urad zopet račun delodajalca ter obvesti tako delodajalca kakor delojemalca, koliko znaša njegov davek in se even-tuelni primanjkljaj doplača ozar. preveč plačani znesek prenese vvdobro za prihodnje davčno leto. To dejstvo je za delodajalce zelo neprijetno, ker se na ta način zmeša vse mogoče na njegovem računu in je kontrola oziroma pregled jako težaven. Ravno to pa, da se ne more do pičice natančno plačevati davkov je zopet neka olajšava, ker se even-tuelna pomota v računski dobi lahko popravi.
V kolikor sem poučen, pred stoječa tabela ne bo imela trajne vrednosti v uporabi za celokupni letni davek, ker baje namerava finančno ministrstvo vpeljati še k tem davkom nekakšno odstotno zvišanje, kar sicer na tabelo v celoti ne bo imelo vpliva, ampak se samo končni znesek za tiste določeno odstotke zviša.
Carinska skladišča v Ljubljani in na Teznu.
Med letom je medministrska komisija pregledala naše carinarnice in odredila, da se mora v Ljubljani postaviti veliko carinsko skladišče in poslopje za carinske urade. Rok za zgradbo nove carinarnice se je določil do 1. februarja 1.1. Sedaj pa je poteklo celo leto z izredno ugodno in dolgo stavbeno sezono, toda Ljubljana je po treh letih še vedno brez carinskega poslopja. Naši trgovci se morajo se vedno tlačiti v luknjah starega tovornega skladišča, ki je začasno nakazano carinarnici kot poslovni prostor. V teh prostorih se ne more vršiti promet v onem redu, pregledu in na način, kakor bi bilo v interesu našega trgovskega razvoja. Ljubljansko trgovstvo je dovolj časa in z veliko prizanesljivostjo prenašalo te nevzdržne razmere in trpelo mirno vse muke carinskega poslovanja v provizomem skladišču. In ravno vsled te potrpežljivosti se je zavlekla cela zadeva za eno celo leto in smo danes tam, kjer smo bili pred letom. Enako je z vprašanjem carinske ekspoziture na Teznem pri Mariboru. Stranke, katerim deponira južna železnica blago na tezenskem predkolodvoru, morajo plačati za zacarinjenje vsake pošiljatve carinikom nad 100 dinarjev dijet, ker je predkolodvor 2.3 km oddaljen od glavnega kolodvora. Ker se na Teznem dnevno deponira več vlakov tovornega blaga, morajo interesenti plačevati ogromne svote carinikom na dnevnicah in dijetah, da pridejo iz Maribora na Tezno cariniti blago. Radi tega se je že davno sklenilo, da se ogradi na Teznem potrebna stavba, za carinsko ekspozituro. Sedaj je minilo leto in sklep je še vedno le trden sklep, ekspoziture pa ni nikjer, trgovski promet trpi naprej škodo in stranke morajo nositi nepotrebne stroške. Nočemo raziskovati, na kateri strani leži večja krivda, da južna železnica ni zgradila omenjenih davno ji predpisanih stavb, pozivamo pa vse merodajne činitelje, predvsem ministrstvo trgovine in industrije v Ljubljani, da napravi temu zavlačevanju enkrat energičen konec.
Gospodarski odnošaji v Albaniji.
Sodeč po vesteh zunanje preše, je albansko vprašanje že likvidirano. Velike debate, vsa sporna vprašanja, s kojimi so se posebno italijanski listi tako intenzivno bavili, vse Je hkra-tu nehalo. Zares se zdi, da je diplomacija z rešitvijo albanskega vprašanja že na čistem. Pri nas, sosedih te države, pa ne vlada tak optimizem. Vprašanje je, ali se da albanski problem sploh rešiti, ali ni to enigma, Pred katerim so vse diplomatične akcije brezuspešne? Toda naša naloga ni, da bi razpravljali o tem vprašanju; danes hočemo vpogledati v gospodarske razmere te dežele, o katerih smo v teku tako dolgih debat, komaj kaj slišali, ki so pa za nas največje važnosti
Od vseh Albancev, kojih štejemo danes okoli poldrug milijon, živi približno 860.000 v sedanji samostojni Albaniji, drugi spadajo deloma pod našo državo, deloma pa pod Grško. V severnem goratem delu Albanije prebivajo Miriditi, s kojimi smo se v zadnjem času tako dobro seznanili, kajti oni so bili vedno na čelu vstaj proti tiranski vladi. S svojim neuklonljivim nastopom so dosegli skoro neverjeten uspeh, da se je napotila v Tirano medzavezniška komisija, da bi na licu mesta proučevala utemeljenost njih zahtev. Vodja tega plemena je naslednik znamenitega miri-ditskega vodje Prenk Bib Dode, o katerem se je med svetovno vojno povsod toliko govorilo. Miriditi so katoliške vere, ki pa tvori le manjšino. Večina Albancev pripada mohamedanski veri, a južni del Albanije je pravoslaven. Razlika v veri je ponaj-več tudi izvor neprestanih medsebojnih krvavih spopadov.
Albanija ima južno, jako milo podnebje, ki je slično onemu, kakor ga imajo italijanske pokrajine, ležeče na isti širinski stopinji. Pokrajina sama je pa gorata, kamenita, nerodovitna. Najboljše razmere so pač v ravnini, ob obrežju, kjer je zemlja izredno rodovitna. Tam so dani vsi naravni pogoji za uspešen razvoj kmetijstva. Žito, koruza, riž, bombaž, vino in sadje uspeva izborno. Da bi prebivalstvo le umelo racijonalno gospodariti, bi celo nam ne bilo treba uvažati južnega sadja iz Italije. Kmetijstvo stoji v Abaniji na jako nizki stopinji. Pridela se le to, kar je za življenje domačih neobhodno potrebno in še tega ne dovolj, kajti Albanci so primorani uvažati celo moko. — Vzroki za ta nenaraven pojav leže v tem, da se zemlja vsled brezbrižnosti in malomarnosti prebivalcev skoro £a dve tretjini ne obdeluje. Tudi olja bi se zamoglo producirati v znatni množini. Treba bi le bilo ustanoviti moderne zavode. Način, po katerem se še sedaj izdeluje olje, je jako primitiven in je vsled tega albansko olje v evropejski kuhinji skoro neuporabljivo. Neglede na to, se izvaža mnogo oliv In olivnega olja, ter tvori ta pridelek skoro polovico vsega izvoza. Izvažajo se pa tudi kože in volna, kajti živinoreja je mogoče edini posel, ki'odgovarja značaju in naravi Albanca, čeravno se tudi v tej panogi ni povspel prav nič črez najbolj primitivno stopinjo.
Gozdov nahajamo v Albaniji v splošnem jako malo. Gorovje, posebno ono, ki leži ob bregu, je bilo v prejšnjih časih pokrito z bogatimi gozdovi, ki so dajali izboren stavbeni les. Mornarice mnogih držav, Turčija in celo Egipt, so dobavljali les iz Albanije. Vsled nerazumnega gospodarstva se je vse brezobzirno posekalo in danes je albansko gorovje golo, o-pustoseno. ,V severnem delu, kakor tudi v osrčju Albanije, najdemo še nekaj gozdov, ki so pa vsled pomanjkanja komunikacij skoro nedostopni in se ne dajo izkoriščati.
Kakor sta kmetijstvo in živinore-a, tako je tudi albanska trgovina v , ako žalostnem stanju. Albanija je bi-a vsled njene lege, posebno vsled )lizosti z Italijo naravna posredovalca med Italijo in Balkanom. To vlogo e igrala faktično že v starem veku. (akor nas uči rimska zgodovina, je vodila velika trgovinska cesta Via Egustia iz Drača čez celo Albanijo v Solun. Vsled nezdravih razmer v deželi je postalo potovanje po tej poti vedno bolj nevarno in počasi so Jo trgovci popolnoma opustili. Največja trgovska središča v Albaniji sta Ska-der in Drač. Mesto Drač ima jako u-godno geografično legb in bi zamoglo, ako bi se pristanišče restavriralo, ter opremilo z vsemi modernimi napravami, jako dobro uspevati. Naj bo tukaj tudi omenjeno mesto Oroši, glavno mesto Miriditov, rojstni kraj Prenk Bib Dode. Po projektih Miriditov, bi moralo postati to mesto glavno mesto samostojne severoalbanske republike.
Tudi albanska industrija se nahaja takorekoč še y povojih. Imamo pač nekaj parnih mlinov in žag, toda to bi bilo vse. Pri tem pa ima dežela vse naravne predpogoje za uspešen
razvoj industrije. Zgodovina nam poroča, da so že stari Rimljani dobivali tam srebro. Na mnogih mestih najdemo sledove, ki kažejo, da se nahaja v deželi premog, asfalt, žveplo, gips, ter raznovrstne rude. Vsakoletni pridelek oliv je tako velik, da bi se zamoglo spraviti v promet nekaj rafinerij za olje. Tudi bi dalo gojenje bombaža, tobaka in riža ugodno polje za ustvarjanje obširnih industrijskih podjetij, toda ni ljudi, ki bi riskirali vkopati denar v te čudne pokrajine. Čitali smo, da je večja angleška družba vzela v najem neke rudokope v Albaniji, da bi pa začeli z obratom, ali kaj podrobnejšega, se še ni slišalo. Na vsak način nas mora življenje naših sosedov zanimati, in bomo v prihodnje primorani še bolj pazno slediti njihovemu gospodarskemu razvoju.
Davek na poslovni promet.
Ministrstvo za finance je že z razpisom z dne 30./9. 1921 št. 39169 tuk. razglas z dne 21. 10. 1921 št. A. I. 2715/5 v Uradnem listu št. 131 pooblastilo davčna oblastva, da smejo dovoliti pavšalni način obdačltve iz posebno opftvičenih razlogov tudi takim davčnim zavezancem, ki so sicer zavezani voditi knjigo opravljenega prometa po vzorcu »a« i tem je dana možnost med drugimi tudi neprotokoliranim trgovcem, da si izposlujejo pri pristojnem davčnem oblastvu oprostitev voditi Knjigo po vzorcu »a« če to opravičujejo krajevne prilike, okoliščine in razmere obrata ali podjetja samega, pismenost t. j. stopnja izobrazbe davčnega zavezanca.
Kot monopolna predmeta, ki sta oproščena davka na poslovni promet, prideta v Sloveniji v poštev le tobak in sah irin, ne pa tudi oni predmeti, za katere se sicer plačuje monopolna taksa, so pa v ostalem predmet proste kupčije in konkurence, kakor n. pr. sol, petrolej, vžigalice itd. Izkupilo za te vrste blaga je ravno tako zavezano davku na poslovni promet, kakor za blago, za katero se monopolna taksa ne plačuje.
Kreditirane odškodnine izkazujejo posebej le osebe, ki so zavezane voditi knjigo opravljenega prometa po vzorcu A, torej poleg javnega polaganja računov zavezanih podjetij predvsem protokolirane tvrdke, ki so po zakonu itak navezane voditi knjige in s tem tudi račune o prometu, opravljenem na kredit, dočim izkazuiejo osebe, ki niso protokolirane, odnosno osebe, katerih promet v preteklem letu ni presegal vsote 1. milijona kron tudi kreditirane odškodnine takrat, ko jih prejemajo v gotovini. Obračun kreditiranih odškodnin se napravlja le vsako trimesečje in ne vsak dan. Vsak dan se vpisuje v knjigo opravljenega prometa po vzorcu A vrednost dotični dan na kredit prodanega blaga.
Plačilo državnih in samoupravnih trošarinskih davščin se pri davku na poslovni promet upošteva v zrmslu gornjega razglasa le enkrat in sicer pri predmetu ali pa kadar pride trošarinski nakladi zavezano blago v področje kakega samoupravnega telesa, ki pobira tako naklado, vendar v obeh primerih, preden pride stvar v promet in le pri onem davčnem zavezancu, ki je troša-rno oziroma naklado neposredno plačal in pre el priznanico o plačilu, dočim se nadaljna prevalitev ne vpošteva. Natančna navodila vsebuje v tem oziru Že večkrat navedeni razglas.
Po razglasu delegacije mitvstrstva financ za Slovenijo z dne 2./10. 1921 št. A I 2715/7, ki je priobčen v Uradnem listu št. 131 od 29./10 1621, je generalna dtrekcja neposednih davkov z razpisom z dne o0/9 19-1 št. 39169 odločila, da so kot mali obrtniki oproščeni davka na p slovni promet po čl. 8 št. 12. u edbe le oni, ki se bavijo z popravni — izdelujejo in pridelujejo blago, pa samo po naročilu, vendar brez pretežnega sodelovanja kapitala (stalnega in obratnega), t. j. če temelji promet v glavnem na delovni moči, odnosno neposrednem uveljevanju obrtniškega znanja in če so predvsem izpolnjeni pogoji glede števila pomočnikov rn učencev.
izvoz in uvoz.
Konzularna viia sa isvoi blaga ▼ Italijo odpravljena. Veterinarski oddelek poljedelskega ministrstva razglašuje v Službenih Novinah z dne 9. decembra 1921, da je italijansko ministrstvo notranjih zadev izdalo nared bo, da konzularno vidiranje »pričeval o izvoru za pošiljatve meša iz naše države v Italijo niso več potrebna. Trgovska in obrtniška zbornica opozarja na ta razglas vse in-teresirane kroge.
Izvoz lesenih izdelkov je dovoljen brez osiguranja valute. Trgovska in obrtniška zbornica opozarja vse interesente, da je po razpisu generalne direkcije carin z dne 29. novembra 1921 dovoljen izvoz lesenih izdelkov, kakor pohištva, voz, kuhinjskega orodja in opreme in drugih lesnih izdelkov v inozemstvo brez osiguranja valute.
Nov izvozni kontingent za konje. Gospodarsko-finančni komite ministrov je na svoji seji 5. t. m. sklenil, da se dovoli izvoz 3000 lahkih konj proti plačilu predpisanih taks preko carinarnic, ki jih določi ministrstvo za kmetijstvo. Na podlagi tega sklepa gospodarsko-finančnega komiteja ministrov je ministrstvo za kmetijstvo in vode sklenilo, da se ima odobreni kontingent 8000 lahkih konj izvoziti preko nastopnih carinarnic: preko carinarnic v Gjevgjeliji, Bitolju, Gružu in Mariboru po 500 konj, preko carinarnice v Rakeku pa 1000 konj. Carinarnicam je naročeno, da se izvoz konj dopusti v določenem številu c>d dneva objave te naredbe v »Službenih Novinah« v dveh mesecih po objavi na način, kakor je predpisan v pravilniku za izvoz že prej dovoljenih kontingentov konj.
Mno sospoducske zadeve.
Trgovina.
Ukinjenje občinskih sodišč za pobijanje draginje in maksimiranje cen.
»Službene Novinec z dne 8. decembra t. 1. prinašajo razpis ministrstva socialne politike na vse pokrajinske uprave, velike župane in okrožne načelnike, da se takoj ukine delovanje sodišč za pobijanje draginje, ker je tretja sekcija zakonodajnega odbora odločila, da se imajo ta sodišča ukiniti in njihove funkcije prenesti na redna sodišča. Trgovska in obrtniška zbornica opozarja vse interesente, da je ta naredba že od
3.	decembra t 1. v veljavi.
Povišanje ažija pri uvozni carini. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani obvešča interesente, da se na podlagi. odloka finančnega ministrstva računa od 10 t. m. pri uvozni carini in postranskih pristojbinah, ki so določene v zlatu, ako se plačajo v novčanicah, 100 zlatih dinarjev za 600 dinarjev v dinarskih odnoeo dinarsko-kronskih novčanicah, to je, da znaša ažijo 500%, medtem ko je dosedaj znašal le 400%. Za vsak zlati dinar carinske tarife se torej od 10. decembra naprej računa 24 kron. Novi ažijo se plačuje za vse blago, za katero uvozna carina ni bila plačana do vključno 9. L m. Povišani ažijo se plačuje samo za uvozno carine in postranske pristojbine, medtem ke ostane 100%ni ažijo za luksuzno blage. (Uradni list št 11, t. 1.) in za monopolne takso neizpremenjen. Za U dve skupini se računa 1 zlati dinar za 200 dinarjev v novčanicah ali 800 kron. Tudi carinjenje blaga po vrednosti ostane neizpre-menjeno in se zanj ne plačuje ni kak ažijo.
Industrija
Nova tvornica lesene volno. OsjeSU lesni veletržec Herman Steiner je osnoval v Osjeku tvomico lesne volne, DO-sedaj »o morali interesentje naročati lesno volno v inozemstvu. Tvornica je najmodemeje urejena.
Obrt.
Čevljarska zadruga ▼ Radovljici
ustanovi s novim letom čevljarski pri-krojevalni tečaj, ki se otvori meseca januarja. Prijave Bprejema in daje pojasnila vodstvo zadruge v Radovljici.
Denarstvo.
5 dinarski bankovci »e vzamejo iz prometa. Narodna banka SHS je v sporazumu s finančnim ministrom sklenila vzeti v tek* 3 mesecev iz prometa 5di-
r
vse vrste razglednice, papir, Šolske in uradne potrebščine najceneje
to. Bobovec, Ljubljane
Sv. Jakoba trg štv. 7.
narske (20 kronske) novčanice. Sprejemanje in izmenjavo bodo vršile Narodna banka in njene podružnice. Novčanice se vzamejo iz pometa, ker je ugotovljeno 12 vrst falzifikatov teh novča-nic.	i
Pogajanja finančnega značaja med Avstrijo in Čehoslovaško so se začela pretečeno soboto v Pragi. Razpravljalo ee bo predvsem o vprašanju depozitov, o naznačenju in izdaji predvojnih rent, o medsebojnih terjatvah itd. Na češki strani vodi pogajanja sekcijski načelnik v finančnem ministrstvu dr. Vlasak.
Carina.
šestkratno zvišanje uvozne carine za
železnino. Da se zaščiti domača železna industrija pred tujo konkurenco, je ekonomsko-finančni komitet ministrov odobril šestkratno zvišanje uvozne carine za železnino.
Centralne carinske blagajne. V ministrstvu financ je podpisan pravilnik, na podlagi katerega bodo osnovane centralne carinske blagajne v naši državi. Te blagajne bodo imele nalogo, da vrše kontrolo in pospešujejo carinjenje blaga pri glavnih carinarnicah. Poslovati bodo začele s 1. januarjem t. 1. pri sledečih carinarnicah: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Maribor, Skoplje, Podgorica, Dubrovnik, Metkovič, Split, Baker, Rakek, Novi Sad.
Davki.
še en davek! V finančnem odboru je prišlo do predloga, da se uvede v
kritje plač in dodatkov za duhovnike poseben cerkveni davek, ki bi se plačeval po konfesijah. Ta davek naj bi pripomogel k zmanjšanju izdatkov posameznih ministrstev!
Promet.
Vlak Zagreb-Miinchen. S 15 t. m.
bo začel voziti med Zagrebom (preko Karlovca, Ljubljane, Jesenic, Salzburg) In Milnchenom nov direkten vlak.
Naznanila trgovske In obrt« niške zbornice v Ljubljani.
Dobava mesa. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja, da se bo sklenila dne 11. t. m. ob 11. uri dop. pogodba za dobavo mesa za garnizijo Ljubljano za čas od 1. januarja do 30. junija 1922 v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa so v intendanturi v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava ovsa. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 16. decembra 1.1. ob 10. uri dopoldne v intendanturi komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustmena licitacija glede dobave 100.000 kg ovsa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski intendanturi v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava, prodaja.
Dobava pohištva, raznih inštrumentov in utenzilij za laboratorij, perila, zdravil, dezinfekcijskih sredstev in aparata za Pasteurjev zavod v Novem Sadu. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Pismena ofertalna licitacija se vrši 15. t. m. ob 11. dopoldne v pisarni zdravstvenega odseka v Novem Sadu.
Tržna poročila.
Koionijalno blago.
Kava. Amsterdam: Na tržišču mir. Brazilsko blago stoji čvrsto. Brazilija kakor tudi Indija sta nad evropskim pa-ritetom. Najceneje so Padang in Palem-bang Robusta. Java Robusta WIB stane loco 31 c. fob. Palembang Robusta, tel-' quel, nov.—dec., 23y2 c. cif. Holandija, loko 24% c. Rumena Surinam Liberia 42-43 c. fob.
Trst. Type Rio Omstein 5—5.20 L. ab Trst, Santos Superior 6.90—7 L. Hamburg: Santos: Extra prime Mk 44.—, prime Mk. 42.—, superior Mk. 30.—, good Mk. 37.—, Regular Mk. 33.—, ordi-nary Mk. 31.—, und minimal Mk. 29.—, Rio: Wille, Type 4, Mk. 34.50.
Caj. Hamburg: Indijski Pekoe 46— 52, hol. for. 1/2 kg brez carine: Ceylon Orange Pekoe 76—85 hol. for. po kvaliteti.
v«««
1| II l
izdeluje
Tovorna leseniH žsbilev
Ivan SeuniS mi.
Tccen pod ksrno goro pri UublianL
Trgovci!
Jugoslovanski Matici napravite s tem, da kupujete edinole Adria pecivnl prašek In vanilin sladkor v
katere korist »e prodaja.
OSlsSojte v .Trgovskem Usta'! Adria izdelki, Ljubljana.
I	Na debelo:
M	*ava-
1	tai. kalao.
s	latie. alje, Ml
I tis. Miijski in irapisin-s ski sit. salami, M ia sla-1	gina. ljutomersko slekle-
1	lično dno letnik 1917.
K
g Slatina.
i T. MENCINGER
UubUana, Resljeva cesto 3.
m
m
/vv/v
\	y
^ ^detrsovina v
> A. Šarabon <
y v Ljubljani
\	priporot«
S Špecerijsko blago
j raznovrstno žganje moko in deželne pridelke raznovrstno rudninsko \ 22,	• vodo,	/
/ . lastna praiarna za kavo \ \ ta mlin za dišave	/
/ x električnim obratom. \ \ Ceniki na razpolago. /
i Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana.	Delniška glinica 50,000 000 K. -■ Rezervni zakladi 45.000.000 K. (
j-u. To! j a-n sik: a- kreditna 'toa.nfea- LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2, se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.	
Podružnice: Split, Trst. Sarajevo. Gorica, telje, Maribor, Ptuj, Brežice. {	Prodaja srečke razredne loterije. 1
Trgovci in kmetijske zadruge pozor!
Umetna Kajnit 15%
Kalijeva sol 22-20% »	»>	40-42%
oddaja po najnižjih konkurenčnih cenah tvrdka
Anton Tonejc in drug, Maribor.
prej:
A. Zanki sinovi.
Medit, Rokove & Zonkl,
Tovarna kemičnih In rudn. barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novlsad.
Brzojavi: Merakl Ljubljana.	Telefon:	64
Emajlnl laki. Pravi ffirnež. Barva za pode.
■Priznano najboljSa in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate, mavec (Gips), mastenec (Pederweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopi£l, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Ljnoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoiine.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo I
Hedžet Sz ZKoritnife —	ul "bij ©-n. a-
3TrMa.čI£^ajas3seL *u.llca, 4=
lolagrovnica ana. d.e"toelo
Lastnik : Konzorcij *a uoaianje »Trgovskega Ubt»«. — Glavni prednik: Peter Kastelic, — Odgovorni urednik: Franjo ZebaL — liska ti »kun« M»k»* Hrovati« v Ljubljani.