List 21. Tečaj lui. ft r Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 60 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 24. maja 1895. MMBBÉiÉÉI ili il 1111 I Till Politiški oddelek. ê W&ÉM Grof Kalnoky grof Goluchowski. Hudo so ga prijemali v ogerski delegaciji zaradi prevelike prizanesljivosti v tej zadevi. Minister vnanjih stvarij seveda ni mogel izpolniti njih želja, ker vmešavanje v notranje rumunské stvari bi utegnilo prouzročiti velike mejnarodne težave. Posebno bi ne trpeli, da bi Avstrija Madjarom se je posrečilo da svojimi intrigami gospodovala v Rumuniji, kakor bi se jej ljub ilo. Naposled izpodrinili dosedanjega ministra vnanjih stvarij grofa so pa Kalnokyja Madjari dolžili, da je nekak tajni vodja Kalnokyja. Boj proti njemu je bil hud in dolg. Ta mi- opoziciji proti vladni cerkveni politiki v gospodski zbor nister sploh jim ni bil nikdar po volji Pod grofom nici Nje so Madjari dolžili da je %iv, da se ni po Andrassyjem in pozneje pod baronom Haymerlom je ma- Wekerlovi želji kar kacih 40 ogerskih liberalnih velepo-djarska vlada imela odločilen vpliv na vnanjo politiko, sestnikov imenovalo za grofe in barone, da dobe članstvo . gospodske zbornice in tako vladi pripomorejo do večine. škod Grof Kalnoky je pa kmalu spoznal, da je ta vpliv ljiv in takoi ga je jel zavračati. To je vzbudilo hude Kot dokaz za to so zmatrali, da je neki sekcijski borbe, celo sam grof Julij Andrassy je jedenkrát bil na- čelnik ministerstva vnanjih stvarij v ogerski gospodski na pel vse svoje moči, da ga vrže, a se mu namen ni po srečil. zbornici glasoval proti civilnemu zakonu Budimpešti so zatorej sklenili Kalnokyja odstraniti za vsako ceno. Grof Kalnoky je imel sicer madjarsko ime, a rojen Ko je grof Kalnoky dal na zahtevo ogerskega mi in vzgojen na Moravském, ni bil dobro vešč madjaršcini nisterskega predsednika Banffyja malo dvomljiv odgovor in tudi že zaradi tega Madjarom ni ugajal. V odseku za je to takoj porabila ogerska vlada. Kakor se sedaj ve, vnanje stvari ogerske delegacije dajal je pojasnila nem Banífy ni iz nevednosti stvari spravil v razgovor v zbor ščini, v delegaciji sami je pa selej mesto njega moral nici poslancev, temveč je to storil nalašč, da onemogoči dajati potrebna pojasnila skupni finančni minister plem. grofa Kalnokyja Poslednji je to tudi čutil in zaradi tega je pa v Kallay. Nadalje je grof Kalnoky zdel se Madjarom preveč naklonjen Rusiji. Njim še sploh to ni ugajalo, da se je svojih glasilih priobčil izjavi, v katerih je skušal poka- vodstvo vnanjih del izročilo možu, ki je bil nazadnje vele- zati groía Banffyja za največjega nevedneža, da ga tako poslanik v Peterburgu Ko so nastale zmešnjave v Bol- onemogoči. Precej je bilo jasno, da oba dolgo več ostati gariji se je Madjarom zdelo, da Kalnoky vse premalo ne moreta. Mislilo se je, da pojde Banffy, a ta je imel stori da bi popolnoma izrinil ruski vpliv z balkanskega v rokah Kalnokyjevo pismo, katerega se ni dal izviti. Za polotoka. Kalnoky se ni brigal za madjarske želje v tem malo časa se je stvar poravnala, a Banffy je na videz oziru predobro vedoč i da bi državo zamotal v ne- za to, da se opraviči, prečital Kalnokyjevo pismo, v ka varnost ko bi si dal vnanjo politiko predpisovati iz Bu- terem na pol priznava, da je nuncij prestopil dovoljene dimpešte. meje. S tem se je onemogočil obstanek grofu Kalnokyju Rumuni na Ogerskem se hudo zatirajo in to je Madjarski časopisi in poslanci so kričali, da je minister vzbudilo nevoljo v Rumuniji. Bile so nekatere protima- vnanjih stvarij razžalil ogerskega ministerskega predsed-djarske demonstracije in govorilo se je, da tudi Rumuni nika in s tem vso Ogersko, za kar more dati zadoščenje. kraljestvu podpirajo ogerske Rumune v kulturnem oziru To zadoščenje pa more biti jedino to, da minister vnanjih tako ovirajo njih madjarizacijo. Dajo baje denar za stvarij zahteva, da se odpokliče nuncij. Na drugi strani rumunské šole na Ogerskem. Madjari so hoteli da bi so pa avstrijski konservativci zagnali hrup, da je nuncij minister zaradi tega kar Rumunom zapretil z vojsko, razžaljen in zahtevali zadoščenja. Grof Kalnoky je tako 204 na vseh straneh bil přišel ob zaupanje in v delegacijah je bilo pričakovati hudega viharja. Zatorej se je pa umaknil. Pri tem pa moramo omeniti, da ogerski vladni listi izražajo misel, da minister vnanjih stvarij nima pravice preiskovati, če je pritožba proti nunciju umestna, temveč ima storiti, kar mu veli ogerski ministerski predsednik. Po njih mnenji je minister vnanjih stvarij v tak i razmeri k ogerskemu ministerskému predsedniku, kakor kak veleposlanik k ministru vnanjih stvarij. Madjari hočejo podrediti ministra vnanjih stvarij ogerski vladi; To je posle-dica dualizma, po katérem se Ogrom daje nekak vpliv na vnanjo politiko. Seveda Madjari dotične določbe po svoje tolmačijo. ------ Po madjarskem tolmačenji stališča ministra vnanjih stvarij imeli bi vedne razpore. Avstrijski ministerski predsednik ima seveda pravico do jednacega vpliva na vnanje zadeve, kakor ogerski in ker se naša državna polovica ne vjerna v več vprašanjih z ogersko, bi vsako skupno vodstvo vnanjih stvarij bilo nemogoče. Posebno če se Ogrom pusti, da bodo po Banffyjevem vzgledu smeli vlačiti vse diplomatične stvari pred parlament, bodo lahko državo zamotali v kako vojno s državo, s katero naša državna polovica želi živeti v miru. Ko bi se dovolilo Madjarom po svoje postopati, bi dolgo ne mogli imeti skupnega vodstva vnanjih stvarij. Prišli bi kmalu do tega, da bi Ogri morali dobiti svojega ministra vnanjih stvarij in svoje diplomatične za-stopnike. Konec vsemu temu bi pa bil, da bi se Ogerska odcepila popolnoma od Avstrije. To je smoter Madjarov, samo da ga nekateri še taje. Za to pa novi minister vnanjih stvarij ne bode mogel ustrezati madjarskim željam. Posrećilo se je Madjarom odstraniti grofa Kalno-kyja, a svoje zmage niso posebno veseli. Novi minister vnanjih stvarij grof Agenor Goluchowski ima pri njih najprej to veliko napako, da je Poljak ne pa Madjar. Odločilni krogi na Dunaji so namreč le predobro spoznali, da ne kaže na to mesto sedaj imenovati kacega Madjara. Poleg tega se pa o njem govori, da je konservativec in imajo Madjari prav malo upanja, da bi odposlal pritožbo proti nunciju Agliardiju v Rim. Pred poldrugim letom je bil še poslanik v Bukureštu in proti Rumuniji ni kazal odlocnosti, kakor so si jo želeli Madjari. Zato pa madjarski listi že izražajo proti njemu nevoljo in mu na-povedujejo boj. Grof Agenor Goluchowski ima 46 let in je oče njegov bil gališki namestnik in nekaj časa ministerski predsednik. Rodbina Goluchowskih ni stara plemenitaška rodbina, grofovstvo je dobila še le po razdelitvi Poljske. Oče sedanjega Goluchowskega ni bil posebno ponosen na plemstvo in je skrbel, da je sin njegov přišel v dotiko tudi z meščanskimi krogi. Zatrjeval je vedno, da se Poljaki morejo vzdržati le pod avstrijsko vlado. V tem avstrij-skem duhu je odgojil tudi svojega sinu. Agenor Goluchowski je po dovršenih šolah vstopil v diplomatično službo. Služboval je v Londonu, Parizu in Bukureštu. V Parizu se je bil oženil s princezinjo Murat. Ko je bilo zadnji pot izpraznjeno mesto velepo-slaništva v Parizu, se je potegoval za to mesto, a ga ni dobil. Za to je zapustil diplomatično službo in se naselil na svojem posestvu v Galiciji. Jel se je hitro pečati z notranjimi političnimi vprašanji. Mislilo se je, da se bode dal voliti v državni in deželni zbor, da bode še igral važno vlogo v notranji avstrijski politiki, kakor jo je oče njegov. Ko je bil lani césar ob razstavi v Levovu, se mu grof Goluchowski ni představil v poslaniški uniformi, kakor drugi pleaaenitaši, ki imajo kaka dostojanstva, temveč v poljski narodni noši, o čemur se je mnogo govorilo. Grof Kalnoky sam ga je priporočil za svojega na-slednika in te dni je imenovam ministrom vnanjih stvarij. Nadejamo se, da se mu posreći Avstriji ohraniti mir, kakor se je grofu Kalnokyju. Goluchowski je sicer Poljak, a ne spada mej tište, ki teže po obnovljenji Poljske in zatorej tudi Rusija ne bode imela povoda, da bi vanj ne imela zaupanja. Pod Aleksandrom III. bi pač bila poljska narodnost avstrijskega ministra vnanjih stvarij utegnila Rusiji biti v izpodtikljej, a pod Nikolajem II. se pa tega ni bati. Vnanja politika se z spremeno ministra vnanjih stvarij ne bode premenila in vodila je bode tudi nadaljnja želja, naši državi ohraniti trajni mir. Politični pregled. Važna razsodba. — C. kr. okrožao sodišče v Gorici je bilo naložilo urednika Andrejů Gabrščeku plačilo 87 gld. za italijanski prevod slovenskih obtožnic, katere je bil isti vložil proti A m , Obizziju in Likarju Proti temu naložilu je vložil g. Gabršcek utok na višje deželno sodišče v Trstu, dokazi vši, da prevod ni bil potreben, ni zakonit. Zakonit ni bil, ker ste bili obtožnici spisani v slovenskem jeziku, ki je jezik velike večine prebivalstva in ker vendar ne gre, da bi sodišča na naše stroške prevajale slovenske vloge na laški jezik, prevod pa je bil tuli nepotreben, ker so bili tožnik in obtoženci Slovenci. Kdor je torej prevode naročil, ta naj jih placa! Višje deželno sodišče je ugodilo utoku urednika Gabrščeka Uteme-ljevaje svoj odlok z dne 11. aprila t. I. št. 1480 pravi višje deželno sodišče med drugim, da po § 100 k p. r. je dolžnost preiskovalnemu sodniku, dati prevesti po zapriseženem zve-dencu spise, sestavljene v jeziku, ki ni v rabi pri sodišČi. Oziraje se pa na to, da ste obe zatožnici sestavljeni v slovenskem jeziku, tedaj v jeziku, pripozuanem v Gorici kot deželni jezik, je bilo pritožniku na svobodno voljo sestaviti obtožnici v tem jeziku, ne da bi moral pridejati italijanski prevod. Zbok tega tudi ni dolžan trpeti stroškov za prevod. Ta razsodba višjega deželnega sodišča tržaškega je velike načelne važnosti, kajti po istej je slovenski jezik slovesnim načinom pripoznan deželnim jezikom — jezikom torej, ki sme pri sodiščih zahte-vati popolna in z italijaaskim jezikom jednaka prava ! Premembe na Dunaji. — Od volitve podžupanove do volitve osmih svetnikov v mestni svet so se razmere na Dunaji precej ugodnejše zasukale za protiseinite. Pri volitvi podžupana je bil pri prvi volitvi celo voljen liberalec dr. Richter z jednim glasom večine, in je Lueger potem izvoljen jedino zato, ker noben liberalec prevzeti ni hotel. Pri volitvi mestnih svetnikov pa so zmagali protisemitje že pri prvi volitvi, le za jeden mandat je bila ožja volitev mej dvema protisemitoma in so liberalci preprečili, da jim ni po volji. Steiûer ni přišel v 20ft mestni svet. Sicer pa ni goto da se mej protisemiti kitajskem ozemlji. Ne samo otoku Lia-tong-u so se morali od dolgo ohranila jedinost. Gregorij je že izstcpil iz njih kluba, povedati, dovoliti so morali še večje koncesije. Tudi Port-ker ga niso volili za ' mestnega svetnika, katero mesto je dobro Arthur in Wei hài-vei, kateri trdnjavi so kot poroětvo za od- plačano. Z dr. Luegerjem niso nič prav zadovoljni mnogi pro- škodnino, zahtevano od Kitajcev zasedli, bodo morali zapustiti, tisemitje, ker se jim zdi, da proti liberalcem in vladi prevec Omenjene države so sicer obljubile, da one garantujejo za od- njim pa ne škodnino, toda kdo ve v koliko bodo to besedo držale. prijenljiv postaje, od kar je mestni podžupan, pusti v mestnem zboru po svoji volji rogoviliti. Velike, težave kaže, da postanejo vse pridobitve Japoncev iluzorične. bodo pa protisemitje imeli zaradi tega, ker so volilcem mnogo preveč obetali. Prav Volitve v Istri. Dne 16 t. m. so se vršile volitve I ! ! Obrtnija. ! »«I« 11 «s ................................ za isterski deželni zbor< v kmetskih občinah in je voljenih Slovanov in sicer : Josip Kompare, dekan v Ospu, dr. Matěj mWVVV^^ Trinajstić, načelnik v Buzetu, dr. Matko Laginj odvetnik v Pulju dr. Dinko Trinajstić, načelnik v Pazinu Slav Jenko trgovec v Podgradu, Mate Mandié, vrednik v Trstu, Vjeko3lav Spin upokojeni profesor v Kopru Sim Kvirin Kozulié, po Pomozno gibanje mej trgovci in obrtniki. Ljubljanski trgovski in obrtni stan uživa v mirnih sestnik v Malém Lošinju V dveh okrajih se slovanski volilci časih obilo unanjega kredita, ne toliko zaradi svojega ka-volitve niso vdeležili zaradi nepostavnosti pri volitvi volilnih pitala, nego zaradi svoje solidnosti in vztrajne delavnosti. ugovore. Katastrofa, ki je dolgo časa zapirala ulice, v katerih je cvetelo trgovsko življenje, ki je prepodila iz Ljubljane mož. temvec so proti dotičnim volitvam vložili Razmere se v deželnem zboru nic ne premene po volitvah Lahi přete celo, da ovržejo brez povoda olitev toliko slo- vanskih poslancev, da noben Slovan ne pride v deželni zboř Naj še to poskusijo, tem bolj kajti odločilni krogi bodo tem prej morali spoznati, da politika Rinald ni prava većino kupujočega občinstva globoke rane. vsekala je ternu stanu In vendar, ko je radodarnost odpírala svoje roke Poljska; gimnazija v Tešinu. Poljakom delajo se najširšim slojem, se merodajni krogi niso dovolj ozirali ovire za otvorjenje zasebne gimnazije v Tešinu, ce tudi se je za prvi razred že oglasilo 30 učencev. Društvo, ima osno- vati gimnazijo ima f že 86 tisoč goldinarjev in blizu 1300 na oni stan, ki je steber mestnemu blagostanju jedro našega prebivalstva. ki je Članov. Bati se je, da se stvar tako zavleče, da se bodoče šolsko leto še ne otvori ta slovanski zavod. Cerkveno-politične predloge na Ogerskem. Mi- Darov ni bilo tu treba nobenih, bilo je le odpreti pomnoženih kreditnih virov in zadostovalo bi. Ker se to do danes ni zgodilo, zbralo se je v po- sodrugom. 0 tej noli teden se je ogerska gospodska zbornica zopet pečala s nedeljek v mestni klubovi dvorani lepo število povabljenih eerkveno-političnima nerešenima pređlogama. Vlada zopet ni zastopnikov različnih trgovin in obrtov vseh strank v imela srete'. Zayergli sta se določbi, s katerima bi se bilo posvet()vanje, kako s kreditno operacijo pomagati trpečim dovolilo brezverstvo na Ogerskem in pa prestop iz krsčanstva r ° r v židovstvo. Toliko je? pa vlada že dosegla, da je gospodska zbornica židovsko vero ; vsprejela mej piiznane, ne pa le mej one vere ki se samo trpe.. Predlogi pojdeta zopet v poslansko zbornico, ki ju zopet vrne gospodski zbornici. Vlada upa, da bode naposled le zmagala, seveda, ce se bode samo tako dolgo držala, kajti bode imela se marsikake težave. Aliardijeva zadeva seji došlo nam je nastopno poročilo: Sklicatelj shoda, predsednik mestne hranilnice trgovec Petričić naglaša silno nujnost akcije, ki ne pre more nobenega odlašanja. in še ni trgovskih zade vah v el ja načelo nagle pomoči, ko je kredit posameznika končana in kdo ve. če se ob njej ne izpodtakne Banffy, že podkopán, zakasnjena pomoč s trojno svoto kakor se je Kalnoky in pade Pri razpravi o cerkveno-poli- nič več ne opravi. Beda mej manjšimi trgovci in obrt tičnih pr je knez primas zagovarjal nuncija, da je po- njki sicer ne sili na dan polnoma pravilno postopal na svojem potovan;u na Ogerskem. ) toda kričeča je. Odbor se bode Srbija. i • . . Razmere v tej državi so zamotane in nestalne kakor maíokje. Dižavica potřebuje sedaj denarja in je sklenila posoiilo vz^ti -pri neki pariški banki. Skupščina je o dovolitvi sklepela, kar zve i vlada, da dotična banka ne da posojila, ker imel obraćati na ona mesta, ki zbirajo denar; na c. kr. vlado, mestni magistrat, pomožni odbor dunajski in ljub- « ljanski, da takoj likvidujejo znatno svoto, skupaj najmanje 40.000 gld. Ta svota se porabi kot kreditni fond, se boji, da . ne 4 se opeharila, ker zvedela da sedanja s katerim se obrniti na kak kreditni zavod, ki bode skupščina ni zakonita in torej nima pravice ničesa sklepati Kaka prihodnja skupščina bi lahko v.se sklepe prejšnje skup- zavrgla Da .se tako vlada lepse izreže je poskrbela pri V V • sci ne većini vdanih'ji skupščinarjev, da se najem posojila ni sprejel Da bi kralj;-přišel iz zagate v kteri je, začel se je poga- na podlagi tega garancijskega fonda gotovo dodal jednaki znašal 80.000 gld. Ta svota bi za visoki kredit da prvo popolnoma zadostovala. Odbor bode temu zavodu dodal število cenzorjev, ki bodo nadzorovali kakovost jati z radikalno stranko Obljubil ji je svobodomiselno vstavo, kreditnih prosilcev. toda radikalna stranka zahteva obnovitev vstave iz 1888. è / / ♦ 3 f ' K Ta pa doloca, da je strogo kaznovati vsacega, ki ruši vstavo. in po kateri ukazi, katerih ne podpise noben minister, niso veljavni in !se ne smejo spolniti. Ker kraljevi ukazi, s katerimi se vstavila vstava,, niso.imeli tega podpisa in niso bili torej Dr. Valentin Krisper kot član pripravnega odbora razlaga organizacijo nameravanega odbora in priporoča e za vse po- dostavi, da mu je dvorni svetnik Šuklje pomoč trgovinske in obrtne zbornic trebne korake. veljavni, jel s^ je^kralj bati, da bi ga v slučaju, če on da že obljubil posredovanje pri dunajském pomočnem odboru. ObrtniK Kune izreka začudenje, da se na trgovski vstavo iz 1.. 1888. lahko tožili kršenja vstave. Pogajanja so se pa to razbila. Poslednji strah je posebno še zato vpravičen, ker ObrenoviSi že itak nimajo nobenega zaupanja več v Srbiji. Azija Japonska je vstrezaje Rusiji, ř Nem in obrtni stan tako malo misli. Ali ta davkoplačevalec, to zasluži? Največ da stan i naj več ji je prispel > baje se odpovedala vsakemu posestvu na korejskem ali naj se pogledajo izkazi, vsem nabiralnim faktorjem una 206 nji trgovski stan in trgovski zavodi, ti so gotovo jetega zemljišča, ako zemljišča ne obdeluje najemnik ali želeli v prvi vrsti svojemu stanu pomagati in zatorej pa rodbina njegova lastnoročno, temveč porablja še druge ima trgovina in obrt prvo pravico do podpore (klici : pomoćne moči. Oproščenje vrtnarstva pa ne velja za istina je.) Te podpore se ni dalo doslej nič in ničesar. umetno ali trgovsko vrtnarstvo, od katerega se mora pla Svota 40.000 gold, je premala zahteva, naj se izprosi čevati pridobitninski davek. 50.000 gld. nevračljive in 50.000 gld. vračljive podpore ter osnuje samostojni kreditni vir, Tovarnar Drelse pravi, da se škoda sestavlja iz podjetja države, katere država izvaja po svojih vrhovnih pravicah ali v namene javne uprave, kakor pošte, solni monopol in druga taka podjetja ne plačujejo pokončanega blaga iz deložiranj iz kiipčijske stag- davka. nacije. Misliti je tudi na nevračljive podpore. Ljub dalje ne plačujejo davka delavke i se opravljajo ljanski ,,trgu se drži le še vsled svojega dobrega imena, v stanovanji naročnikov ali pa doma brez pomožnih de ali, koliko jih je ki se na tihem b s svojim ob- lavcev ročna ali pa podobna delà. stankom in kateri bodejo v kratkem omagovali. Strinja se popolnoma z namenom in organizacijo akcije. mali obrtniki za stranski začasni zaslužek. osebe, ki se bavijo s hišnim (domačim) obrtom Ces. svetnik Murnik in tajnik trgovske zbornice po- in sicer izključno po nalogu in na račun podjetnikov jasnuje na drobno pomen in važnost akcije, da rov ni sami ali z ljudmi svojega gospodarstva, pa brez tujih treba, za te bodejo skrbeli okrajni odbori, ki pomožnih delavcev. jih snuje magistrat, misliti je jedino na kre dijaki, ki zasebno poučujejo, in sploh osebe, ka ditno operacijo, ki je silno nujna. Razume se, tere zasebno poučujejo ali pisateljujejo kot postranski posel ker, kdor da je pomagati le vrednim osebam, ni imel nobenega kredita, temu tudi sedaj ne gre. Obljubi svojo polno pomoč. in pri tem toliko ne zaslužijo, živeti. da se mogle s tem vsi postranski zaslužki, ki ne nesejo na leto nad Trgovec Skaberne predlaga, da se pridobljeni fond 30 gld. na pol pridruži mestni hranilnici, na pol kreditnemu društvu kranjske hranilnice. osebe, ki niso zmožné za kako redno pridobit veno vršbo, s katero bi se živele, in se pečajo z obrt Tovarnar in lastnik tiskárně Bamberg predlaga vo- nimi deli, da deloma poravnajo stroške za življenje. litev odbora, ki se naj potem sam po primernih močeh dopolni. Pri volitvi so izvoljeni per acclamationem gg- Finančni minister pa sme oprostiti davka podjetja, katera imajo javne dobrodelne ali obče korist ne namene, naj jih že izvršujejo juridične osebe, kakor društva, za- Drelse, Josip Krisper, Kune, Murnik, Skaberne, druge, občine, dežele itd. ali pa fizične, to je posamezne Bonač, Franc Souvan. Odbor se je ob pozni ponočni uri takoj osebe, če ne donašajo nobenega ali pa majhen pri zbral na delo. Preosnova davkov. Občni pridobninski (Dalje.j davek bode moral plačevati kjer ima v Avstriji kako pridobninsko podjetje ali izvr-šuje kako delo, ki mu daje pridobitek. Občnega pridobninskega ne bode plačevala : Podjetja, ki morajo pokladati javne račune, ker se obdačijo po druzih določilih. delà, za katera se dobiva plača ali mezda uradniki, nastavljenci, pomočniki itd.) î (torej kmetijstvo in gozdarstvo, vrtnarstvo, lov in rib- štvo. Lov na tuji zemlji i ribštvo v prostih in najetih ter javnih vodah, ribštvo na morji bode pa moralo pla čevati pridobninski davek. Ravno tako bodo morali ta davek plačevati stalne prodajalnice kmetskih in gozdar-skih proizvodov na kakem drugem kraji, kakor je dotično posestvo. Nadalje bode se pridobninski davek pla- čeval od vsacega obrtnega p r i delo van j a kme tij ski h dobitek. Pridobninska davčna komisija sme za dotično leto oprostiti plačevanja pridobninskega davka potrebne obrtnike. Za določeni čas dovoljena oproščenja davka ostanejo v veljavi tudi po vveljavljenji novega davčnega zakona. Za podjetja, ki ço sedaj oproščena pridobitnega davka, se bode pa pridobitni davek pač proračunil, ali se bode toliko odšteol, kolikor bi bil pridobitni davek znašal po starem zakonu, ko bi ga bila plačevala. Za podjetja, katerih vršba se raztegne na Ogersko veljale bodo dosedanje določbe. Podjetje, ki se pa razteza v inozemstvo, se pa obdači po vsem svojem obsegu v tuzemstvu. Če ima tako podjetje v inozemstvu podružnice, nakupovalnice in prodajalnice, se ne obdačijo v Avstriji, če že v inozemstvu plačujejo davek. Četrtino pridobitnega davka, ki bi přišel na skupno vršbo tacega i podjetja, se pa vsekako mora plačevati v Avstriji. Če se inozemsko podjetje razteza na Avstrijo i si ima pri nas delavnice, prodajalnice ali agenture, naj ali pa v našo državo pošilja trgovske potnike, plačati mora v Avstriji pridobitnino od onega delà svoje vršbe, ki pride na Avstrijo. (Dalje sledi.) obrtnih proizvodov, ki ne gre v navadno kmetijstvo ali gozdarstvo. Davek plačevati je tudi od pridobitka iz na- 201 Poučni in zabavni del. « a j 11 ft ft i » tyt tyřty^^ty^tyttyřty^^^ tyïtyïtyï Í8 Deset let Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver s keg a.) VIII. (Dalje.) Severna tihomorska železnica sedaj prevozi več pšenice, kakor kaka druga proga v vseh Zjedinjenih državah. Če tudi je njen osnovatelj, znameniti v letopisih amerikanske spekulacije Jay Coos bil přišel ob vse, predno je umrl in je bil njegov bankerot 1873 provzročil jedno najhujših in najtežjih finančnih kriz, ki je kedaj zadela Ameriko, vendar se je železnica, o kateri se je še nedavno mislilo, da ne more nikdar plačati dolgov, zadnji cas jela dajati celo male dividende. Razen povek- šanja pridelovanja pšenice, je železnici mnogo pomagalo ugodni premeni, da se osnoval ob gorenjem delu , ki slednje reke Missiuri „Jeelowstone National Park", leto privablja na desettisočev turistov iz vseh koncev Zje- ■ 4 dinjenih držav. Ta park se je osnoval po posebnem sklepu se odlikuje po pri- kongresa, obsega znatno ozemlje, rodni lepoti in mnogih zdravilnih in vročih vrelcih. njem se je zgradilo mnogo velicih hotelov z všemi ugod nostmi civilizacije in je po letu natlačeno s turisti bolniki. m lovice železnice, Pšenica je glavno prevaževalno blago vzhodne po- zapadna prevaža največ živino in les. Ves srednji pas severoameriškega kontinenta, ki se za-čenja ob meji Mehike na jugu in obsega zapadne dele države Texasa, indijanski teritorij, teritorij Arizona, Novo svoje delo in jeli hitro zginjati umikajoč se mir nemu poljedelcu. V gotovih časih v letu, koder je živina v kakem kraji najbolj debela, spravljajo jo k železnicam in odpošiljajo v mesnice mestih Kanzasa-Cityja, Omake in Čikaga, kjer so največje mesne tovarne Zjedinjenih držav. Cena živine se ravna po tem, kolikor tehta živa. Živi-narji se poslednji čas jako pritožujejo, da je cena živini nizka vsled trusta; elani trusta, ki obsega vse večje me-sarje in mesni tovarnarje pa trdijo i da cena živini zaradi tega nizka, ker se preveč redi in slaba vsled slabih pašnikov. Najbrž imajo do neke gotove sto pinje oboji prav. Zapadna polovica države Montane in držav Wa shington in Oregon sedaj proizvaja ogromne množine desk raznih vrst. Jelkovi, smrekovi, jesenovi, mahahoni-jevi in sekvini gozdi vlečejo se v neizmerne daljave in se odlikujejo s svojo gostoto in hitro rastiteljnostjo. mnogih krajih so žage naredile železnice za privažanje brunov, in ogromno desk se izvozi slednji dan zlasti po leti. Pudget Sound, ta rokav tihega morja, ki sega daleč v kontinent, se zmatra za največje in najboljše izvozališče lesa na svetu, na stotine ladij se naklada z lesom v njegovih pristaniščih, da razvajajo na vse konca sveta. Izvozna trgovina z deskami Pudget Sound je poslednja leta dohitela in prekosila vse kraje zveze in še vedno narašča. Mesta Seattle, Tacoma in Portland, glavna pristanišča severnega delà tihomorskega obrežja in središča vse no-tranje in unanje trgovine, razstejo izvanredno hitro* in iz- tniku učevanje njih razvoja in notranje uredbe daje najboljši pojem o silah, katere kar čarovno zidajo vAme riki v basnoslovno kratkem času cvetoča mesta z de- Mehiko in Utah, dele državo Kanzasa, Kolorada in Ne-vade, Wyoninga, Itaha in Montane do mej angleških po-sestev, na severu peča se z govedarstvom in ovčarstvom tihomorske železnice drži stara prekokontinentalna proga setimi ali stotisoči prebivalcev, ki vživajo vse najnovejše ugodnosti civilizacije. tri- do petsto milj na jugu od severne j v velicih razmerah, preskrbuje ne le mesta Zjedinjenih držav ki se bila s pomočjo zvezne vlade, o kateri z mesom, temveč ga pošilja v raznih oblikah na vse konce sem že poprej govoril in je sestavljena iz dveh samo-zemljine kroglje. Velikanske čede živine se pase ondu, kjer je stalnih prog ; iz zvezne tihomorske (Union Pacific) na pred dvajsetimi leti se še potikal bizon, ki je sedaj po- vzhodni in centralne tihomorske (Central Pacific) na za se na- padu. Nadzorstvo nad poslednjo ima sedaj južna tiho polnoma izginil in je postal živalska redkost haja še v oddaljenih dolinah severne Kanade Živina morska železnica (Southern Pacific R. R.), o kateri po se pase vse leto in se premiče po letnih časih iz doline zneje podrobneje spregovorim. Zvezna tihomorska želez- v gore in iz gora v doline. Na deset in stotisoče živine nica od mesta Chevenne, v državi Wyoming, se razde- pogine slednje leto od snega in viharjev na severu in od ljuje na mnogobrojne stranske panoge, ki sezejo do mnogih pomanjkanja vode in krme na jugu, vendar se živinar- središč v državah Koloradu, Nebraski in Kanzasu. Mesta stvo dobro izplačuje, ker ni drugih stroškov kakor za Denver, Omaho in Kanzas-Cyti so glavni izhodni kraji na pažnjo na živino in za spravljanje na trg. Pašniki so po- vzhodu. Ker i. ^^ - * ta država še dosedaj najkrajši in najhi polnoma neomejeni, živina včasih daleč gre, in pastirji trejši pot mej San Franciskom in skoro všemi znamenitej niso nikjer stalno naseljeni, temveč se preseljujejo iz šimi mesti srednjih in vzhodnih držav, vsled njene pre kraja v kraj, kakor je paša in voda. Vsako govedo ima morske in osrednje lege, je še sedaj glavni pot za preko gospodarjevo in premenenje ali uničenje tega kontinentalno gibanje potnikov v Zjedinjenih državah. Čas znamenje znamenja se zmatra za tatvino in rop in se kaznovalo z linčanjem. nedavno potovanja mej San Franciskom in Novim Jorkom se krajša od leta do leta. Poslednji čas traje ta vožnja 4 dni nekaj Ti pastirji so najsurovejši sloj ameriškega prebi- izrednih vlakov je še prevozilo progo že tudi v 3 1/2 valstva, poslednji ostanek onih bivših obmejnih ameriških dnevih. Nadejajo se, da bodo v kratkem navadni vlaki pogumnežev » so prisvojivši ves zapad od Indijancev, potřebovali le tri dni, Sicer pa ta proga, kakor vse prej c 208 barak za deželno bolnico odlocilo Doslej jih došlo 24 in šnje po zimi zlasti v februvarju in marci vsled snežnih Zvezno vodstvo je na prošnjo društvenega predsedništva 25 zametov in se včasih ustavi ves promet za jeden teden, štirinajst dnij ali pa se še dalje. Po gorah teo jako močni snežni viharji in včasih nanosijo na železnico po 20 čev- se je društvo Rudečega križa izročilo deželni bolnici v porabo. Društvo mora zahvaliti v prvi vrsti za ta človekoljuben čin zveznega predsednika prevzvišenega grofa Falkenhavna, ljev na visoko snega. Najrazličnejše priprave stojeće mnogo tudi z zveznim tajnikom dvakrat v Ljubljano přišel, da pospe denarja, rabijo se na vseh železnicah, a viharji so včasih šuj društveno pomoćno delovanje. Društvo Rudečega križa je silnejši kot vse, kar je dosedaj iznajdel člověk v tem včasih je treba ustaviti se vlakom, ko jih zamete dalo oskrbništvu deželne bolnice proti naknadnemu odobrenj eznega vodstva vozove za prepelj bolnikov ; in slednj sneg mej postajami. Parni plugi, včasih po deset pri je bolnici tudi prepustilo 25 zabojev za prevažanje jedil in 5 kopelnih oprav. Poročilo in računski zakljucek za leto 1894 jednem vlaku, ne morejo prodreti in na tisoče delavcev se brez razgovora odobrita Kranjska hranilnica je darovala treba, da odkidajo tir. (Dalje sledi.) 300 gld. za društvene namene Društvo štelo koncem leta 1894 častne, 220 rednih in 3 podporné člane. Društveno Poučni in zabavni drobiž. Dragocena leva. Pred palačo kitaj skega cesar ja v Pe kingu stoj ita že od prastarih casov dva leva iz Čistega zlata Urnevno je, da ste te dve „zverini" neprecenljive premoženje znaša 12. 896 gld. 57 kr. v gotovini in 550 gld. v vrednostnih papirjih. Za poškodovance po potresu je društvo šte-Občni Rudečega križa za Kranjsko dalo 1400 gld. Podružnice jejo 545 udov in imajo 5608 gld kr. premoženja Ko ve vrednosti prišla 1860. leta angleško-francoska vojska do Pekinga zbor izrekel je zahvalo zveznemu vodstvu in njega predsedniku prevzvišenemu grofu Falkenhaynu ter ob jednem predsednika način pobarvali so Kitajci leva s sivo bar\o ; evropejci so si mis lili, da sta kipa iz brona, ter ju pustili v miru pooblastil, da to zahvalo zveznemu zboru na primeren naznani. Nadalje se izreka zahvala kranjskemu deželnemu zboru pa so Ko HJ se nedavno pripravljali Japonci na pot v Peking, ukazal kitajski cesar spraviti dragocena leva hitro v varnost. Te dni kranjski hranilnici in vsem onim blagodej podpiraj društvo Ko na predlog g Kleina obČni zbor izrekel končno še zahvalo prvemu podpredsedniku Ivanu Mumiku za njega ker klenjen pa so ju postavili zopet na njiju staro mesto, mir, in levoma torej ne preti več nevarnost. Ljudsko popisovanje. Na Romunskem se je nedavno vršilo ljudsko štetje v svrho davčne kontrole. To štetje izka- zuje celokupno prebivalstvo 5 406.249 duš (2,739.043 mož-kih in 2,667.106 žensk). Po veroizpovedanji je 4,949.418 grško-vzstočnih, 154 093 katolikov in protestantov, 243 225 trudoljubivo požrtvovalno delovanj predsednik zborovani zaključil 21 maj Iz Novakov na Goriškem se nam poroča z dne Res prav krásen je bil pogled po sadnih vrtovih zadnj dni ko je bilo drevje posuto s cvetovi kakor je sneg pobelil. Dne 14. t. m. pa so med gromenjem jela padati ledena zrna, ta uničila buj cvetj posebno hudo je toča po židov, 43 110 mohamedancev in 16.439 raznih. Čitati sati zna le 686.886, dočim je analfabetov 4,719.363, in pi-ali v klestila drevje v Leskovici. Za tem přišel je sneg, sedaj pa dan na dan dež preti uniciti še ono malo cvetj kar razmerju 12*7 % : 87 3 o/ ostalo o Čebele so letos dobre, prvi roj je vzletel 15 Sunljeji potresa se tudi pri nas še vedno ponavljaj' ga t. in. toda Vikarijat Novake postal je sedaj samo *šf Novice. brez vsake škode, stojna župnija; pri cerkvi sv Tomaža se sedaj prenavlja stranski oltar sv. Florij delà domaći mojster Kokelj Zadnj dan majnika bode shod pri romarski cerkvi Marije presv WPRHWWWWWWW^^ srca v Dav5i nad Zelezniki, to bodi naznanjeno onim mo Odlikovanja. Presvitli cesar je podělil zlati zaslužni križec s krono gospej Olgi baronici Heinovi, soprogi g. c. kr. deželnega predsednika. — Podmaršal pl. Hegedíis, zapovednik 28. divizije v Ljubljani je dobil vitežki križec Leopoldovega reda. rebiti ne vedó, ker pričakovati je obilne vdeležbe sv. maše ob 10 uri. Ustřelil se Deželnega sodišča predsedniku presvitli cesar podělil plemstvo. Fr. Kočevarju ljanskem gradu 231etni rodom iz Kamnika. Novaški. dne 20. maja v kaznilnici na Ijub-pomožni paznik Valentin Jankovič, Čehi v Ljubljani. V Pragi se delajo priprave za poseben vlak, ki bo vozil v binkoštnih praznikih v Ljubljano in v Postojino. Papeževo pismo. Papež Leon XIII. je izdal posebno pismo, v kateri katoličanom priporoča za binkoštne praz- nike posebne molitve v namen združitve vseh kristjanov z edino pravo katoliško cerkvijo. Rudeči križ. Deželno pomočno društvo Rudečega Potres. Knezoškofijstvo ljubljansko je vsled potresa po-daljšalo rok za velikonočno spovod do konca prihod-njega meseca. komisijskih zapisnikov morajo se na- dalje Glasom podreti : hiša Elizabete Kuhar v Merosodnih križa za Kranjsko je imelo dne 17. t. m. svoj vsled potresa ulicah št. 1 (takoj), hiša Frančiške Sterle na Žabjaku odloženi občni zbor pod predsedstvom podpredsednika ces svetnika Ivana Murnika svojem nagovoru se spominja pred- c in. kr. visokosti presvitlih nadvojvod Vi- ât. št. (takoj); hišo Josipa Koutný v Hilšerjevih ulicah trakt na ulico pri Filipa Supančiča hiši na sednik smrti ljema in Albrehta, ter poroča o delovanji društva leta kakor tudi o delovanji istega in avstrijske družbe Rudečega v Gospodskih ulicah tudi trakt na ulico (ker je hiša 1394 Rimski cesti št. 16, pri „Glasbene Matice" hiši št. križa povodom potresne katastrofe v Ljubljani. Posebno po- udarja zadnjo navzočnost Nj. Veličastva presvetlega cesarja Franca Jožefa I je v tej žalostni priliki s svojim pri- hodom v Ljubljano uprav osrecil in osrčil bedno prebivalstvo in omenja, da je Njega Veličanstvo blagovolilo Rudecemu križu tudi vsled poznejših potresov znatno trpela), vodni trakt, eventualno celo poslopje pri hiši Fr. Bahovca ml. v Trubarjevih ulicah št. 1, prizidani hlev Tom-čevih dedičev v Trnovskih ulicah št. 2, trakt na dvo- za dosedaj storjeno najmilostiveje izraziti zahvalo in priznanje, rišči pri Josipa Lokarja hiši v Hilšerjevih ulicah št. 1 209 trakt proti Igriškim ulicam pri Antona Zenkerja hiši v Gradišči št. 8, ves trakt na dvorišči pri Marije Spo-ljaričeve hiši št. 12 v Hilšerjevih ulicah, erarno poslopje na Cesarja Josipa trgu štev. 11, tako zvana „glavna stražnica", drugo nadstropje, eventualno tudi severo-zahodni vogel prvega nadstropja pri licealnem poslopji na Valvazorjevem trgu št. 1, hiša II. Terezije Omejc na Karlovski cesti št. 24, hiša Uršule Hrovatin na Poljanski cesti št. 3, pri Jakoba Šobra hiši na Dunajski cesti št. 8 vzhodni trakt do prvega nadstropja, pri Josipine Križmanove hiši na Karlovski cesti št. 5 trakt na dvorišči, pri Ignacija Druškoviča posestvu na Dunajski cesti št. 11 vzhodni del hleva, pri Ign. Šarca posestvu v Kolezijskih ulicah št. 6 prizidek in rastlinjak, mestna hiša na Emonski cesti št. 19 (takoj), Frana Doberleta hiša v Kolezijskih ulicah štev. 3, prvo nadstropje mestne hiše v Gradaških ulicah št. 22, stolp uršulinské cerkve do ure ter oba vogla samo-stanskega poslopja na Kongresnem trgu št. 16, Ivana Frischa hiša na Marijinem trgu štev. 3, Zofije Ber-nardove hiša na Marijinem trgu št. 4, Frana Požlepa hiša na Dunajski cesti št. 36, leva stran hiše Josipa Oerberja na Kongresnem trgu št. 4, stransko poslopje pri Franceta Topolavca hiši na Sv. Martina cesti št. 1, pri Josipa Seuniga hiši na Marijinem trgu št. 2 vzidek proti Frischevi hiši, podstrešje pri Hribernikovi hiši na Sv. Martina cesti št. 21, hiša Andreja Dacarja na Tržaški cesti štev. 35, levi prizidek na dvorišči pri Oroslava Dolenca hiši v Gledaliških ulicah štev. 10. (Ker pa je sploh vsa hiša hudo poškodovana in bi torej rekonstrukcija bila neprimerno draga, sklenil je gospod Dolenc, podreti celo hišo.) Nadalje se morajo podreti pri frančiškanskem samostanu na Marijinem trgu št. 5 prečni trakt do pritličja, celi stranski trakt, sprednji novi trakt do prvega nadstropja eventuelno do pritličja, sprednji stari trakt do pritličja, Filipa Schreyerja hiša v Špitalskih ulicah št. 9 (čim prej), Franca Petana hiša v Ključavničarskih ulicah št. 5, gospodarsko poslopje Petra Pavlina pred konjušnico št. 7, zahodni trakt pri Cecilije Podkrajškove hiši ob cesti v mestni log št. 13c, pri Ludovika Koppmana hiši na Trnovskem pristanu št. 10 prizidek uličnega trakta in stopnišče, pri Petra Vidmarja hiši na Opekarski cesti št. 7 prizidek na dvorišči, hiša Frana Ravniharja v Špitalskih ulicah št. 7, gospodarsko poslopje Matevža Jorasa ob cesti na loko št. 4, poslopje na ulico, srednji in trakt na vodo pri Josipa Bahovca posestvu na Sv. Jakoba trgu št. 9, pri hiši Marjane Tschada na Sv. Jakoba trgu št. 3 zadnji trakt, pri Marije Jemc posestvu na Tržaški cesti št. 14 vsa hiša razven prizidka; tretje nadstropje spredi in ves zadnji trakt pri grofa Blagayja hiši na Sv. Jakoba trgu št 10, pri Cecilije Podkrajškove hiši na Opekarski cesti št. 39 podstrešje in južno pritličje ter podstrešje pri iste posestnice hiši št. 37 na Opekarski cesti, hiša in večjim delom tudi gospodarska poslopja Helene Kastelic v Kurji vasi št. 14, Ant. Baherja hiša na Karolinški zemlji št. 1, severna polovica vrtne hiše v botaničnem vrtu. Škodo na ljubljanskih poslopjih so komisije ce-nile na 3,138 700 gld. Tehniki so škodo cenili za to tako nizko, ker so po njih mnenji hiše v Ljubljani bile jako slabe. Za obnovljenje mesta bode pa seveda treba mnogo večje svote, na kar se bode morala ozi-rati vlada pri dovolitvi brezobrestnega posojila. Poškodbe na Ljubljanskem barji niso posebno velike. Poškodovanih je nekaj slabše zidanih hiš. Naddesetnik pri vojaški godbi Reinholz, je bil kakor znano, v potresni noči pred Perlesovo hišo nevarno ranjen. Kakor čujemo, bode sicer okreval, a postal je za vojaško službo nesposoben. Sicer bi bilo lepo, ako bi vojaški erar skrbel za nj toliko časa, da dobi kako službo, a ker skoro ni upati, da se to zgodi, bi bilo želeti, da se mu iz nabranih milodarov pomore, dokler ne dobi zaslužka. Finančni minister je dne 11. maja předložil po-slanski zbornici zakonski načrt glede oproščenja davkov za poslopja v Ljubljani, poškodovana po potresu. Ta zakonski načrt določa: § 1.) Dôba, na podstavi zakona z dne 25. marca 1880, drž, zak. št. 39, določenega oproščenja hišno-najemninskega in hišnorazrednega davka se za poslopja v Ljubljani in okolici, katera so bila po potresu poškodovana, podaljša na 25 let, ako se tekom petih let, začenši z veljavnostjo tega zakona a) po-škodovano poslopje podere do tal in na novo sezida, četudi se je glede obsežnosti zagrajeni svet, kjer je stalo poslopje, razširil ali utěsnil, ali če se je prezi-dalo; ali b) celi za samostojno rabo primerni deli poslopja in na novo zidajo, oziroma prezidajo. Ako se mora poškodovano poslopje popolnoma podreti, in se iz prometnih, sanitarnih ali stavbeno-tehniških ozirov ne da dovoljenje za zgradbo novega poslopja na istem prostoru, je lastnik dotičnega objekta deležen oproščenja davka za poslopje, katero zgradi na dru gem četudi doslej neza zidanem prostoru, a v isti velikosti, kakor je bilo prej. § 2.) Finančni minister se pooblašča, da vsem tištim poslopjem v Ljubljani in v okolici, pri katerih so vsled potresa potrebne bistvene poprave, a ne take, da bi žanje veljale določbe § 1., dovoli z ozirom na velikost teh poprav popust od hišnonajemninskega in hišnorazrednega davka, a k večjemu zadnje tri kvar-talne obroke 1. 1895 ter podaljša eventuvalno pristo-ječe oproščenje tega davka do dobe petih let. § 3.) Izvršitev tega zakona, ki postane veljaven tišti dan ko se razglasi, se naroča finančnemu ministru. v ; Koncem seje so poslanec Hof man-Well en h o f in tovariši predlagali : Vsled žalostné elementarne nezgode, ki je zadela mesto Ljubljano. se bode po zagotovilu íinančnega ministra aktivnim državnim / 210 uradnikom dovolila izredna državna podpora, kakor so jo dobili že vsi v Ljubljani poslujoči uradniki južne železnice, deželni in občinski uradniki. Taks podpore so brez dvoma potrebni tudi umirovljeni državni uradniki vsaj nižjih činovnih razredov, ki so vsi že v letih in žive od male za aktivitetno doklado zmanj-šane mirovnine. Tudi od milodarov, ki prihajajo od vseh stranij, bodo vpokojeni uradniki prav težko kaj izdatnega dobili. Z ozirom na to se predlaga: Vlada se pozivlja, naj tudi vpokojenim, stalno v Ljubljani bivajočim uradnikom dovoli primerno izredno podporo. V smledniški županiji je potres napravil kacih 40 tisoč škode, brez cerkve, šole in župnišča. Vidi se, da je bil potres v smledniški županiji precej hud, če tudi ne tak, kakor v Vodicah. Na Vipavskem je potres najhuje poškodoval Bu-danje, ker stoje na višini. Šolsko poslopje je tako razdrapalo, da se po izreku inženerjev ne splača popravljati. Cerkev, katero so pa že tako mislili novo zidati, je tudi močno poškodovana, bolj nego so sprva mislili. V soboto zvečer je bil v nekaterih krajih v Italiji precej močen potres, ki je ljudij silno prestrašil. * i' ■ m L ' - ■* -» * P ■ I • ■ s % i V Florenciji se je zemlja prvikrat stresla ob 8. uri 35 minut in so se potem ponavljali hitro drug za drugim šunki do 9. ure 56 minut. Ob 11. uri zvečer in ob jedni v nedeljo zjutraj se je potres zopet precej močno ponovil. V jutro se je potem še večkrat streslo. Tudi še prihodnjo noč se je čutilo več močnih sun-kov, potem se je pa zemlja pomirila. Šunki so bili navpični. Potres je poškodoval kakih 3500 hiš. Hudo je trpela bolnica ; na kateri je kacih 20.000 lir škode. Bolniki so skoro nagi bežali na ulico. Sploh so ljudje tisto noč prebili največ zunaj hiš. Več ljudij je poškodovanih. Dve cerkvi ste hudo poškodovani, jedna ima sedem velicih razpok. V dveh cerkvah je bila služba božja in ljudje so v divjem begu bežali na ulico. V treh gledališčih je tudi bila huda zmeš-njava, posebno v gledališči Pagliano, kjer bi se bila gotovo pripetila silna nesreča, da ništa jeden igralec . § f in jedna igralka pomirila ljudij. Poškodovan je narodni muzej, palača deli Ufficii, v kateri so dragocene zbirke, mestna hiša in več druzih zgodovinskih poslopij. Hudo so trpele tudi zgodo-vinsko pomenljive vile zunaj mesta. Posebno je omeniti, da so oblastva v Florenci mej potresom povsem storila svojo dolžnost, skrbela so za red, da se ne prigodi kaka nesreča. Župan je dal takoj razsvetliti Viale dell Calli, umetno cesto zunaj mesta, priljubljeno sprehajališče in park Cascine, kjer so ljudje lahko prenočevali. V mestu je bilo kakor na pustni večer, vse je norelo. Škode je v Florenci 1 milijon lir. Tudi v florenški okolici so poslopja močno poškodovana in tam je bilo tudi 9 ljudij ubitih, M T — nad 50 pa težko ranjenih. V vasi Orassini se je podrlo 40 hiš. Pet ljudij je bilo ubitih, več pa težko ranjenih. Jednemu kmetu so se podrla tri poslopja in pokopalo pod razvalinami 9 članov njegove rodbine. Tri so mrtve izvlekli, mej drugim gospodarja. V Careggini, kjer je slavna medicejska vila, so tudi hiše močno poškodovane, tri so se podrle. V San. Martinu se je podrla cerkev, v Lappagiji se je podrlo več hiš in je tri ljudi pokopalo pod razvalinami. V občini Galluzzo je bila jedna ženska hudo poškodovana. Potres čutili so tudi v Parmi, Sieni, Pisi, Pia-cenzi, Bologni, Arrezu, Pistoji in tudi v Rimu. Na Toskánskem že stoletja ni bilo tako močnega potresa, kot je bil ta. Iz Rima so se že v nedeljo poslali vo-jaki na pomoč v poškodovane kraje in kraljevi následník je tudi že z vojaki šel obiskat jih. Potres se je pa isti večer čutil tudi na grškem [otoku Zante, in je bil najbrž v zvezi z italijanskim potresom. — Prusko maršalsko žezlo našega cesarja. Na Dunaj je došla deputacija pruske vojske, katera je izročila Nj. Vel. cesarju Franu Josipu prusko maršalsko žezlo To žezlo je seveda zlato ter izdelano jako umetno; posuto je z briljanti, rubini in drugimi dragimi kamenčki. Okolo žezla se vije hrastovo listje, emailovano ; podloga je belorudeča. Na vrhu žezla je pruski orel s kraljevsko krono, okolu pa je napis : „Viljem II, kralj pruski, svojemu najspostovanejšemu zavezaiku Franju Josipu I., cesarju avstrijskemu, kralju ogerskemu". Spodaj je dan in leto imenovanja Nj. Vel. pruskim maršalom. — Velika vročina. V Novem Jorku v Ameriki je te dni bila že jako velika vročina. Toplomer je kazal 41°. Mnogo ljudij je umrlo vsled solnčarice. Konji pri tramvaji so od vro- cine popadali na tla. — Nesreča na železnici. Blizu Nantes na Fran-coskem je zadel vlak v nekaj praznih vagonov. Dve osebi sta mrtvi, in šest lahko poškodovanih. — Požar gledališča. V Rimu je pogorelo gledališči Politeama Adriana Ognja ni bilo mogoče ustaviti. Tudi so-sednja palača se je vnela in ljudje so se jedva mogli rešiti. Škoda je velika. Trideset rodbin je brez strehe — Požar hotela v Ostendu. V Ostendu je pogorel hotel Allemagne. Dve hotelski postrežkinji ste zgoreli. Tujci so se rešili. — Velik požar. V Dobri Vodi v Graliciji je velik požar uničil skoro vse mesto. Nobena hiša ni ostala nepoškodovana. Na stotine rodbin je brez strehe. — Umor zaradi jedne cigarete. Mesarski pomoćnik Ladislav Paszkovski je umořil v prepiru v Krakovu živin-skega trgovca Ivana Misczynskega, kateri mu ni hotel dati cigarete. Morilca so zaprli. — Ustreljen na lovu. V Saje-Szent- Petru na Ogerskem je bil velik lov. Pravni praktikant Fazehen je mislil, da vidi v gošcavi divjega mrjasca in je ustřelil. Zadel je ob- činskega podbeležnika Evgena Jovanovića. Lov se je takoj prenehal. — Umor in samomor. 241etni trgovski pomočnik Samuel Domner je v Budimpešti ustřelil svojo ljubico Regino Krliner in sam sebe. Zaljubljenca sta se bila dogovorila, da skupno umrjeta, ker njeni stariši niso hoteli dovoliti da bi se vzela. — Umor v blaznosti. Avstrijski potovalec grof Virgil Firman je v hotelu Angletere v Kajiri zbláznil in v blaznosti ustřelil hotelskega vratarja. Po konzulatu so zblaznelega grofa spravili v blaznico. 211 Galanten tat Te dni je v Gradci neznan 30 let Velik požar v Londonu. Londonu je pogorel star, lepo oblečen mož objel neko pestunjo z besedami n Srečen usnjarski trg. kjer so bile največje strojarije. Škode je požar sem, da te zopet vidim tricina, saj te poznam u to se napravil blizu tri milijone goldinarjev. Mnogo prebivalcev biva je opraviČil, ceš da se je zmotil in odšel. Ko je domu prišla, pod milim nebom. Hiše so v razvalinah je opazila, da jej je zmaDjkala novčarica z gld — Usmrtenje osmih roparjev. V Azazgi v Algi- riji so te dni usmrtili glasovitega roparskega glavarja Areskija in sedem tovarišev. Dve ladiji ste vkupe trčili pri otoku Sein je an- gleški parnik „Esmarald" zadel v par nik „Maritana," ki je peljal rudo. Poslednja ladija se potopila. Od 19 ljudij jih je 11 se vtopilo Napad na kapitana. Dne 16. t m. sprl se je 531etni mornar Salvator Cosmini iz Sicilije, službujoc na ital. ladiji r Concettina Zetta", zasidrani pri novem mestu v Trstu, s poveljnikom iste ladije, Josipom Usinijem. Poveljnik je brez-obziroo ravnal s Cosminijem, ki je bil nekdaj sam kapitao, in zato ni hotel poveljnika nič kaj ubogati. Kapitan je zelo razžalil Cosminija s psovko, na kar je mornar od slepe jeze pograbil neki oster predmet in ž njim dvakrat zabodel kapitana v prsi, in potem šel mirno v doljni prostor ladije Težko ranjenega Usinija so odpeljali na zdravniško postajo, kjer so mu zdravniki obvezali rani ter ga poslali v bolnišnico minija so pozneje zaprli s posredovanjem ital. konzula. Cos- Ome- niti je še, da je bil kapitan Cosminiju dolžan okolo 100 lir, katerih mu ni mogel izplačati ; Cosmini je hotel namreč za- pustiti službo na ladiji. Služil je le, ker ga je silila rev- Ščina v to ; siromak ima doma Ženo in 5 otrok ter je služil 33 frankov mesečno ! — Predrzen rop banke. Za 22.765 dolarjev je bila koncem aprila „1 National Bank" v Plainfield N. J. v Ame- pozneje zvěděli, ker riki okradena. Yodje o tej tatvini še dosedaj so to dejanje tajoo obderžali. Zmanjkanje denarja so opazili v ponedeljek, ko je blagajnik zapiral blagajnico. Dva jzavoja denarja sta zmanjkala, v jednem zavoju je bilo papir-natega denarja za 20.000 , v drugem 2765 dolarjev. Za 20.000 dolarjev so bili bankovci vsi novi Takoj po odkritju iatvine so vpt-ljali preiskavo. Vsi služabniki so bili zaslišani in dokazalo se je, da opoludne razven dveh klerkov ni bilo ni-kogar na svojem mestu, namreč David N. Runyon in Adalbert Veil. Nek došel ptujec je motil Veila dalj časa med tem pa je nj* gov sodrug izvršil tatvino. Vse kaže, da so tatvino dovršili pravi tatovi po pokliču. Pet zamorcev linčali. V Greenville v Ameriki so pet zamorcev in sicer trije možki in dve* ženske linčali. V so- boto večer so v Greenville zvěděli, da bil belopolten mla- denč Murphi, kateri je bil zelo piiljubljen od zamorcev umorjen, PriČeli so lov na zamorce in ujeli sumljive oropan m zazgan tri zamorce, jeden teh je pa přiznal, da so bile umora tudi ženske deležne. Vseh pet so zaprli, ali nekaj ur nato je raz-jarjena množica udrla v ječo vseh pet zamorcev oderala in oběsila Torpedovka potopila. Potopila se je pri lepem vremenu francoska torpedovk 0 Jeden Častnik in šest mož je utonilo. Kaj je uzrok nesreČi, se ne ve. Delavski izgredi. V tužinah rimamuransko-szolgo-iarjanske delaiške družbe so delavci ustavili delo in jeli raz-.grajati. Nekega nepriljubljenega delovodjo vrgli so v plavž Ježa v smrt. Pomladna dirka v Varšav se koncala s strašno nesrečo Pri poslednjem dirkanj je pal jeden konj z jednim jezdecem in sledeči konji so ju pohodili. Strašen prizor. V Karlinu pri Pragi je zbláznilá dekla nekega železniskega uradnika. Zaprla se ie v sobo, zno- sila vkupe starih casopisov in zaž potem je pa z dežnikom plesala po sobi in razbila okna. Gasilci so morali skozi okna vdreti v sobo in zblaznelo deklo zvezali. Potem so pa pogasili ogenj. Meni Med temi mladeniči bil je težak psovali. Napad. Učitelj citranja Reifer je v Frankobrodu ob trikrat ustřelil z revolverjem na doktorja zdravilstva Auerbacha. Napadovalec se je potem sam ustřelil. Umor. Nedavno so se v Trstu po noči sprli v go-stilûi „Alla Marinella" na trgu Barriera nekateri mladeniči. Brezingar, katerega so drugi Prepir se je na ulici ponovi I, kajti trije so šli za BreziDgarjem, ko je le-ta šel iz gostilue. Nekdo izmed teh je sunil 171etnega Ivana Brezingarja z vso silo z nožem v prsi in pobegnil Ranjeni se je zgruiil na tla ves okrvavljen Ljudje so pozvali zdravnika z zdravniške postaje, toda komaj je zdravnik pripeljal ranjenega na zdravniško postajo, izdahnil je ubogi mladenic svojo dušo. Truplo umorjenega so odpeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. — Policijskim organom posrećilo se je proti jutru prijeti v ulici Giuliani 27letnega mehanika Iv. Ziglerja in 191etnega mesarja Henrika Tapazina, katera sta bila med onimi tremi, ki so napadli iz gostilne prišedšega Brezingarja. Ta tretji sokrivec je 34letni vdovec Pichiarich, , a ni ga bilo že dva dni na stanujoč v ulici Castaldi št. svoje stanovanje. Princezinja nuna. V kratkem vstopi v graški samostan Henrika Liechtenstein, hči državnega poslanca Alojza Liechtensteina. Loterijske srećke. V Brnu dne 22. maja t. 1.: 29, 22, 78, 13, 39. Na Dunaji dne 18. maja t. 1.: 62, 55, 49, 51, 41 V Gradci dne 18. maja t. 1.: 7, 33, 42, 22, 74. ÀÀÀÀÀAJUUUUUUUUUUUUUUUUU^^ 0 zagotovljeno skakoče in živo doposlane, vsak dan svežo vjete, razpošilja se 1 poštna torbica franko, proti povzetji in colnine prosto: 40 komad, velikanov rakov, solo fin » » » 100 „ rakov za juho . . 5 gld 4 r> n 40 kr 30 „ 10 , HALLER 5 Stanislav št. 21 Poljsko, Avstrija. (5) /YYYYYYYYYYYYYrYYYrYYYYYYYY^^ S* O o o & Sr a S S <3 £ s? to o / rž gld Tržne cene. V Ljubljani dne 17. maja 1895. Pšenica gld. 8 50 kr . 6-75 kr., ječmen gld. 7* kr oves gld. 7 50 kr ajda gld. 7*50 kr., proso gld. 7-50 kr., turšica gld. 8 20 kr., leča gld. 12 kr., grah gld. 10'— kr., iižol gld. 11* kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) ,Kupuj trgovci, pravi star pregovor branjevci lahko uporahlja na moje podjetje. tako ve- lika trgovina, kot je moja, ima vsled kupovanje velikih mno- drugih prednosti ni?ke stroške žin blaga kateri gotov denar naposled kupovalcu korist. Mlčnl vzorci zasebnim kupovaloem zastonj in franko. Bogate vzorěne knjige, kakoršnih še nikdar krojače nefrankovano. Blago obleke. Peruvien dosking visoko duhovščino, predpisano blago uniforme c. kr. uradnikov, telovadce, livreje, sukno veterance. požarne brambe, bilard igralne mize, prevlake vozove. Največja zaloga štajarskega, koroškega tirol- skega lodna gospe gospode cenah, tudi 20kratno združenje blago, potni pledi izvirnih tovarniških more dati. Perilno Krojaške potrebščine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Ceno, pošteno, trdno, čisto volněno sukno jedva sptača krojač, priporoča cene cunje Janez Stikarofski Brno (avstrijski Manchester) največja zaloga sukna v vrednosti milijona goldinarjev. Pošilja proti povzetju ! Svarilo : Agentji in krošnjari imajo navado svojo slabo robo vsi znamko »Stikarofskijeva roba« prodajati. kupovalci škode varovali, naznanjam j bodo takim ljudem na noben način robo ne prodajem. ce o es E rt S N CO o IM ce CL ce CO NI CD C/D N £ PS 3 » © < • as Schutzmarka « r /facuLj želodečne c. prirejene od lekarne k „Angelj Varhu" Brady v Kromerižu (Moravsko) Te kapljice so vže starozanesljivo in znano oživljivo in krep čilno zdravstveno sredstvo za želodec in za prebavanje. Samo prave so z zgoraj stoječo varstveno znamko in podpisom Cena: 1 stek. 40 kr., dvojne stek. 70 kr. Vsebina je naznanjena. (23) Marijaceljske želodečne kapljice se prave dobe: v Ljubljani: v lek. Piccoli in lek. Svoboda; v Postoj ni : v lek. Er. Beccarich; v Škofji Loki: v lek. Karl Fabiani; v Radov-Ijici; v lek. A. Roblek; v Novemmestu: v lek. S. pl. Sladović; v Črnomlju: v lek. J.Blažek; v Ribnici: v lek. Jos. Ančik. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki