Leto VIII. štev. 29.
Pojitnina pl*6*n« y gotovini.
V Krškem, v petek il. aprila 1924.
Posamezna štev. 1 Din.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. (Začasno le trikrat na teden.) Uredništvo in upravništvo: KRŠKO.
Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Ček. rač. začasno št. 13.321.
Stane mesečno 25 Din, začasno 15 D. ža inozemstvo 35 Din, začasno 20 D. (dokler ne začne zopet redno izhajati*)
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštn. proste.
lasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Iz krize jim pomagajmo na križi
Že nekaj tednov imamo vladno krizo, Ne samo vladno, temveč strankarsko krizo sploh. Dve struji raznih kapitalistov si stojita v polni zmešnjavi nasproti: vladna nekaj šibkejša nego opozicionalna. Ko je stari lisjak Pašič videl, da se mu utegnejo vajeti iztrgati iz rok, si je pridobil Pribičeviča — ki je samo na to ugodno priliko čakal — in s štirinajstimi njegovih trabantov ga je privedel Pašič h jaslim. Tako vladata zopet Pašič in Pribičevič, ko je še malo prej izgledalo, da se bosta baš ta dva od samega sovraštva zgrizla med seboj. Pred koritom sta se pomirila.
Tkzv, opozicija, sestoječa iz dela demokratov, Radičevcev, klerikalcev. Turkov, zemljoradnikov, Nemcev in manjših skupinic, želi to vlado vreči. V koliko je ta želja odkritosrčna, se danes še ne da natančno ugotoviti, ker prav vse naše, .ljudske koristi0 v parlamentu zastopajoče stranke, bodisi vladne ali opozicionalne, delajo svojo poliko v temi, pred javnostjo si stojijo zagrizeno nasproti, svoje trumfe pa izigravajo tajno. Za gotovo vemo samo za klerikalce in Spahove Turke, da jim grenki kruh opozicionalnosti ni všeč in plešejo neprestano okrog ministrskega predsedstva in dvorne kamarile ter mešetarijo. Ravnokar smo čitali, da sta bila dr. Korošec in Spahov Turek Hrasnica pri kralju, ki ju je odvračal od Radiča z nekimi dokumenti, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je to veleizdajalec, ki je dobival denarno podporo celo iz sovjetske Rusije. To se razglaša. Korošec in Spaho pa nočeta o tem o* stalim opozicionalnim strankam, še manj pa javnosti ziniti niti besedice. Seveda, stvar še ni zrela, naj-prvo je treba, da se oba moža s Pašičem natančno pogovorita za ceno — saj časa je dovolj, ker se skupščinsko zasedanje nalašč zavlačuje — najprvo je še treba, da Radiča z novimi sredstvi dobro razupijejo, nato bo teren že toliko pripravljen, da bosta lahko mirno odpovedala .izdajalcu0 prijateljstvo0 in šla vlado .metat s stolcev", kakor sta jo takrat metala, ko sta Pašiču z Markovim protokolom pomagala sestaviti samoradikalno vlado.
Z opozicijo torej le ni tako resno mišljeno. Pri nekaterih očitno tajno petolizenje Pašiču, pri drugih pa tudi le vroča želja po vladanju. Nekaterim Pašič predolgo pašuje, pa bi radi sami stopili na njegovo mesto. Vsa strankarska kriza v zadnjem času nima za človeka, ki te ptiče dobro pozna in jih sodi po njihovih dosedanjih delih, nobene skrivnosti kakor to, da so gospodje s samimi drobtinicami z vladne mize nezadovoljni in da hočejo celo korito.
Za nas je samo eno vprašanje važno: kdo izmed teh je sposoben za delavstvo, nameščence, železničarje, sploh na delavno ljudstvo kaj storiti. Po mojem skromnem mišljenju nobeden ne, ker proti ljudskim interesom so vsi delali, kadar so bili pri koritu. Vse stranke v vladi kakor v opozicionalnem bloku so ultrakapitalistične in sicer v najnižjem pomenu besede. Če bi drugega za to trditev ne imeli, bi zadostovala samo fraza njihovih programov, da hočejo zadovoljiti vse sloje. Če jih vprašaš, kako hočejo to izvesti, ti odgovorijo: na temelju našega programa — če jih vprašaš, kaj je v njihovem programu, ti odvrnejo: uzadovoljenje vseh slojev. Tako se vprašujemo in si odgovarjamo že skoro šest let, ne pridemo pa iz tega zakletega kroga vprašanj in odgovorov nikoli do dejanj. Trezni možgani so seveda že davno prenehali vpraševati in dobivati papirnate odgovore, prišli so že do spoznanja, da po krščanski morali, ki jo tudi ti gospodje nosijo na jezikih, ni mogoče obenem služiti Bogu in hudiču. In kakor tema dvema ni mogoče obenem služiti, tudi ni mogoče delati obenem kapitalistično in delavsko > kmetsko politiko. vsaj tako ne, da bi se pric eni izmed obeh ne hliniL Če zastopaš ročne in duševne delavce vseh kategorij, moraš biti v dejanju proti kapitalistom, če hočeš pomagati kapitalistom, pa moraš bičati proletariat Kdor drugače govori nego postopa, temu se moramo izogibati kakor cestnim vlačugam, ker drugega namena nimajo, kakor da te podobno kakor vlačuge oberejo. Pa še slabši so nego te, ker one prodajajo za denar svoje telo. tj prodajajo *a vplivno mesto razvoj Človeška
družbe. Zato da dosežejo svoje namere, morejo vzgajati med maso same tepce, to je vendar tako jasno in vsakdanje!
Kaj naj se nauči mali kmet, ročni delavec in duševni proletarec iz tega? To, da mora iti svojo pot brez ozira na krize in bobneča ljubimkovanja s strani teh. ki se danes z vlado in proti \ ladi v parlamentu tepejo za korita in ne morda za kakšne nujnejše zadeve. Poglej predstavnika katerekoli stranke, ki igra v parlamentu in v drugih ljudskih in državnih zastopstvih kako odločujočo ulogo, povsod boš videl, da jim gre po glavi samo osebni vpliv, ki ga ima ta ali oni ali ki bi ga rad imel, za načelna vprašanja pa, kakor republika ali monarhija, militarizem ali antimilitarizem, zakoni, kakor za invalide, železničarje, za poštene šole, proti draginji in brezposelosti, proti denarni špekulaciji itd. — za to in vse podobno pa se nihče ne briga. Uči se iz tega, da tvoja rešitev ni sedaj v rokah ljudi, ki se razen za korita za nič druzega ne brigajo, temveč v tvojih lastnih rokah. Delavno ljudstvo, postavi si organizacijo, v kateri ne bodo delali samo posamezniki. temveč v kateri boš samo sodelovalo in tudi vsak čas imelo priliko kontrolirati vse, ki jim poveriš kako nalogo 1 In pazi na to: Kmalu pride čas, ko se bodo sedanji pretepači za ministrska mesta pretepali za tvoje glasove, kapitalistični listi bodo zopet polni pozabljenih obljub in našminkanih programov. Takrat pazi, komu oddaš svoj glas. pazi s toliko premišljenostjo, kolikor je bilo pri zadnjih volitvah nepremišljenosti! — Revolucionar.
Razno.
Odspodu Uratniku, da ne bo tako histerično vpil o lažnjivcih, ne da bi navedel tudi „!aži0: Naj bo brez skrbi, komisija zaradi »Bernotovih zmot0 se bo sestala in opravila svoje delo. In se ne bo nič na to ozirala, če bo g. Uratnik njene člane po izvršenem delu kaj bolj spoštoval kot poštenjake ali ne. Tudi na to, če jih bo Bernot kaj bolj častil ali ne, se ne bo ozirala. Samo po sebi umevno, da bodo za temelj raziskave služili dokumenti pri ljubljanskem sodišču, ker je tudi v našem interesu, da se lažnivcem dokumentarlČjiO zavežejo usta. G. Uratnik naj se torej zdaj, ko je že vrgel misel o komisiji in določil njene člane, nikar tako ne vede. kakor da se hoče z jesiharstvom izmazati pred preiskavo — to bi ga še bolj ubilo. Zakaj je bil postavljen predlog, naj se rezultati preiskave naznanijo javno in poleg tega še v Mariboru obdelajo pred vsem delavstvom — iz tega naj g. Uratnik nikar ne dela takšnega problema, ki ga meče v najslabšo luč. Mi vemo, da je g. Uratnik s tem predlogom zadet v srce, ker si je prvotno najbrže mislil: če propadem ne bo posebne škode, v svojih rajonih, kamor ‘Naprej* sploh ne pride, bom lahko vseeno še vodil delavstvo za nos! — nam pa gre za to, da se lažnivcem enkrat za vselej med delavstvom zaprejo vrata. Zato smo prepričani, da bo komisija vztrajala pri predlogu, naj se njeni dokumentarično ugotovljeni uspehi razglasijo v Mariboru, obenem bodo prišle na vrsto še druge stvari. Mislimo, da se tudi Mariborčani s tem strinjajo, naj se izkaže, kdo uganja na njihov račun najlažnjivejšo demagogijo, kar je je bilo kdaj nad proletariatom v Sloveniji. Oni imajo sedaj besedo, da svojega voditelja g. Uratnika pozovejo na odgovor, zakaj se javne besede med njimi tako brani. Vsak pošten proletarec lahko uvidi, kakšen pomen ima naš — ne samo Bernotov — predlog. Uspehi te komisije bodo morda povzočili, da bo nekaj voditeljev obležalo, toda storili bomo korak naprej h konsolidaciji socialističnega gibanja, ki si je vsi želimo. In končno, da ne bo g. Uratnik nič več kolofohtaril z Berno-tovim imenom: tega ni napisal Bernot, temveč nekateri, ki jih Bernot kakor Uratnik kot osebi čisto nič ne zanimata in so pripravljeni žrtvovati enega kakor drugega, tistega pač. ki mu bo komisija štirih delavcev dokazalo, da slepari proletariat. Pri tem pa je potrebno, da imenuje g. Uratnik še štiri svoje zastopnike Iz svojega tabora, da se ne bo pozneje nič več mogel izgovarjati s kako pristranostjo preiskovalne komisije, Cujete, g. Uratnik, ne našim delavcem, ampak vam nič ne zaupamo, zato mora iti vse strogo v redu, brez vsakršne velikodušnosti od te ali one strani. Mislimo, da stojijo vsi naši organizirani Člani za to izjavo.
6ospodn Korenu kot izbornemu organizatorju ter predstojniku čete medklicarjev. Vi ste tisti, ki se borite proti osebnostim v delavskem pokretu, Vi ste. ki ste iz zaničevanja do osebnih napadov in iz »golega starosocialističnega prepričanja" raztrgali celjsko organizacijo SS J ter del te organizacije zavlekli molit tuje bogove po diktatu gospodov iz Beograda,
K stvari. Prodajal sem brošure in nesreča je hotela, da sem jih ponudil tudi omizju VRše čete medklicarjev. — Ta četa pa se je čutila užaljeno, kako da pride mlad o socializmu nič vedoči človek do tega, da ponuja njim, starim prepričanim socialistom brošure, kakor so: Bauerjeva »Pot k socializmu* itd. Meni se pa zdi, da bi se ne bili čutili užaljene, če bi jim ponudil brošure morda tisti dečko drja Koruna, ki je pred kratkim deklamiral na sve-tosavski proslavi v Ljubljani Bodisi je tisti bolj podkovan v socializmu kakor jaz, ali pa so Vaši ljudje, g. Koren, — čisto osebni. Volite!
In kako so Vaši ljudje vzgojeni za pošteno parlamentarno delo! Govornika, ki jim ni všeč, pa naj govori še tako stvarno, prav nesramno izzivajo ih ga hočejo s svojimi kričavimi medklici oglušiti. Pri tem je edino g. Čebular toliko parlamentaren, da se priglaša k besedi, — včasih tudi g. Janežič, ki pa potem iz same jeze. ker ni dobil takoj besede. niti govoriti ne mara — vsi drugi pa se čutijo bolj vzvišene in kar z medklici dajejo duška svojim »čustvom*.
Zakaj govorim to Vam, g. Koren? Zato ker izjavili, da vas je sram, ker hočejo Vaši ljudje odhajati s sestanka za priprave k Prvemu maju, Mor-da Vas bo sram za tako nekorektno vedenje Vaših ljudi in jim boste na eni prihodnjih diskusij razložili. da morajo biti Vsaj nekoliko parlamentarično izobraženi, če hočejo predstavljati avantgardo socializma v Celju in okolici — Z. A., Celje.
Kaj je individualizem, si me vprašal in odgovora nisi dobil drugega nego da poglej v koledar, ki ga nosiš v žepu. Pogledal si in našel si, čeprav si moral čitati več, ne samo tiste 4 vrstice, ki so pripisane pri besedi »individualizem*, V kratkem boš pa zopet pozabil in če se srečaš zopet s to tujo besedo boš moral zopet pogledati v koledar. Ko boš večkrat pogledal in premišljeval o tem, boš razumel in vedel za vselej. Tisti pa, ki se jezijo, da »Napreja* ne razumejo, pa vendar nikogar nič ne vprašajo niti ne pogledajo v .Socialistični koledar0, ker mislijo, da že dovolj vedo. ker so trikrat starejši od tebe, tisti ne bodo nikdar socialisti. Kakor mora klerikalec mnogo verjeti, tako mora socialist mnogo vedeti.
Sami reveži podpirajo »Socialista0. V svoji 14. št. objavlja drugi izkaz »Tiskovnega sklada0. Sami skromni delavci! Le poglejte si jih dobro: Melhior Čobal, Zagorje, 100 Din, Milan Jaklič, ravnateljski kandidat pri OUZD v Zagrebu, 100 Din, Neimenovani v Ljubljani namesto oglasa (ta »ne-imenovanec0 je torej debel kapitalist), 500 Din, J. Kopač pri skromnem koritu v Del, zbornici samo 5 Din. Skupaj (štiri osebe) 705 Din, z zadnjim izkazom (878 Dinj skupaj 1583 Din. Sami magnati ne spravijo v treh mesecih toliko skupaj, kolikor naši delavci za razširjanje svojega tiskal Če pojde tako dalje, bomo morali Korunovcem vendarle posoditi nekaj naših delavcev, tistih, ki dajejo samo po 1 Din tiskovnega sklada, ker so reveži in ne morejo kaj več dati!
Ven z njim! Zadnji čas hodi po deželi neko človeče in ponuja ljudem sv. pismo (angleške) biblične družbe v Kleinmeierjevi izdaji To je čisto navadna protestantska propaganda in pozivamo na-če poštene ljudi po deželi da pokažejo vsiljivcu z njegovim potvorjenim sv.pismom vrata. — Da ne bodo naši ljudje čudno gledali, češ, ali so postali tam doli v krškem uredništvu nekaki katoliški orjuncl da ščuvajo ljudi na gorjače, moramo takoj povedati: Tako piše .Slovenec0 4. t m. o najboljšem in naj-točnejšem slovenskem prevodu sv. pisma. Tako pišejo slovenski klerikalci, ki imajo protestantskega poslanca Šiftarja iz Prekmurja med svojimi poslanci. Tako pišejo črnosuknježi, ki so prvotno sv. pismo natrpali s falsifikati in raznimi izmišljotinami da bi mogli žnjimi bolje uganjati svojo cerkveno demagogijo med nevednimi ovčicami (tl falsifikati so znani iz cerkvene zgodovine ped tehničnim latinskim imenom pis fraus — pohotna goljufija). Tabo pišejo
nasledniki tistih menihov, td so ljudi, ki ajso bdi iz duhovniške kaste, nekdaj sežigali na armadah, čs
so čitali sv, pismo. Tako pišejo duhovniki, ki že dandanes prepovedujejo čitanje sv. pisma, če ni zraven njih uradna »razlaga*, ki postavlja vsako pametno razlago veličine te knjige na glavo. Tako kličejo končno na pretep ljudje, ki se ščeperijo z naukom medsebojne ljubezni in strpnosti!
V	vladi še nič novega. Samo opozicija je imela v Beogradu .veličastno" koaferenco, da prestraši Pašiča.
Ogrska je dobila s strani Zveze narodov generalnega komisarja, ki bo prav tako v njeae posle špegal kakor generalni komisar dr. Zimmermanni na Dunaju v avstrijske posle. Tako sta že dve srednjeevropski državi pod kontrolo mednarodnega kapitala, ki varuje seveda svoje koristi in koristi kapitalizma v nadzorovalnih državah. Ogrski komisar je ameriški jurist in finančnik Smits.
Kov tiskovni zakon so uvedli na Češkoslovaškem. Kakšen je ta zakon, lahko vsakdo razume če zve, da pokliče sodišče na odgovornost in eventualno obsodi samo pisca kake inkriminirane tiskovne pregrehe, nikoli pa ne koga drugega — to seveda v slučaju, če se pisec sam javi. Pri nas pa smejo po podobnem zakonu kaznovati obenem pisca, glavnega in odgovornega urednika, izdajatelja, tiskarja oz. faktorja, kolporterja, razprodajalca, čitatelja in malodane še tistega, ki je abecedo izumil z njegovimi brati in sestrami vred. Samo lump, o katerem si kakšno resnico zapisal, pride po navadi — to velja za maziljene lumpe — z zdravo kožo skozi.
Kako glodajo kapitalistične hijene svoje irtve. Bivšega saškega ministrskega predsednika Zeignerja, ki je bil, kakor smo poročali, te dni čisto po nedolžnem obsojen na težko ječo in izgubo državljanskih pravic, nemška hakenkreuzlarska ju-stica še ne mara izpustiti iz kiempljev. Zdaj so ga še posebe obtožili zaradi »veleizdaje". To delajo lopovi, ki sami prejemajo od francoskega kapitalizma denar, da sejejo zmedo in umore v državi in delajo kot plačani nastavljenci republike agitacijo za Hohenzollernce. Socialistično delavstvo je nad novo njihovo lopovščino zelo razburjeno in prireja velike protestne shode.
Na Angleškem je vlada dosegla velike priboljške nezaposlenemu delavstvu. Buržoazija se je tega sicer branila, pa kaj hoče, ko pa niso angleški delavci taki letošnji zajci, kakor so večinoma pri nas! Ker imajo dobro organizacijo, lahko dosežejo vedno boljši položaj, čeprav so s svojo vlado v manjšini. Ravnokar so dosegli tudi zelo ugoden najemniški zakon.
Težak potres je divjal te dni v angleški grofiji Derbyshire. Napravil je veliko škode, zlasti v mestu Southnormantono. — V našem Banatu in sploh v niijib pokrajinah ob Donavi, tudi na Ogrskem, je velika povodenj. Slične vesti prihajajo iz krajev ob poljski Visli in iz Španije. Katastrofalni zemeljski plazi pri italijanskem mestu Amalfiju povzročajo še vedno velikansko škodo.
Iz Besarabije prihajajo vesti, da so se sovjetske čete spopadle z rumunskimi. Ni še gotovo, če bo iz tega izbruhnilo že sedaj kaj resnega, ampak Besarabija leži med obema državama kakor kost med dvema psoma. In če se bosta tadva enkrat pošteno spopadla, kar je pri nepošteni kapitalistični krvavi morali na obeh straneh pričakovati, bodo prileteli še drugi psi na pomoč.
Rusija se poboljšuje. Ravnokar smo namreč čitali. da so v moskovskih in butirskih ječah politični kaznjenci napovedali gladovno stavko . . .
Deželni muzej v Ljubljani bo začenši s 13. t. m. (Cvetna nedelja] otvorjen za splošni poset vsako nedeljo od 10.—-12.
Kar vi potrebujete, to je Elzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka Din 27 — Lekarna Evg. V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg It 252. Mrvatska.
Iz stranke.
Brežice. V nedeljo 27, L m. ob 9. dop. v gostilni g. Grobuška v Brežicah se bo vršila aeja o-krožnega odbora brežiškega okrožja. Vabijo se vsi odborniki, da se zanesljivo ndeleže te važae seje. Po seji okrožnega odbora se bo vršila seja okrožnega agrernega odbora h kateri bomo povabili po« verjenika agrarnega urada in Maribora. Poskrbite torej, da se te seje zanesljivo udeleže vsi odborniki in tudi vsi člani organizacij. K tem sejam vabimo tudi pokrajinskega tajnika SSJ. — Ivan Baraga, preda. okrož. odbora.
Hrastnik. Kraj. pol. org. v Hrastniku IL bo imela svoj občni zbor 13. aprila ob 14. uri v društvenih prostorih v Hrastniku. Med drugim je glavni namen tega zbora, da se vse skupaj zopet uredi. Josip Grum. predsednik. Alojz Kellner, tajnik.
Gorica pri Pragerskem. Občni zbor tukajšnje krajevne organizacije se bo vršil v nedeljo 13. aprila ob 13. pri s. Francu Šramlu v Sp, Gorici št 56. Pridite vsi! — Odbor.
Črmošnjice. V nedeljo dne 13. aprila po 10. maši se bo vršil v Črmošnjicsh pred občinsko hišo javen shod SSJ in KDZ, Pridite vsi, ki ai slutite svoj kruh z delom!
Strokovno gibanje.
VABILO NA
L redni občni zbor Splošne gradbene produktivne zadruge r. z z o. z. v Celju, ki se bode vršil v nedeljo dne 13. aprila ob 15. uri v prostorih hotela Skobme, Ljubljanska cesta v Celju s sledečim dnevnim redom:
1. Ustanovitev Splošne gradbene produktivne zadruge r. z. z o. z. v Celju na temelju že registriranih pravil;
2. volitev načelatva;
3. volitev nadzorstva;
4. volitev tehničnega vodje;
5. sprememba previl;
6L slučajnosti.
Načelstvo.
Celje. Banka se ho zidala na akord.
Notica, ki je izšla v našem listu pod tem naslovom je v živo zadela prizadete faktorje. Tako n. pr, g. inž. Črepinka in gg. Pilihe. Prvi je šel v tajništvo Okrožne strokovne komisije in se spravil na s. Leskoška. češ, da je jasno, da je on [Leskošek] napisal omenjeni članek in da je neresničen. Sodrug Leskošek mu je svetoval naj si pisca poišče zakonitim potom in naj skuša dokazati, da je tisti, ki meče zaupnike na cesto socialno čuteč človek. — Kakor grešnik s pripognjenimi očmi jo je g. inženir odkuril iz tajništvo. ko mu je s. Leskošek triumfalno dokazal, da je on tisti grešnik. To moraličn i klofuto je akademično izobraženi človek vzel tiho na znanje, ko se je prepričal, da ni ravnal pravilno napram delavcem in da je zastonj iskati pri delavski organizaciji zaščite za osebno umazanost, dokler se krivica nad žaljenimi in pravic oropanimi delavci ne poravna.
Drugi se je oglasil g. Pilih, pa ne sam, ampak najel si je advokata, da zastopa njega kot »užaljenega*. Njegov advokat je g. dr, Božič, odvetnik, kateri zahteva za par vpisanih vrstic 95 Din od nas,
V	pismu, ki smo ga prejeli nam pravi, da so žalitve g. Piliha popolnoma neosnovane. Nadalje, bi morali izjaviti, da ne moremo g, Pilihu očitati, da ne plačuje v redu' delavcev. Popravek bi morel iziti do 8. aprila 1924, drugače bo tožba.
Takoj nato smo se obrnili na našega poročevalca, v Celje, da zadovoljimo zastopnika g. Piliha. Naš poročevalec nam je pa podal obširno poročilo o banki in o tam vršeči še korupciji katero bo mogoče na dan spraviti le tedaj, če nas g. dr. toži, Zato prosimo g. dr, Božiča, da to stori čimprej. Obenem pa obveščamo vse one. ki bi morali kaj dobiti od g. Piliha, naj pošljejo na tajništvo Unije stavb, delavcev v Celju svoj naslov z navedbo zneska. Na ta način bo mogoče odpraviti korupcijo pri gradbeni stroki in urediti pravičnejši plačilni sistem, kakor je sedaj, da ne bodo razni Pilihi služili na teden po 5000 Din za ogledovanje dela, delavci z žuljavimi rokami pa po 250 Din na teden.
Popravek se glasi; Deteljica Pilih obstoji iz 3 bratov in sicer so to gg. Ivan, Anton in Karol Pilih. Vsi trije so polirji. Na celjski stavbi Hrvatske šte-dionice je zaposlen g. Karol Pilih, kateri je postal po vojni polir in izrazit pristaš akordnega dela, ki ga opravljajo delavci ia zidarji v korist g. Piliha, Pred vojno je bil g. Karol Pilih več let zaposlen v Nemčiji kot rudar. Tam je bil član klerikalnega društva sv. Barbare, Na Hrvatskem se je dogodila na neki stavbi nesreča pri podiranju zida. Kdo je bil kriv tega, ne vemo, vemo le, da je bil g, Pilih tam polir. G Anton Pilih opehari vsakega, kdorkoli mu kaj zaupa, on dolguje raznim delavcem in trgovcem. pa tudi natakaricam ne prizanese. Njega iščejo upniki v Trbovljah, Ljubljani in Zagrebu. G Ivana Piliha pa sploh nismo imeli v mislih. Kar se in nerednega izplačevanja tiče, moramo pa našo trditev podpreti s tem, da morajo delavci dostikrat čakati na denafr in prejemajo za naporno delo nižje plače kakor lansko leto. Za naše trditve bomo v slučaju tožbe nastopili dokaz resnice.
Ljubljana. Shod stavbinskih delavcev, ki jc bil naznanjen za šesti april, se ni vršil. Zakrivili so to merodajni faktorji v Ljubljani. Ne da se še natančno ugotoviti, ali imajo »neodvisni* tako vzorno organizacijo, da vsak shod lahko sabotira, ali pa nimajo nič članov med stavbinci.
Dopisi.
DOPIS IZ TRBOVELJ.
Sodr. urednik, prosim te, če bi ta članek priobčil, ker sedaj na pomlad se vsako dobro seme ozeleni. Mogoče tudi to ne bo padlo na skala
Med vzroki današnjega kritičnega časa je tudi nepožrtvovalnost. Proletarec, ki ni požrtvovalen, ne more biti razredni bojevnik proti kapitalistu. Kdor ni požrtvovalen, ne more biti socialist. Kristanov, krščanski ali narodni pa tudi vsak drugi socialist, ki te lastnosti nima. ni socialist. Ti so pripravljeni za vsako ceno stopiti v armado kapitalizma proti proletariatu, Na žalost in resnici na ljubo moramo priznati, da premnogo trboveljskih delavcev noče či-tati proletarski tisk, da bi se tega zavedel. Proletarec, ki dela v družbi samo v svojo korist, pa se mora zavesti, da dela škodo vsem drugim. Proletarci, čitajmo in čitajmo, da bomo vedeli, da je oepoirtvovalnost povod nevednosti! Zavedsjmo se.
da če delamo samo v svojo korist, delamo na vsak odstotek takega dela za dva odstotka proti sebi. Proletarec, ne trkaj se na prsi, da si bojevnik, če ne maraš puške v roke. ali če jo imaš. pa ne veš. na katerem koncu ima cevko. Če ne bomo čitali, ne bomo vedeli, kaj je požrtvovalnost {t. j. delo za vse], če ne bomo vedeli, kaj je požrtvovalnost, potem tudi pri zadnji postojanki ne bomo ustavili bežeče proletarske armade, za katero drvi kapitalizem z armado, ki je sestavljena iz nezavednega proletariata. Ni. da bi se bali kapitalizma, saj on ne tvori velike armade, bati se moramo le njegovih agentov, ki so iz naših vrst. — Delavec.
Zabukovica. Pred par tedni smo poročali o zaplembi nekaterih knjig iz .Svobodine» knjižnice. Knjige nam je te dni državno pravdništvo vrnilo, to je dokaz, da je v knjigah resnica. Resnica pa klerikalce biča. Čujemo, da hočejo klerikalci sedaj na nov način državno pravdništvo za nos potegniti, čes. da imamo člani „Svobode“ doma na stanovanjih prepovedane knjige. Klerikalci sicer vedo, da tudi z novim trikom nam ne bodo mogli kosti polomiti ali sežgati nas na grmadah, vendar upajo, da nam naprtijo hišne preiskave. Pa tudi tega se mi ne bojimo toliko, da bi mi »Svobodo" razpustiti, po čemur oni stremijo. Da bi jim preje uspelo, so vpregli v svoj voz enega najbolj nataknjenih komunistov, češ, ta naj vteče klerikalni voz skozi montanistični urad v Sarajevo. Oh, koliko truda, kaj ne? Pred par sto leti bi nas bili kar na grmadi sežgali s knjigami vred, sedaj pa morajo buče toliko vkup stikati, joj! Končno bi še pripomnil k Uranjekovim brklja-rijam v »Pravici, št. 9 glede pazništva: Mislim, da ima ravno on najmanj povoda o tem kaj čvekati, ker dobi on kot strelni mojster skoro dvakrat toliko plače kakor marsikateri paznik. Služba njegova pa ni nič težja nego pazniška, nasprotno, še lažja je. Da s plačami tako stoji, seveda ni kriv Uranjek, temveč krivični plačilni sistem in dolžnosi zastopnikov revnih delavcev bi bila. da vplivajo za pravično ureditev.
POLITIKA
Iz stotine vsakodevnih .vesti smo pobrali naslednjo :
»Po statističnih podatkih se nahaja v Jugoslaviji 194.000 gostiln in kavarn. Po tej statistiki odpade na vsakih 60 ljudi ena gostilna ali kavarna. Preteklo leto so popili v Jugoslaviji 204 milijone litrov vina, 312 milijonov litrov piva In 66 milijonov litrov žganja v skupni vrednosti 10 mi-liard 400 milijonov Din . . .*
Kdor misli, da smo to v številkah izraženo srečo jugoslovanskega ljudstva napačno titulirali z naslovom »Politika*, naj pomisli, da ima jugoslovansko ljudstvo poleg letnih polenajst miliard alkoholnih izdatkov oz. baš zaradi teh izdatkov že skoro 6 let tako vlado nad seboj, v kateri mu enkrat Pašič, drugič Pribičevič, tretjič oba skupaj preganjata ... korupcijo.
ČASTNA BESEDA, DA TEGA NISMO MI NAPISALI,
temveč, da je stalo v .Slovencu' z dne 4. t. m.: »Kam zabredejo verske ločine, ki se odcepijo od ma-tere-cerkve in izgube kompas, nam Živo predstavlja velikonočno pastirsko pismo, ki ga je pravkar izdal škofijski upravitelj „starokatoliške“ cerkve v Avstriji — Adalbert Schinde-lar. Ta čudna višjepastirska poslanica vernikom starokato-liške cerkve se poteguje za ločitev cerkve od države, za sežiganje mrličev, za razporoko, za odpravo verskega pouka v šolah in za ločitev šole od cerkve. Nujnejših potreb ta čudna »cerkev* ne pozna. “
To je pa naš dostavek: Starokatoliška cerkev je tista, ki se je ločila od Rima zato, ker ni priznala dogme o brezmadežnem spočetju Marijinem in ker ne trpi politike pred oltarjem. Kompas, ki ga .Slovenec* omenja, ni nič drugega nego vera v nezmotljivost rimskih papežev.
Ker je torej enkrat ena. da se škof Schinde-lar samo zato krivoversko in brez nujne potrebe poteguje za najnujnejše zahteve vseh prosvetljencev, ker je izgubil svoj papeški kompas, priporočamo vsem pobožnim dušam, naj mu ga pomagajo iskati. In če ga najdejo, naj ga takoj pošljejo škofu Schin-delarju na Dunaj. Pobožne duše bodo potem uživale velikansko zadoščenje. Na novo orientirani škof Schindelar bo stal med ljudmi 20. stoletja kot človek;
ki se bo potegoval po vzgledu pravovernih dogmatikov antimaterializma za konkordat in 1000 odstotno zvišanje kongrue (državne duhovniške plače iz davkov, ki jih plačujejo tudi... krivoverci), ki se bo potegoval za smrdljivo gnitje človeških trupel (apostol Pavel je sicer dejal, da kar se-gnije, ne pojde v nebeško glorijo, ampak apostol Pavel je bil — kakor znano — krivoverec);
prenovljeni škof Adalbert se bo potegoval za nadaljevanje družinskih pretepov in moralnega pekla med takšnimi zakonci, ki pridejo tekom časa do spoznanja, da niso drug za drugega;
končno se bo potegoval za poučevanje abecede in male poštevanke s cerkvene lece ter za raz-laganje naravos>ovnih dokazov o brezmadežno spočeti devici materi Mariji, ki se bo pričelo že v o-troškem vrtcli> PfMb° trajalo gori do najvišjih semestrov vseučiliških fakultet.
Prvi pogoj za to je ... kompas.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
Tiskarna bratov Rumpret v Krškem.	taoo