17. številka.
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5-20, za pol leta K 2-60, za četrt leta K 1’30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja.
Pošilj atve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Ilirska ulica št. 22, prvo nadstropje.
V Ljubljani, dne 6. marca 1915.
II. leto.
DELAVEC
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin , pri trikratni po 16 vin, pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana (pisma se ne sprejemajo.
Krušne vprašanje v Avstro-Ogrski.
Ministrstvo je poslalo v Berlin posebno komisijo, da preštudira' naredbe in organizacijo, ki jii je Nemčija že ukrenila in jih še namerava ukrenti proti angleški politiki. stremeči za tem, da izstrada .Nemčijo. Študija Nemčija ne ovira, marveč želi celo, da bi veščaki, ki jiih je poslala monarhija tja, znali izkoristiti in uvesti doma vse ono, kar se je izkazalo v Nemčijli kot dobro in koristno. Še več: Nemčija ima naravnost interes na tem, da Avstrija in Ogrska ukreneta o pravem času potrebne korake glede živilskih zalog v monarhiji! Razveseljivo je, da se nemški iin avstro-ogrski vojni poveljstvi lepo sporazumeta,
v	obči blagor bo pa tudi, če se sporazumejo poveljniki gospodarskega boja ter se podpirajo med seboj s sveti in dejanji.
Ogrska, žitna kašča države, ima res ob navadnih razmerah drugačne interese nego Avstrija, kii mora kupovati ogrsko pšenico. Ogrski poljedelec in avstrijski kupec, zlasti dunajski, sta se že večkrat sporekla. Bivši dunajski župan dr. Lueger je bU nekoč silno nejlevoljan na Ogre. In nikoli morda še ni bila bolj važna naloga vlad, kakor je sedaj, presojati iln končno kreniti na tako pot, po tkateri se bo dalo ob sedanjem izrednem času spraviti nasprotujoče si interese v soglasje. S tega stališča pozdravljajo nekateri zlasti vstop Koerberja v ministrstvo. Skupni finančni minister Koerber utegne morda spraviti dualistiško prakso v nekakšno ravnotežje in sicer v trenutku, ko na ogrski strani odločuje vplivni Tisza. Ogrska vlada je med tem, ko Sio Avstrijci žitno vprašanje po-
drobno študirali, kratkomalo že zaplenila vse žitne zaloge. Ogrske izvršilne določbe se pa jako razločujejo od nemških. Po nekem budaipeškem magistratnem odlioku posnemamo, da ostane kmetu na Ogrskem zanj in za vsakega člana družine skoro še enkrat toliko prostega žita kakor v Nemčiji. Ogrskemu kmetu pušča vlada za vsako osebo 216 funtov pšenice, rži ali ječmena. Da, celo za prašiče ogrskega kmeta določa dotična ministrska naredba precejšnje množine. Za vsako svinjo z mladiči si namreč sme ogrski kmet pridržati 200 funtov ječmena! Ce primerjamo nemško naredbo z ogrsko, opazin\o velikansko razliko, zakaj nemški državni svet dovoljuje nemškim kmetom na mesec le 18 funtov pšenice ali rži za osebo, dočim je Tisza ogrskega kmeta še enkrat bolj založil z žitom.
Čimveč žita pa ostane ogrskemu kmetu doma, tem manj ga bodo mogle nakupiti žitne nakupne zadruge avstrijske na našem trgu ali ga dobiiiti po najvišjih cenah. Čimbolj bo pital ogrski krnet svoje prašiče z ječmenom, tem manj ga bo pre-ostajalo za Avstrijo. Le teoretiško si moremo misliti, da utegnejo ogrski prašiči pojesti ječmen, ki bi ga v Avstriji nujno potrebovali, da bi pekli iz njega kruh za ljudi.
Problem žitnega vprašanja je v monarhiji težji, nego je bil v Nemčji. Duali-stiški sistem j)e že večkrat pospeševal ne-sporazumje med obema državnima polovicama. Toda to so bili časi, ko tudi resnejša nesporazumja niso imela posebnega neugodnega vpliva. Ti časi so minili, odgovornost je danes drugačna, in dualizem bo v sedanjem stanju moral preboleti svojo prvo življensko sposobnost.
Najvažneje delo torej ne čaka avstrijsko komisijo v Berlinu, marveč v Buda-pešti. Ogri so se v tej vojni že večkrat izborno izkazali njih državniki tudi ne bodo omahovali sedaj, marveč se bodo odločili za svoje avstrijske tovariše, odločili se bodo za to, da treba preskrbeti Avstrijce z žitom in da je važneje za državo prehranjevanje avstrijskih prebivalcev nego pitanje ogrskih prašičev z žitom. Tam v Budapešti bo morala avstrijska komisija zaključiti svoje študije, in sicer kolikor najhitreje j« bo mogoče.
Tovariši! Rudarji!
Dne 1. januarja 1915 je stopito* v veljavo nezgodno zavarovanje za rudarje, za katero so se rudarji borili mnogo let. Dotični zakon ni popoln; nikakor ne določa vsega, kar bi rudarji smeli zahtevati; a kljub temu pa je glede rudarskega zavarovanja prinesel jako znaten napredek. Z uvedbo nezgodnega zavarovanja je odpravljena žalostna usoda, da bi se še smelo zaradi ponesrečbe za delo nezmožnega rudarja odpraviti z nizko odmerjeno provizijo. Sedaj ima vsak rudar, ki ponesreči, glede na večjo ali manjšo izgubo svoje pridobitne zmožnosti pravico do rente. Pri odmeri rente je merodajen letni zaslužek ponesrečenca. Renta znaša 60 odstotkov, če je ponesrečenec popolnoma nezmožen za delo, in če je pa poškodovanec po končanem zdravljenju tako brez moči, da potrebuje tujo pomoč, 90 odstotkov dotičnega letnega delavnega zaslužka. Pri vsakem telesnem poškodovanju, ki potrebuje več nego štiri tedne za zdravljenje, se prične z 29. dnevom bolezni pravica do polne rente, in sicer,
LISTEK.
Pravice vojakov in njihovih svojcev.
1.	Kaj dobe družine vpoklicanih?
Družine vpoklicanih imajo pravico do gotove podpore. Vseeno pa je, če je moški vpoklican k navadni dolžni vojaški službi ali pa kot čruovojnik.
Kdo je opravičen, zahtevati podporo?
K družini spadajo v vsakem slučaju žena in otroci,' potemi pa tudi starši, staršev starši (stari oče in stara mati) in tasti in tašče, mačehe in očmi, bratje in sestre,, kakor tudi nezakonski otroci.
Zena in otroci dob d tudi tedaj podporo, če žive v inozemstvu. Ostali dobe podporo samo, če žive v A v -s t r i j i.
Toda satno sorodstvo z vpoklicancem še ne zadostuje, da se izplačuje podpora. Opravičeni do podpore so samo tisti družinski člani, katerih življenjska preskrba je bila do zdaj b i -s t v e n o odvisna od delavskega dohodka vpokli-canca. Če je torej član, ki spada k družini, deloma š e pridobitve zmožen (zmožen, dlai si pridobi z delom kaj denarja za svojo življenjsko preskrbo) ali če je deloma že pridobitve zmožen in nekaj zasluži, toda nič več toliko ali še ne t o -1 i k o, da bi se sam popolnoma preskrboval z življenjskimi potrebščinami, mu gre podpora. Tako so n. pr. starši vpoklicanega, ki imajo nekaj majhnega zaslužka, ali bratje in sestre vpoklicanega, ki dobivajo plačo.Jcot učenci (n. pr. mizarski, krojaški, čevljarski itd. učenci), opravičeni zahtevati podporo, če je vpoklicanec do zdaj storil zanje toliko, da je
njihova življenjska preskrba bila bistveno- odvisna od njegovega zaslužka.
Podpora se ne izplača tako dolgo, dokler dobiva vpoklicanec gotov dohodek ali plfačo, ali če je v tako dobrih imovinskih in pridobitvenih razmerah, da ni zaradi njegovega vpoklica življenjska preskrba tistih, ki pripadajo do*-tičnl družini, nič ogrožena. O tem, če je to prav, se čujejo razne pritožbe.
Če se medtem, ko vpoklicanec služi, razmere dotičnega, njegovi družini pripadajočega člana izpremenč, ali če vpoklicanec ne dobiva več dohodka ali plače, potem se more tisti, katerega zahteve do podpore so bile že enkrat odklonjene, ponovno zglasiti s prošnjo.
Kakšna je podpora?
Kot podporo dobiva vsak posameznik, ki je opravičen do podpore
1. dnevni podporni, k življenjski preskrbi spadajoči donesek in
2. dnevni pod p .o r 11 i najemninski (stanarin-ski) donesek.
Samo tisti ae dobiva nobene podpore za življenjsko preskrbo, kdor živi v 1 a s t .n i hiši ali kdor živi v hiši, ki je lastnina vpoklicanega ali če živi v kakšnem javnem zavodu (kakor n. pr. ubožna hiša).- ■
Kako visoka je podpora?
Kot p o d po r ni k ž i v I j e n j s k i preskrbi spadajoči donesek določai postava za v s a k e g a po s a m e z-nega, do podpore opravičenega člana za vsak dan znesek, ki je postavljen za »vojaško vseskozno oskrbovanje za glavo (moža) in dan«. Ta znesek določi vsako leto vojno ministrstvo.	...
če ne dalje, vsaj za čas zdravljenja. Med zdravljenjem dovoljena renta bo potemtakem o marsikaterem slučaju višja nego običajna dnevna bolniščina; razentcga se razbremenjuje s to ustanovo članska bolniška blagajna.
Z uvedbo nezgodne zavarovalnice se izboljšajo tudi rente vdov in sirot smrtno ponesrečenih rudarjev. V takih slučajih dobi vdova 20 odstotkov in vsak otrok do končanega 15. leta 15 odstotkov, če pa otrok izgubi še drugega roditelja 20 odstotkov rente, in sicer z omejitvijo, da skupna vdovska in sirotinska renta ne sme presegati 50 odstotkov letnega zaslužka ponesrečenčevega. Po smrtno ponesrečenih samskih rudarjih dobe svojci, če je zahteva utemeljena v dotičnih predpisih zakona, 20 odstotno rento.
Zavarovalnica ima svoj sedež na Dunaju, upravlja jo osemnajstčlensko pred-stojništvo, v katerem je šest delavskih zastopnikov, šest od vlade imenovanih strokovnjakov in šest podjetniških zastopnikov. Kot instanca za pritožbe proti odlokom predstojništva je razsodišče, ki posluje za revirne okraje:	Ljubljana in
Zadar v Trstu.
V	imenovanih revirnih okrajih je voliti: en član predstojništva in dva namestnika, dalje 12 prisednikov v razsodišče. Volitev za te zastope bo dne 16. aprila. To je pravzaprav oni dan, katerega morajo glasovnice krajevne volilne komisije dospeti zavarovalnici na Dunaj. Pri posameznih jamah se bodo torej vršile volitve potemtakem že prej, najbrž sredi marca meseca.
Izid volitev je za vse rudarje največje važnosti. Prav za vse rudarje! Zakaj premnogo prilik, ki p ret; e rudarjem vobče, postavlja vsakega posameznega rudarja vedno v nevarnost, da se mu pripeti nezgoda ter da izgubi na pridobitni zmožnosti. V takih slučajih je torej nezgodna zavarovanica dolžna, da postopa s ponesrečencem kar najbolj dobrohotno. Jamstvo, da se to zgodi, je pa le tedaj najbolj zanesljivo, če se potom volitve poklicani delavski zastopniki za pravice tistih, ki jih je zadela škoda v sle d nezgode, zavzamejo stvarno in odločno zanje pri rentni komisiji, oziroma predstojni-štvu. Zlasti bo določevanje odškodnin in
ocenjevanje izgube na pridobitni zmožnosti važno prva leta. Zaradi tega so ob ustanovitvi nezgodne zavarovalnice bolj potrebni izborni delavski zastopniki nego kdaj prej.
Glede na to mora smatrati vsak rudar za svojo dolžnost, da se izvolijo v ta zastopstva le odločni in zanesljivi delavski zastopniki. Da se doseže ta namen, so se revirni odbori Unije rudarjev imenovanih revirnih rudarskih okrajev zedinili ter določili naslednje kandidate za
predstojništvo:
Florijan Majdič, rudar v Trbovljah, Štajersko.
namestnika:
Josip Eibler, rudar v Vordernbergu in
Ivau Katzbauer, rudar v Rosentalu pri Koflachu, Štajersko.
To so torej kandidati za predstojništvo.
Kdo voli te kandidate?
Volijo jih skupno vsi rudarji in fužinski delavci (v kolikor so dotični fužinski delavci podvrženi zavarovanju pri no-
vi	nezgodni zavarovalnici rudarjev), ki se nahajajo v okrožju rudniškega glavarstva v Celovcu in v okrajih rudniških uradov St. Polten ter W e 1 s.
Vsi tovariši naj upoštevajo, da za volitve* v predstojništvo tvorijo vsi rudniški kraji, ki se nahajajo v okrožjih navedenih rudniških uradov oziroma rudniškega glavarstva en edini volilni okraj. Rudarji in fužinski delavci teh krajev torej volijo kandidata Majdiča in njegova dva namestnika skupno.
Drugače pa je pri volitvah kandidatov v razsodišča, ker so volilni okraji drugačni.
Zaradi lažjega razumevanja bodi omenjeno, da bo na avstrijskem jugu obstojalo troje razsodišč nezgodne zavarovalnice rudarjev, in sicer za Štajersko v Gradcu, za Koroško, Tirolsko in Vor-arlberško v Celovcu, za Kranjsko, Primorsko, Trst, Istro in Dalmacijo pa v Trstu.
Vzemimo najprej Kranjsko, Primorsko, Trst, Istro in Dalmacijo. Rudarji in fužinski delavci v teh deželah bodo, kakor videti, imeli svoje razsodišče nezgod-
ne zavarovalnice rudarjev v Trstu. Voliti torej imajo:
V	predstojništvo skupne kandidate, ki so: Majdič Florjan, rudar v Trbovljah, Štajersko. Namestnika: Eibler Josip, rudar v Vordernbergu in Katzbauer Ivan, rudar v Rosentalu pri Koflachu, Štajersko.
Potem svoje kandidate v razsodišče, ki bo imelo svoj sedež v Trstu. Ti kandidati so:
1. Tomaž Brus, rudar v Idriji.
2. Leopold Alič, rudar v Idriji.
3. Ivan Kogoj, rudar v Idriji.
4. Mihael Toff, fužinski delavec na Jesenicah.
5. Anton Zugvitz, fužinski delavec na Jesenicah.
6. Ivan Erlah, fužinski delavec na Jesenicah.
7. Franc Peterlin, strojnik v Zagorju.
8. Anton Prašnikar, rudar v Zagorju.
9. Franc Zahorik, rudar v Zagorju.
10. Paul Bučič, rudar v Labin ju.
Potem sledi Štajersko: Rudarji, in v
kolikor pridejo fužinski delavci v poštev, na Štajerskem bodo zase imeli razsodišče nezgodne zavarovalnice rudarjev v Gradcu. Vsi oni rudarji torej, ki se nahajajo na Štajerskem, to so okraji rudniških uradov Gradec, Ljubno in Celje, imajo voliti in sicer: kandidate za predstojništvo kakor zgoraj, ki so:
Majdič Florijan, rudar v Trbovljah, Štajersko.
Namestnika:
Eibler Josip, rudar v Vordernbergu,
in
Katzbauer Ivan, rudar v Rosentalu pri Koflachu, Štajersko.
Kandidati za razsodišče, ki jih imajo voliti tovariši na Štajerskem pa so:
1. Anton Bauer, rudar v Lankovicu pri Koflachu, Štajersko.
2. Mihael Golz, rudar v Eisenerzu, Štajersko.
3. Peter Gmeiner, rudar v Zangtalu pri Voitsbergu.
4. Elias Werner, rudar v Fohnsdorfu, Štajersko.
5. Eustahius Sablotnik, rudar v See-grabnu pri Ljubnu, Štajersko.
6. Konrad Webersink, fužinski delavec v Vordernbergu, Štajersko.
Podporni najemninski (stanarinski) donesek, ki pride še k prvemu, zgoraj opisanemu, znaša polovico prvega doneska.
Otroci pod osmimi leti dobe samo polovico od obeh zgoraj navedenih podpornih doneskov.
Seveda je vseeno, jeli so stanovali vsi ali samo del do podpore opravičenih z vpoklicancem v enem stanovanju ali ne.
Skupna podpora (sestoječa iz podpornega k življenjski preskrbi spadajočega doneska, in iz podpornega najemninskega (stanarinskega) doneska) znaša torej vsled onih, v okrožniški priredbi od 12. januarja 1914 za »vojaško vseskoz-no oskrbovanje« določenih zneskov za vsako osebo, ki živi
in je stara več in je stara manj
nego 8 let		nego 8 let
	kron	vinarjev
v Inomostu	‘ .	1-50	75
na ostalem Tirolskem in Predarlskem	1-35	65
na Dunaju		1-32	66
na ostalem Nižjem Avstrijskem . . .	1-21'/2	603,4
v Linču		1-32	66
na ostalem Zgornjem Avstrijskem . .	1-14	57
v Trstu		1-3072	6572
na ostalem Primorskem		1-20	60
v Brnu		1-27 72	633/4
na ostalem Moravskem		1-20	60
v Celovcu		1-2772	633/4
na ostalem Koroškem		1-1872	5974
v Lvovu 		1-26	63
v Krakovem		1-20	60
v ostali Galiciji		—•85 72	423/4
v Gradcu		1-247,	6274
na ostalem Štajerskem		1-1572	573/4
v Solnogradu, mestu in deželi ....	1-23	6172
in je stara ven in je stara manj nego 8 let	nego 8 let
kron	kron
v Opavi....................................... 1*23	61 'h
v ostali Šleziji..............................1*14	57
v Pragi .  ..................................  1-20	60
na ostalem Češkem..........................t'27'h	633/-»
v Zadru....................................1‘20	60
v ostali Dalmaciji  .......................1*10‘/2	55*/4
v Ljubljani................................1*14	57
na ostalem Kranjskem....................... 1*05	52 '/2
v Černovicah.................................1*12'/2	5674
v ostali Bukovini..........................—‘91V2	453/*
Kdor živi v inozemstvu in ima pravico do podpore, dobi 1-20 K, otrok pod osmimi leti 60 vin.
Če ima torej vpoklicanec ženo in dva otroka, od katerih je star eden več nego osem in drugi manj nego osem let, ter podpira toliko svojo mater, da živi večinoma z njegovo pomočjo, in stanujejo vsi na Dunaju, potem dobč te štiri osebe skupaj na dan
trikrat 1*32 K	v	3-96	K
enkrat —-66 K	(za otroka, ki	še nima osem let)	—'66	K
torej vsa družina	. .	4-62	K
Podpora za vse družinske člane skupaj pa ne sme prekoračiti navadnega dnevnega zaslužka vpoklican ca. Več kakor navadno zasluži vpoklicani, ne more dobiti družina, pa naj šteje še toliko oseb. Če je torej zaslužil vpoklicani, katerega družina bi imela po gorenjem računu pravico do podpore v znesku 4-62 K, povprečno le 4*50 K na dan, dobiva tudi družina na dan samo 4-50 K.
Če je bil kakega družinskega člana vpoklicani podpiral, toda le z manjšim zneskom, nego je postavna podpora, po-
7. Anton Jamernek, rudar v Steyreku pri Wies, Štajersko.
8. Ferdinand VValenčak, rudar v Velenjem, Štajersko.
9. Ivan Urlep, rudar v Hrastniku, Štajersko.
10. Ludvik Kolenc, rudar v Trbovljah, Štajersko.
Kandidate za razsodišče v Celovcu objavimo še.
Tovariši! Rudarji! V Uniji rudarjev avstrijskih organizirani rudarski zastopniki so od nekdaj tako pri bratovskih skladnicah kakor tudi v drugih zastopih v nasprotju z onimi, ki so prišli iz drugih organizacij, imeli samo en končni namen: varovati pravice rudarjev. — Zato smatraj vsak rudar za svojo dolžnost, da voli naviedene kandidate.
-S tovariškim pozdravom Revirni odbor Unije rudarjev avstrijskih v Trbovljah.
O prejšnjih rusko* turških vojnah.
Rusija in Turčija sta imeli, kakor nam pove zgodovina, dve vojni. Prva rusko-turška vojna je bila v letih 1828 in 1829, druga v letih 1877 in 1878.
Leta 1827 je bila Turčija nesposobna za obrambo. To priliko je izrabila Rusija ter prisilila sultana, da je podpisal v Atjermanu traktat (pogodbo), ki je urejal državnopravne razmere Srbije, Mioidave in Valahije v zmislu predlogov, ki jih je stavila Rusija, ter zagotovil Rusiji nekaj čerkesko-abhaziškega obrežja. Rusija s tem, še ni bila zadovoljna. Med Turčijo na eni strani in Anglijo ter Francijo na drugi strani je bil nastal spor glede grškega vprašanja. Turško brodovje je bilo ob tej priliki v pomorski bitki pri Navarinu uničeno. Ruska vlada je izzvala nov spor, pričela vojno, ter je grof Djebič prišel prav do Odrina s svojo vojsko in že je bila nevarnost za glavno mesto Carigrad. Mir, ki sta ga nato sklenili Rusija in Turčija v Odrinu, je končal dne 14. septembra 1829 to vojno, silno omejil oblast por-te ter povečal vpliv Rusije v Orientu. Porta je morala dovoliti v neodvisnost Grčije, v skoro popolno samostojnost po-
donavskih kneževin in priznati dosmrtno vlado njih knezov, odstopiti več obrežnih krajev na izhodnem obrežju Črnega morja, zavezati se, da plača deset milijonov zlatov vojne odškodnine ter dovoliti prost prehod ruskim trgovskimi ladjam skozi Bospor in Dardanele.
Leta 1877 je napovedal car Aleksander dne 24. aprila Turčiji vojno in še tisti dan so prekoračile prve čete rumunsko mejo. Rumunija se je pridružila Rusiji, je odpovedala porti podložništvo (vazalstvo) ter se proglasila za neodvisno državo. Vojna je končala neugodno za Turčijo, ki je sklenila dne 3. marca 1878 Sv. Štefanski mir. Ta mir je zagotovil Rusiji gospodstvo na Balkanu in Turčiji je bil usojen le negotov obstoj, kar je pa jelo skrbeti zlasti Anglijo. Z naglico in velikim krikom se je jela oboroževati ter zahtevala, da mora Rusija šentštefansko mirovno pogodbo predložiti evropski konferenci, ki jo po svoji razsodnosti spremeni. Ze 13. februarja 1878 je kljub formalnemu protestu porte angleška oklepna mornarica vdrla v Marmarsko morje. Po posredovanju Bismarcka se je sešel dne 13. junija 1878 Berlinski kongres, ki je zlasti sklenil neodvisnost Rumunije, Srbije in Orne gore; Bulgarija je postala samoupravna kneževina, ki je plačevala Turčiji tribut (davek). Izhodna Rumelija pa je dobila kot provinca kristjanskega namestnika. Avstrija je dobila na tem kongresu nalog, da zasede Bosno in Hercegovino ter ju uredi; Angliji je bilo naročeno, da zasede otok Ciper ter ga upravlja; Rusija pa je dobila ozemlja Kars, Arda-hau in Batum. Tudi Grčija je zahtevala nekaj zemlje, toda kongres ji je svetoval, da naj se glede svoje zahteve sama pogaja s porto. Vojni stroški, ki jih je morala Turčija plačati, so pa bili določeni na okolo 830 milijonov frankov.
Svetovna vojna.
Zadnji dogodki na severnem bojišču so prevevali vso javnost ter bifli objekt domačim in tujim poročilom. Bitka južno od Dnjestra se je razvila v boje za postojanke, kar daje vojni za Stanislavov poseben značaj. Rusi so tam zbrali večja ojačenja, da bi zabranili prodiranje av-
strijske armade proti severu, prešli so v ofenzivo proti Bukovini in obenem tudi v severni Poljski, kar dokazuje, da so ojačili obe skrajni krili, hoteč prodreti bojno črto obeh zaveznikov. Tudi v zahodnih Karpatih sta dosegli avstrijska in nemška armada večje uspehe, zakaj tam so ujeli več tisoč Rusov in zajeli mnogo vojnega materijala. Karpatski prelazi razen Dukle so sedaj vsi prosti sovražnikov.
Nemci prodirajo v severni Poljski polagoma proti Varšavi. Kako in kdaj pravzaprav nameravajo pričeti z odločilno ofenzivo proti Varšavi, zlasti z ozirom na vojno črto v srednji in južni Poljski, to je tajnost vojnega poveljstva.
Vobče se vrše te dni v Bukovini artilerijski in pešaški boji, v Karpatih in na Poljskem pa zlasti artiljerijski boji, ki so zlasti pri Stanislavu ljuti.
*
Precejšnje uspehe so dosegli Nemci na francoskem bojišču. Francozi in Angleži so napovedano ofenzivo zopet pričela, pa niso dosegli prav nobenega uspeha. Posebno hudi boji so bili v Champa-gni, kjer so Francozi večkrat skušali prodreti nemško bojno črto. Izjalovili so se jim tudi enaki poskusi v Argonih. Vsa ofenziva je imela najbrže namen, oslabiti nemško armado do izhoda, toda dosegla ni drugega kakor to, da so imeli Francozi velike izgube ob neuspešnih napadih.
*
Francija in Anglija sta poslali zopet pred Dardanele okolo 60 bojnih ladij in obstreljavale trdnjave ob vhodu. Pot v Carigrad je težavna. Tudi o politični važnosti Carigrada ni nobenega dvoma. Vprašanje pa je, s kakšnimi žrtvami in s kakšnim namenom se hočeta Anglija in Francija polastiti Carigrada ter ožin Dardanel in Bospora. Ali morda zato, da izročita vse skupaj Rusiji?
Turčija je mnenja, da bo brodovje težko doseglo uspeh, drugi pa trde, da bo ta velikanska sila kos stavljeni nalogi. Ožino čuvajo trdnjave ob obeh straneh, v ožini sami pa so položene mine. Z ladijskimi topovi se trdnjave ne razdirajo in
tem dobi ta družinski član samo t o 1 i k o, k o 1 i k o r m u j e vpoklicani resnično dajal. Ceje torej kdo, ki nima žene in ne zakonskih otrok, dajal svoji materi ali svojim nezakonskim otrokom samo 20 K mesečno, dobita mati kakor otrok samo po 662/a vinarjev dnevne podpore.
Ce je vpoklicanec dezertiral ali če ga je obsodilo vojaško sodišče v težko ječo (ne pa, če je bil kaznovan z navadno ječo ali zaporom), potem se od dneva dezertacije ali od dneva obsodbe ne izplača nikakršna podpora več.
Podpora teče od dneva, ko izgubi družinski vzdrževalec z vpoklicom priliko za pridobitev zaslužka z delom, in traja do dneva povratka v bivališče. Torej tudi čas potovanja se vračuna, prav tako čas, ki ga preživi vpoklicani v kakšnem zdravilišču ali o s k r b o v ai 1 i š č u; dalje čas, v katerem se nahaja vojak vvojnem ujetništvu.
Če je vpoklicanec padel v boju ali če se ga po boju pogreša ali če umre vsled telesnih poškodb ali vsled bolezni, ki jo je dobil v vojaški službi, potem dobivajo tisti, ki imajo pravico do podpore, podporo dalje še šest mesecev po smrti ali po pogrešitvi, četudi se vojna tekom teh šestih mesecev konča. Po teh šestih mesecih imajo dotičniki samo še pravico do majhne, takozvane vojaške oskrbnine.
Podpora ni zaplenljiva.
Podpore sodišče ne more zapleniti (zarubiti), tudi je vsako zaplenjenje neveljavno. Samo zneski, ki jih izplačuje izrecno kakšna oblastnija ali občina kot predujem na podporo, se smejo od računati.
Kako zahtevamo podporo?
Podporo sme zahtevati tudi vpoklicani, če mu ostaja še toliko časa; za njo se pa lahko pobrigajo tudi drugidru-
žinski člani, če so opravičeni do nje. Torej žena, starši itd. Za zakonske otroke more zahtevati podporo tudi mati, za nezakonske pa jerob.
Zahtevo je naznaniti občini, v kateri živi dotičnik, ki misli, da je opravičen do podpore. Na Dunaju so to občinski uradi v okrajih. Če živijo družinski člani v različnih krajih ali okrajih, zahtevajo torej podporo lahko pri različnih oblastni-jah. Če živi tisti, ki ima pravico do podpore, na Ogrskem ali v Bosni, potem mora naznaniti zahtevo pri politični oblastniji pristojnega kraja, v p o k 1 i c a n c a. Če živi opravičenec do podpore izven Avstro-Ogrske, potem se treba zglasiti zaradi podpore pri bližnjem konzulatu ali bližnjem poslanstvu.
Pismene prošnje (prijave) niso potrebne, ker imajo vse oblastnije, ki pridejo, v poštev, na razpolago formularje, ki jih popišejo v zmislu izjav do podpor opravičenih. Zmerom je dobro, vzeti ob zglasitvi s seboj dokumente, iz katerih se razvidi, da je dotičnik v sorodstvu z vpoklicanim. Žena naj predloži torej poročni list, otroci pa naj izkažejo svoje sorodstvo s krstnimi listi.
če prinese kdo pismeno prijavo1, ni treba zanjo nobenih kolkov. Prijava se odpošlje lahko tudi po pošti.
V	takem slučaju ni treba p r i 1 e p i t i z n a m k e , če se napiše poleg naslova na kuverto: »Tiče se pravice do podpore. Po § 12. zakona z dne 26. decembra 1912, R.-G.-BL 237, poštnine prosto.«
Prijava naj se izvrši takoj po dostavitvi vpoklicne listine ali po objavljenju vpoklicnega povelja, in če ni za to časa, takoj po odhodu k vojakom. Tekom dveh mesecev po odhodu vpoklicanega ali tekom šestih mesecev po smrti ali po pogrešitvi vpoklicanega se prijava mora napraviti; sicer je prepozno.	(Dalje.)
Angliji in Franciji se poskus utegne šele tedaj posrečiti, če izkrca v Mali Aziji, zlasti pa na polotoku Galipoli svoje čete, katerim bi se turška vojska nemogla upirati.
Mi smo že itak razpravljali o pomenu teh dveh morskih ožin.
*
Turčija se sedaj pripravlja na obrambo Dardanel in Carigrada. — V Egiptu prevaža težke topove k Sueškemu prekopu; v Kavkaziji pa mirujeta oba nasprotnika.	,
Domači pregled.
Čitateljem. Nadaljevanje opisa Indije smo odložili za nekaj številk. Sedaj bomo priobčevali zakonite določbe o pravicah vojakov in njih svojcev do podpor. Te določbe, oziroma pojasnila bomo potem ponatisnili, da jih lahko vsakdo kupi, ki jih potrebuje. Naročila na brošuro sprejema uprava našega lista že sedaj.
Prebiranje črnovojnikov od 37. do 42. leta. Poseben odlok poziva k prebiranju črnovojnike od 37. do 42. leta. V poštev pridejo črnovojniki, rojeni od teta 1873. do vštetega 1877. leta, ki niso bili potrjeni aii pa so bili do 31. julija 1914 vsled superarbitracije odpuščeni iz skupne vojske, mornarice, deželne brambe ali orožništva; nadalje tisti, ki so šel)e pozneje pridobili avstrijsko, ogrsko ali bo-sansko-hercegovinsko državljanstvo in še niso bili na naboru. Označeni se bodo morali od časa razglasitve odloka pa do 20. marca zglasiti pri občinskem uradu svojega bivališča. S seboj morajo prinesti potrebne listine, n. pr. krstni list, domovinski list, delavsko ali službeno knjižico. Prebiranje se bo vršite od v času 6. aprila do 6. maja.
Črnovojniški nabori na Ogrskem. Domobranski minister je poslal magistratom razglas, ki vsebuje podrobna navodia za izbiranje etnikov 1873., 1874., 1875., 1876. in 1877. črnovojniškega razreda B.
Malo gledališče. V soboto, dne 6. marca se vprizori prvič burka noviteta. »Španska muha«, burka v treh dejanjih, ki je povsod zbudila veliko smeha. — V nedeljo 7. marca pa prvikrat komedija »Zena polkovnikova« v treh dejanjih in s predigro; za slovenski oder priredil Fr. Govekar. Pri tej predstavi gostuje gospa Grom, bivša članica jubilejnega gledališča v Ljubljani, v ulogi vdove gospe CaL-devaris. Debutantka se namerava posvetiti slovenski umetnosti, kar je prav posebno hvalevredno. Slovenščina ji dela še nekoliko težkoč, toda ob njeni inteligenci in marljivosti bo mogoče to nepriliko premagati. — Ker vpliva, — kakor trdijo zdravniki — na rekonvalescente humor in smeh blagodejno in pomaga k zdravljenju, je vodstvo »Malega gledališča« ponudilo rekonvalescentom v 'lazaretu »Mladike« za »Špansko muho« 12 sedežev. — Za prihodnji četrtek, dne 11. t. m. se pripravljajo tri enodejanke, in sicer: »Favoritka«, »Vražja divizija« (Tovoros ordog) in »V vojno mora«.
Oddaja žita iz Ogrske. C. kr. kor. urad poroča 2. t. m.: Z ozirom na pogajanja avstrijske vlade z ogrsko se pričakuje, da prepusti ogrska vlada nekaj za-
log žita in moke. Gre pred vsem za koruzo. Da se oddajanje izpelje, je ustanovilo poljedelsko ministrstvo urad »koruzno centralo«, ki prevzema po trgovskih načelih koruzo od konzorcija, ki pooblaščen po državi nakupava na Ogrskem žito in da prepelje blago v Avstrijo, kjer se koruza posuši. Koruzna moka se namerava oddajati po vojni žitni centrali. Vodstvo koruzne centrale se je poverilo svetniku trgovske zbornice Fricu Mendel; račune in blagajno vodi Anglo-av-strijska banka.
Najvišje cene moki v Budimpešti. Magistrat je določil ceno z otrobi mešane koruzne moke s 1. t. m. s 44 K 22 vin. za 100 kg. Pšenična moka 0 stane 100 kg 68 K 68 vin., ječmenova moka 44 K 18 v., krompirjeva moka 42 K, riževa moka 52 kron 100 kg.
Kmetovalcem Avstrije je izdal poljedelski minister Zenlkeir poseben oklic, v katerem jih opozarja na važnost neutrudljivega dela na polju. Niti najmanjši košček zemlje naj ne ostane neobdelan. V prvli vrsti naj se gojle take rastline, ki služijo človeku neposredno za živež. Kjer je ugodna zemlja za jaro pšenico in jaro rž, naj se sejeta, kjer ne, naj se sejeta ječmen in oves, kj nista tako izbirčna glede tal. Dalje je priporočati pridelovanje graha in fižola, zelenjavo vobče in zlasti zgodnji krompir, kar bo uspelo posebno v južnih deželah monarhije. Marsikaj od teh pridelkov se da prav lepo vzgojiti na hišnih vr-tih. Zenker priporoča dalje varčevnaje s semeni ter temeljito obdelovanje polja. Za dobavo olja, ki ga utegne nedostajati priporoča minister, da se naj seje jaro o-grščico in jaro. repteo ter lanene rastline, ter konoplje in lan, da bomo imeli več domače preje.
Draginja. Že pred meseci je pooblastilo ministrstvo deželne vlade, da smejo dovoliti občinam in okrajem rekviriranje živil. Po nekaterih krajih so deloma vpo-števali to naredbo ter zagotovili dobavitelje za posamezne potrebščine, nekatere občine pa so kar nakupile nekaj blaga in — ga shranile. Zdi se nam prav tako, kakor bi občine v tem pogledu ne bile poznale svoje naloge glede izrabe prilike, ali pa so bile tako malomarne, da se jim ni zljubilo resno in v pravem času organizirati ustanov, ki bi bile kos taki nalogi po svoji delavnosti in strokovni izobraženosti. Delovanje na tem polju bi se bilo morate pričeti takoj spočetka vojne, ker bi se bila s tem občinam prihranila ogromna nepotrebna bremena, siromašnim sk>-jem pa dala prilika, da bi bili s svojimi majhnimi dohodki bolje živeli nego žive. Izkoriščanje na trgu je brezobzirno, dasi je še sedaj dovolj blaga po kmetih in v velikih trgovinah, in tudi cene bi bile zmerne, če bi se bile občine, če že ne po svoji inicijativi pa vsaj po inicijativi ministrstva preskrbele z vsemi potrebščinami, ki so bite še takrat na razpolago in po zmernih cenah.
Vojni davek za premožne. Na Reki so cel teden popisovali osebe, ki imajo nad 20.000 kron letnega dohodka. Te osebe bodo morate plačati posebni vojni davek, katerega bo proračuna! posebni davčni odsek.
Roko je zdrobilo v torek 2. marca v pivoparni »Union« sodrugu Rud. Podbev-šeku. Ponesrečenec je bil uposlen pri stroju za umivanje sodčkov, pri čemer ga je nesreča dohitela.
Na pegastem legarju je obolelo od 21. do 27. m. m. v naši državni polovici 432 oseb.
Do jeseni superarbitrirano moštvo
voj. uprava vpoklicuje na 1. april. Tisti superarbitriranci, ki c1q 1. aprila ne bodo zdravi oziroma sposobni za orožje, dobe
brez nadaljnjega superarbitriranja dopust do 1. oktobra. Temu pozivu se mora do-tično moštvo odzvati.
Tritisoč delavcev izprtih. V torek dne 23. februarja je obstrelil 251etni ključar Ivan Tussar s samokresom 521etnega delovodjo Ivana Spazzapana v tržiški ladjedelnici na Goriškem ter ga v zaledju lahko poškodoval. Kaj ga je zavedfo k temu brezupnemu činu, ni znano, ker ni nikomur povedal svojega namena. Spazza-pan pravi, da je Tussar že delal pri njem kot deček v Lloydovem arzenalu, v petek pa je dokončal svoje delo, in ko ga je Spazzapam hotel prideliti drugi partiji, se je Tussar uprl in zahteval odpust. Jasen bo slučaj šele tedaj, ko pove tudi Tussar svoje razloge. Dejanja Tussarjevega nikakor ne moremo opravičevati, vendar pa je dejstvo, da je Spazzapan nepriljubljen v ladjedelnici, dokazano s tem, ker se je izvršilo na Spazzapanai že več napadov, ki so pa vedno bili zanj brez hudih posledic. Ravnateljstvo je odredite, da se je delo v ladjedelnici med preiskavo ustavite. Izprtih je bilo torej tritisoč delavcev zaradi ene osebe in izročenih mno^-go družin gladu. V pondeljek dne 1. marca se je zopet pričelo delo v ladjedelnici in so bili sprejeti vsi delavci razen 40, ki jih ravnateljstvo ne mara več sprejeti. — Dodatno nam poroča verodostojen zaupnik, da Tussar ni pripadal organizaciji in ni imel prav nič opraviti z organizacijo. Povod izprtju je morda dala organizacija vsaj indirektno s tem, ker je napravila glede ladjedelnice obširno ovadbo na vojno ministrstvo zaradi razmer, ki jih nista odobravala ne tržaški admiralat in ne tr-žiško okrajno glavarstvo.
Kinematograf Ideal. Za soboto 6.—8. marca: »Ingeborg Holm« ali »Daj nam danes naš vsakdanji kruh«. (Genljiva drama v 5 dejanjih.). — Torek 9.—II. marca: »Stara1 pesem«. (Senzacijska drama v 4 dejanjih po igri enakega imena Feliksa Phiilippi.). — Petek 12. marca: »Mairke-tenderica«. (Izborna vojaška humoreska v 3 dejanjih. Nordiskfillm.).
Slabo se konča lahko iteprehod, če , smo se na njem četudi dozdevno v začetku le malo prehladili. Najprej je le nahod, potem malo hripavosti, potem čutimo nekoliko bodenja v plečih in kdo ve, kakšen bo konec. Zato je res sreča, če imamo do-maFellerjev zeliščni esenc-fluid z znamko .»Elza-fluid«, ki lušči sliz in lajša bolečine, in moremo tako zlo hitro pregnati. Feller-jev fluid naj bi pa bil tudi v vsaki hiši! Saj stane 12 steklenic le 6 kron franko pri lekarnarju E. V. Fellerjiu, Stubica, Elza-trg 334 (Hrvatsko).
Svetovni pregled.
Oblegovalno stanje v Sibiriji. V Sibiriji je proglasila Rusija oblegovalno stanje.
Popisovanje živil v Petrogradu. Tu
popišejo vse zaloge rži, ržene moke, pšenične moke, ovsa, sena, surovega masla, jajc, soli itd.
Rusija vpoklicuje do 55. leta. Vsi ruski domobranski rezervisti prvega razreda do 55. leta, ki bivajo v Švici, so dobili pozive, da morajo do 13. marca odriniti pod orožje.
Angleška pripravlja državni preobrat na Portugalskem. Angleška je z vlado Castra na Portugalskem nezadovoljna. Pripravlja državni preobrat na korist bivšega kralja Mamiela. Portugalska vlada je odredila vse varnostne odredbe.
Potopljeni parniki angleški. Meseca januarja je bilo potopljenih 41 .angleških parnikov, ki so bili vredni okolo 40 milijonov kron ne vštevši blago, ki so ga vozili s seboj. — Od 18. februarja, odkar je proglasila Nemčija blokado Anglije, je bilo torpediranih 26 angleških ladij.
Dogovor med Anglijo, Francijo ter Rusijo glede turških morskih ožin, tako poroča »Ruskoje Slovo«, je, bil sklenjen že pred vojno ter sta Anglija in Francija zagotovili Rusiji izhod v odprto morje, če se reši egiptovsko vprašanje Sueškega prekopa v prid Angliji, in sicer tako, da bi vodne ceste prenehale biti mednarodna posest in prešle v angleško last. Obenem bi postala tudi bagdadska železnica mednarodna in se' Rusija odpove aspiracijam na Afganistan in Tibet.
Pred Dardanelami so izkrcali Francozi in Angleži vojaštvo.
Turška vlada se je posvetovala, ali naj bi se preselila iz Carigrada, ker je ogrožana, v Odrin ali v Malo Azijo v Bruso. Odločila se je za Bruso, kjer je mogoče lajše preskrbljevanje z živili.
Zedinjene države bodo odločno protestirale. Obče mnenje je ter tudi ameriška poročila pravijo, da bodo Zedinjene države izročile Angliji odločno noto, ki bo zahtevala spremembo glede oviranja trgovine. Angleški listi pa izjavljajo, da se Angleži ne bodo ozirali na proteste.
Poostritev spora med Kitajsko in Japonsko. Japonska je predložila Kitajski jako dalekosežne zahteve, kakor smo poročali zadnjič. Pogajanja niso uspela.
Spor se je še poostril, dasi se je bilo nadejati, da bo tripelententa imela toliko moči nad svojo zaveznico, da jo prisili, da se odreče preširnim željam. Japonska odklanja vmešavanje tripelentente v njene zadeva in celo nasvete Zedinjenih držav ne mara poslušati. Japonska je naznanila Kitajski, da izkrca vojaštvo' na severoizhodu Kitajske v obrambo japonskih trgovskih interesov. Koncesije, ki jej jih dajejo Anglija, Rusija in Francija so premalenkostne.
Vestnik organizacij.
Občni zbor podružnice lesnih delavcev v Ljubljani se bo vršil v nedeljo dne 7. marca t. 1. ob 9. dopoldne v salonu gostilne pri »Levu« ria Marije Terezije cesti z običajnim dnevnim redom. Polna in točna udeležba je dolžnost!
Trbovlje. Iz tukajšnje knjižnice podružnice Unije rudarjev imajo nekateri člani že dalje časa izposojene knjige, ki jih naj čimprej oddajo v knjižnici. Vljudno prosimo, da stori vsakdo svojo člansko dolžnost ter nam s tem olajša delovanje.
Listnica uredništva in upravništva.
Št. Vid pod Juno. J. K. Da, smo prejeli, hvala. Zal, da moramo porabo odložiti. Kar želite Vam pošljemo.
Labinj (Istra). Želeti bi bilo, da se člani skupine »Labinj« Unije rudarjev pobrigajo' za to, da nam bo tamošnji blagajnik list plačeval, ker bi sicer bili prisiljeni pošiljanje lista ustaviti. Ako že blagajnik noče upoštevati reda, tedaj naj bi vsaj člani upoštevali, da nam tiskarna lista ne tiska zastonj. Sploh pa bi v tem oziru prosili nekoliko reda. Kajti list jemati, plačati pa nič, jo skrajna brezvestnost. Če ne bo v kratkem reda, bomo- o ti zadevi izpregovorili še nekoliko jasneje!
Labinj: P. B. Dotične italijanske brošure, ki sem ti jih svoj čas osebno izročil in ki si jih že zdavnaj oddal, mi še nisi plačal. Ker pismeno drezanje kakor se zdi pri Tebi ne zaleže ničesar, prosim tem potom, da mi stvar končno poravnaš. Čas je že! — Tokan.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
A. & E. Skaherne, Ljubljana
Mestni trg štev. 10.
Specijalna trgovina pletenin in trikotaže.
Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, telovniki, triko jopice, srajce in spodnje hlače, nogavice, siiperji, dokolenke, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena i. t. d.
Odeje iz veBblodje dlake. Tetra perilo. Spalne vreče.
Plašči in predpasniki za strežnice Rdečega križa. Volna za pletenje.
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
Naivežia slovenska hranilnica!
Denarnega prometa koncem leta 1914	. . K 740,000.000’—
Vlog  ....................................„	44,500.000’—
Rezervnega zaklada........................„	1,330.000’—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
4
i| o
2
0
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
::	Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. ::
Najboljša žensk.
Izmed kreposti žensk je najplemenitejša gotovo nje uslužnost pri nesrečah, nezgodah, boleznih in trpljenjih, in za to je najboljša ženska ona, ki ve najprej pomagati v domači rodovini, ako mož ali otroci nenadoma obole ali si s prehla-jenjem, prepihom, prenaporom itd. nakopljejo kako bolezen.
Ako gre torej za revmatične bolečine, ranitve, izpuščaje, zmečkanine, vratne bolečine ali glavobol, bodo pač skoro vse ženske segle po Fellerjevem bolečine
tolažečem rastlinskem esenčnem, fluidu z znamko »Elsa fluid«, ki ga imajo vedno doma.
Utegnilo bi biti našim bralcem koristno izvedeti, kako piše o tem znana pesnica Pavel Marija Lacroma pl. Eger Schmitzhansen: »Usojam se Vam povedati, kako dobro mi je Vaš od baronice Freitagh izročeni fluid z znadko »Elsa fluid« storil za mojo obrazno nevralgijo. Sprejmite izmed velikega števila do najtoplejše zahvale obvezanih ljudi iskreno zahvalo.«
Fellerjev »Elsafluid« je pa pri ženskah jako priljubljen tudi za lepotilo proti
pegam, lisam, ogrcem in za negovalo las, proti izpadanju in prhljaju. Dela zdravo lasišče, belo mehko in čisto kožo na obrazu in rokah in povsod izkazuje osvežujoč in poživljajoč učinek.
Naročite si 12 steklenic za 6 kron franko od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 334 (Hrvatsko). To izborno domače zdravilo smo poskusili sami in je našim bralcem moremo priporočati najtopleje, kakor tudi FeUerjevo milo odvajajoče rabarbarske krogljice z znamko »Elsa krogljice«, 6 škatljic franko za 4 K 40 vin.
... filir.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg Štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ordinira dopol.|popol.		Stanovanje
Or. Košenina Peter splošno zdravljenje	1/211 — '/21		Turjaški trg St. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje	11-12	2-3	Dalmat. ul. št. 3, pritlič.
Dr. Bork Emil očesne in ušesne bol.	10—12	2—3	Frančišk, ul. št. 4. pritličje
Dr. B. Ipavic	10.-12. dop.		Mestni trg.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika, (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne.
S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Vabilo
na
občni zbor
okiaine boliiike blaiaiie v Zagorju
ki se bo vršil
v nedeljo dne 14. marca t. I. ob 2. popoldne v gostilniških prostorih .g-Jos. Repovža v Zagorju.
Dnevni red:
1. Poročilo poslovanja v letu 1914.
2. Poročilo računskega sklepa za leto 1914.
3. Raznoterosti.
Zagorje, dne 3. marca 1915.
Načelnik: Rih. Ranzinger.
NB,: Legitimacije za občni zbor je seboj prinesti.
UIUAHA. FranEiHa uta štev. fi.
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za Sole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-.a. Sur, muzikalij Itd.
Stereotipija. Litografija.
Mlado, staro, Vsak pove:
Ta pa je za me!
Ker se samo z njim krepčam, vedno zdrav želocTc imam!
Varujte se
isr
ponaredb!
Pristni „FL0RlflN“ se dobi edino od Rastlinske destilacije JLORiar v Ljubljani.
t-	- ----------	J
Postavno varovano.
Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v
zalogi lastne tovarne
Ljubljana, na Bregu št. 20
-------- (Ccjzova	hiša).	------
Varstvena znamka.
Cene	za moške	K 14'—,	17'—,	20'—„
„	„	ženske	„ 12'—,	15‘—,	18'—.
„	„	dečke	36/39 „ 10*—,	12’—.
„	„	otroke št.	22-25 26-28	29-31	32-35
K	5.—, 6—,	7—,	8-—.
: Garantirana kakovost. :
Cenejše vrste od K 1*50 naprej.
Kupujte in naročajte pri tvrdkah, ki inserirajo v „DELAV€U“.
Pisarna: V poslopju Občnega konsutnnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju.	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice
Dr. Karol Wisinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatični	od 9. do 11. ute	V sodnem okraju Višnjagora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, SL Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico, Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
□DDaODPDDOnOaDDDnDDDUnUDDDDDBDDDDnDDDDDtlDODDDDaDnDOOnDDDDDDODDDDD “ □
O
a a □ D
a
g
D □ a a
D
D
□
D
a
a
□
g
□
□
a
a
a
□
□
a
D
a
a
a
□
a
a
□
a
a
a
D
a
□
a
D
a
a
a
UD
Ivan Jax in sin, Ljubljana
== Dunajska cesta štev. 17 ■
priporoča svojo bogato zalogo
Šivali strojev
n
ien)
za rodbino ia obrt.
Vozna kolesa. PiS3lDi StlOji Sil.
Ceniki se dobe zastonj in franko. |
D
□□aDDnDDDDnDDDDDDDDDDaDDDDDDDDDnDDDDDnDDDDncDDOaODDDDDDDDaDDDDa