T W -a IZHAJA OB PONEDELJKIH, BREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-78, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 8O7-T0-13B - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA TS DIN, POSAMEZNA ŠTEV. 10 DIN leto xra KRANJ, SOBOTA, 21 DECEMBRA 19* i 9f, m IZHAJA OO OKTOBRA lfff KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 195« KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1900 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNJK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Najdin S seje DS jestniške železarne ivestidla Železarna Jesenice danes in čez deset let - Skoraj šs enkrat višja proizvodnja in 250 ljudi manj zaposlenih Delavski svet jeseniške železarne je imel pred tednom izredno pomembno sejo, najpomembnejšo t dosedanji mandatni dobi. Razpravljal je namreč o 10-letnem perspektivnem programu rekonstrukcije in izgradnje železarne. Ni potrebno posebej poudarjati pomen železa In jekla za razvoj neke dežele. To je pravzaprav osnova napredka in zato so tudi naši dosedanji načrti posvetil! posebno skrb razvoju železarstva pri nas. Kako je to v svetu naj povedo naslednje številke: program razvija surovega jekla v svetu določa, da se bo proizvodnja povečala od sedanjih 320 milijonov ton na 630 milijonov ton v let« 1970. V večjem razponu se bo gibala proizvodnja surovega jekla v jugoslovanskem merilu in bo porasla za skoraj dvakrat. Dolgoročni program predvideva povečanje proizvodnje surovega jekla na 3,800.000 ton v letu 1970. Pri tem bo prav gotovo nastopilo precej težav pri oskrbovanju s surovinami, zato bo treba računati na čim boljše izkoriščanje vseh domačih surovin. Tudi slovenske železarne Imajo pri tem pomembno vlogo, zlasti zato, ker predvidevajo preusmeritev proizvodnje, v kolikor jo še niso, v proizvodnjo kvalitetnejših jekel. Levji delež pa bo nosila jeseniška železarna, ki bo do leta 1970 povečala proizvodnjo surovega jekla na okrog pol milijona ton, ali okrog 68 odstotkov slovenske proizvodnje. tllllill!ll!l!!l!!llllllll!lill!l!!l!illlllllllll!II!lll!!l!lll!lllil!!lll!!l!l![|| v Ob praznovanju Dneva JLA prestave -odlikovanja Kranj, 23. decembra. Te dni je bilo v Kranju in tudi v drugih krajih Gorenjske več prireditev v okviru praznika Dneva Jugoslovanske ljudske armade. Poleg svečane akademije, ki je bila v Kranju na večer pred praznikom, je bil včeraj dopoldne tudi sprejem pri komandantu kranjskega garnizona v prostorih JLA. Sprejema se je udeležilo večje število predstavnikov ljudske oblasti, množičnih in političnih organizacij v imenu katerih je govoril podpredsednik OLO Ivan Eertoncelj-Johan. V imenu oficirjev kranjskega garnizona pa je goste pozdravil podpolkovnik Petar Bjegovič. Okrajni odbor Zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev za okraj Kranj pa je priredil v hotelu Evropa pomembno slovesnost. Predsednik te organizacije, rezervni podpolkovnik Milan Dolenc, je ob tej priložnosti izročil mirnodobska vojaška odlikovanja štirinajstim zaslužnim posameznikom, ki so z nesebičnim delom največ prispevali za sodelovanje z JLA in prenašanje tradicij revolucije na mladi rod. Orden vojne zasluge so prejeli: Anton Božič, Kranj; Stane Krape, Sk. Loka; Andrej Smole), Tržič; inž. Ivan Arzenšek, Jesenice; Franc Smid, Bled; Valentin Hren, Poljane; Franc Sprajcar, Kranj; Adolf Kosterov, Golnik ter Martin Stepan iz Kranja. Medaljo za vojne zasluge so prejeli: inž. Lado Sketa, Jesenice; Franc ReS, Sk. Loka in Janez Prime iz Boruinj. Medaljo za vojaške vrline pa sta prejela: Janko Dobre iz Tržiča ter Tomislav Ju-itill iz Zirov. Slovesnemu odlikovanju so prisostvovali predstavniki kranjskega In škofjeloškega garnizona, predstavnik Komande vojnega odteka volivci imeli občutek, da »je vred-ln načelnik oddelka za narodno obrambo pri OLO tov. Janko Pre-telj. V prostorih OLO pa je bila slovesnost, ki jo le v okviru praznovanja Dneva JLA prinravil Okrajni strelski odbor. Tudi na tej svečanosti «to podelili pet odlikovanj MJsitluŽneJiim organizatorjem in voditeljem v strelskih organizacijah. Najvišje odlikovanje - zlato medaljo, je v Imenu Strelske zveze Slovenije izročil predsednik Okrajnem strelskega odbora tovariš Bajko Mali dolgoletnemu požrtvovalnemu delavcu Stanetu Košniku iz Kranja. S srebrno značko je bil odlikovan Alojz Lak-ner iz Kranja, z bronastimi značkami pa: Avgust Oorjanr, Jože Otrin in Mirko Zupan. Slovesnosti je poleg mnogih gostov prisostvoval tudi sekretar Strelske zveze Slovenije Rad* Pizzulin. L 9. Za uresničitev omenjenega programa bodo v prihociijih letih investirali nad 34 milijard dinarjev. To bo hkrati največja in najpomembnejša investicija v Sloveniji. S tem pa seveda prevzema delovni kolektiv jeseniške železarne težko in odgovorno nalogo. Predvsem bo moral svoje investicije gospodarsko opravičiti. Za tem tudi stremi program, ki določa predvsem premik v kvaliteto in povečanje storilnosti. Slednje se da doseči z boljšo mehanizacijo in avtomatizacijo. Železarne plemenitih jekel s takšno proizvodnjo, kot so jo predvideli Jeseničani, so še nerentabilne. Zato je tak program upravičen, čeprav so Jesenice v neugodnem zemljepisnem položaju. Širšega razvoja pa verjetno ta železarna ne bo dosegla, oziroma ne bo do njega upravičen, rszen če se bodo tehnološki postopki toliko spremenili, da ne bo treba dovažati toliko surovin, ali pa če kje v bližini odkrijejo nova nahajališča rude. Gospodarski izračun predloženega programa govori v prid rekonstrukcije, saj bo vsak vloženi dinar v investicije dal 80 par večjo realizacijo, 43 par večji dohodek in tako dalje. Vpliv kvalitetnejšega asortimana na celotni dohodek pa je razviden iz tega, da bodo pri 50-odstotni povečani blagovni proizvodnji dosegli za 89 odstotkov večji finančni učinek. To se pravi, da bodo pri današnjih pogojih in cenah povečali vrednost kilo-grasna jekla od sedanjih 135 na okrog 180 din za kilogram. Občut-nejši premik v kvaliteti bo zlasti omogočila nova 35-tonska elektro-peč, ki bo predvidoma začela obratovati že leta 1963. V glavnem pa program predvideva take investicije, ki bodo omogočile boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti, uvedbo racionalnejših proizvodnih postopkov; odpravo ozkih grl in podobno. Med drugim bodo spremenili premer plavžev. rekonstruirali kavperje in uredili nekatere druge naprave, kar vse bo omogočilo povečanje proizvodnje surovega železa v plavžih. Marti-narno bodo rekonstruirali tako, da bodo v bodoče imeli 5 enakih peči, namesto sedanjih sedem. Uvedli bodo gretje z gorilnim oljem-mazutom. Največjo investicijo pa predstavljajo valjarne, kjer je predvidena bločna pro^a in vrsta drugih naprav. Skratka, v vseh obratih so predvidene večje in manjše rekonstrukcije. Vse kar bodo gradili, bo novo in najsodobnejše. Po rekonstrukciji je predvidena vrednost proizvodnje za skoraj 62 milijard, letos pa bodo dosegli okrog 32 in pol milijarde dinarjev. Pri tem je pomembno to, da bodo tak obseg proizvodnje dosegli z 250 ljudi manj kot je zaposlenfh letos. To se pravi, da se bo produktivnost povečala za okoli 8Q odstotkov in da bo leta 1970 odpadlo na zaposlenega v jeseniški železarni po vrednosti skoraj še enkrat toliko proizvodnje kot letos. Od 5. do 15. jamiif|a zbori volivcev v radovljiški obilni Pomisleki ob vozovnicah šolski mladini Na ločenih sejah obeh zborov Občinskega ljudskega odbor« Radovljica, ki sta bili v torek, dne 20. decembra, so odborniki največ govorili«o regresih za vozne olajšave šolski mladini v prihodnjem letu. K predlogu Sveta za šolstvo je bilo precej pripomb. — Na koncu s« odborniki odločili, da je treba predlog odloka temeljito pripraviti in ga predložiti prihodnji seji, ki bo morda še pred novoletnimi prazniki ali pa v začetku januarja. Šolska mladina bo vsekakor prejela za me- Na seji Zbora proizvajalcev v Radovljici so v torek zelo kritično pretresali posamezne predloga sec januar vozovnica po istjJs ugodnostih, kot so jih imeli doslej. Najprej so se pokazala različna} mišljenja o oddaljenosti. Pravico regresov naj bi imeli le iz krajev, ki so oddaljeni od Sole ve8 kot 5 kilometrov. Tak je bil predlog. Otroci na krajših relecijsih naj bi ne obromertjevali avtobusnega prometa oziroma naj bi sami plačevali celotno vozovnico. Toda določiti mejo je zelo težko. Menili so, da bi bilo bolje imenovati naselja, ki pridejo v poštev. Drug važen pomislek je bil ob odnosu deleža, ki naj ga prispeva občina in koristnik. Nekateri so bili mišljenja, da ni prav, da bi vsa šolska mladina morala prispevati 25 odstotkov vozna ceno in občina 75 odstotkov, kakor j a predvideval predloženi osnutek odloka. Menili so, da bi morala biti razlika med učenci osnovnih žol s poukom, ki Je po zakonu obvezen, ter med dijaki in studenti na drugi strani s poljudnim učenjem na izbiro in štipendijami. Ob takih in nekaterih drugih pripombah so osnutek odloka odložili do prihodnje seje. Prav tako so na obeh sejah sprejeli sklep o sklicanju zborov volivcev, ki bodo v tej občini od 5. do 15. januarja prihodnje leto. Kot glavno stvar boso na teh zborih volivci razpravljali o predlogu združevanja blejske in bohinjska občine z radovljiško občino. -L o. Za 69 S četrtkove seje ObLO Kranj večji prlitli k ob uvaianiu agrotehničnih ukrepov - Vozne oiafšave za šolsko mladkio so odobrene - 91 milijonov za gradnlo mostu preko Kokre Kranj, 23. decembra — Na seji Občanskega ljudskega odbora Kranj so včeraj sprejeli odlok o agrotehničnih ukrepih pri pridelovanju krme. Na Isti seji so poti»dili regres v višini 20 milijonov dinarjev za vozne olajšave šolski mladini. Zbor proizvajalcev je na ločeni seji prav tako odobril, da se v prihodnjem letu proračunska sredstva, ki so bila v letu 1960 blokirana, porabijo takole: 91 milijonov dinarjev za zgraditev mostu čez Kokro v Kranju, 27 milijonov dinarjev kot prispevek za spomenik revolucije v Kranju, 22,906.000 dinarjev pa za dograditev zimskoga kopališča v Savskem logu. Na skupni seji so med drugim izvolili tudi dva nova podpredsednika pri ObLO, In sicer Iva Seflca in Alojza Založnika, ki sta bila na zadnjib nadomestnih volitvah izvoljena za ljudska odbornika. LJEN0 ZAUPANJE Ob zborih volivcev po jeseniški obilni Ta teden so bili v jeseniški občini zbori volivcev. Pred dnevi, ko smo obiskali nekatere odbornike, člane občinskega odbora SZDL, kakor tudi posamezne volivce In se pogovarjali o poteku sedanjih zborov, še niso mogli govoriti o splošni oceni, marveč le o določenih vtisih s posameznih zborov. Najvažnejša ugotovitev je bila, t razne probleme je bilo dokaj več- a so šele sedanji zbori pokazali je kot so mislili v občinskih or- doloeene uspeha daljših naporov vseh upravnih in političnih organov občine, da bi zbore volivcev utrdili kot močne tribune državljanov. Prvič, po tolikih letih, so no« kaj reči, da ni še vse narejeno in da bodo njihove besede upoštevane. To so ž« četrti letošnji zbori v tej občini. Toda tokrat gre za uspelo obliko. Organi občine niso izdelali končnega teksta družbenega načrta, ki so ga odborniki prejšnja leta nosili po zborih že lepo urejenega in vezanega, ki ga ni bilo moč več bistveno spreminjati. Tokrat so odborniki imeli .samo načela in ekonomske možnosti občine. Vse okrog razporeditve in trošenja sredstev, o komunalni gradnji in drugih ureditvah, ki zanimajo prebivalce, vse to je bilo tokrat prepuščeno predlogom in rešitvam samih volivcev. Občinski organi so zaradi tega zbrali vp.e, še neuresničene predloge volivcev iz zadnjih zborov, Volivci pa so, kot so povedali nekateri odborniki, zelo prijetno presenetili. Njihovo zanimanje za gar.ih. Tako so na primer v Ratečah že pred zborom volivcev zvedeli, da v zbiru potreb ni bilo njihovega predloga za ureditev vodovoda. Frav to jo vaščame tako »Ogrelo«, da so v večjem številu kot kdajkoli prišli na zbor in tam tudi zelo konstruktivno diskutirali. Pokazalo se je, da je bil njihov predlog Izpuščen le po pomoti. Toda vsa stvar je pokazala, kako resno ljudje gledajo na stvari. Prav podobno je b'lo v Kranjski Gori, na terenu Stara Sava in tudi na nekaterih drugih krajih. Pred odhodom na zbore so vsi odborniki imeli ustrezen seminar. Poleg materiala, ki so ga prejeli, so se na seminarju podrobno seznanili z vsemi konkretnimi problemi občine, predvsem pa s trošenjem sredstev za komunalno dejavnost in druga gradbena dela, kar volivce predvsem zanima. Tako letos, tokrat prvič, čaka občinske organe še celotno sestavljanje družbenega načrta za prihodnje in za naslednjih pet let šele po opravljenih zborih. Prvič bodo predlogi volivcev polnomoč-no upoštevani v samem planu. Ta sprememba je na teh zborih zelo pozitivno vplivala na občane. Na splošno ugotavljajo, da so občinski organi končno pridobili zaupanje med voliv»i, ki počasi začno živeti v prepričanju, da ti zbori niso gola formalnost in da so njihove želje v okviru možnosti tudi v resnici upoštevane. K. M. Ko je predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Anton Lasič pred Zborom proizvajalcev tolmačil nekatere značilnosti odloka o agrotehničnih ukrepih za pridelovanje krme na travnikih, je med drugim povedal, da je na območju občine Kranj 2918 ha travnikov. Zato odlok zajema nekatere predele, na katerih bodo kmetijske zadruge organizirale posebno službo in zagotovile večji pridelek krme, kar vse naj zagotovi intenzivnejšo živinorejo in pridelovanje mleka za redno preskrbo prebivalstva. Za dosego tega filja je določeno redno čiščenje travnikov, košnja najkasneje do 20. junija ter trošenje 1,101.600 kg umetnih gnojil v vrednosti 24 milijonov dinarjev na površini 1895 kg travnikov, kolikor jih zajema ta odlok. Tudi pridelek krme se bo povečal za 60 odstotkov oriroma za skupno vrednost 45,480.000 dinarjev letno. Odlok zajema dobrih 70 % vseh travniških površin in jih po višinskih legah in drugih geoloških razmerah razdvaja v dve kategoriji z večjo ali manjšo agrotehnično pomočjo.«,Ker bo bralce to zanimalo, navajamo katastrska območja, ki pridejo v poštev: Bela. Babni vrt (razen območja Babni vrt in Povije), Bitnje (razen ob- Upokojenci na Javorniku pri Jesenicah so zadnja leta veliko delali iu zbirali prispevke za svoj dom, ki so ga po tolikih naporih odprli preteklo nedeljo močja vasi na desni strani potoka Zabnica), Breg - Preddvor, Britof, Cerklje, Cirčiče. Cešnjevk, Dobrava, Duplje, Drulevka, Gorice, Grad (samo območje naselja Dvor-je), Huje, Klane, Kranj, Kokrica, Lahcvče, Naklo, Okroglo, Olševek, Primskovo, Predoslje, Pivka, Pod-brćzje, Rupa, Stražišče, Stružsvo, Strahinj, Suha, Srednja vas, Sp! Brniki, Šmartno (ramo območje naselja Poženk), Tonetiše, Tupali-če, Trboje, Velesovo, Zg. Brnik, Zalog, Zabnica (razen območja vasi na desni strani potoka Zsbnica) in Žeje. Vsa ta katastrska območja zajema sprejeti odlok. VOZOVNICE OSTANEJO KOT SO BILE Zadnje čase so starši lolsfc* mladine zelo s-praševali, kako bo v prihodnjem letu z voznimi olajšavami na avtobusih, ksjti dosedanji regresi iz republiških virov bodo z novim letom ukinjeni. Ko so na včerajšnji seji odborniki slišali vse podatke o tem problemu, so se pač morali sprijazniti, da bo občina sprejela te obveznosti trenutno take kot so bile doslej. V Kranj, v Ljubljano in v dr.uge osemletke na deželi se prevaža skupno 875 šolske mladine. Skupni regres za vso vozovnice bo znašal v prihodnjem letu 20 milijonov dinarjev. Polovico teea zneska je predviđeno samo za regrese 375 študentom in dijukom, ki se vozijo v Ljubljano. Precej razorav je bilo tudi o predlogu odškodnine za gradnje na zemljiščih družbene lastnine. Določeno je, naj bi se zemljišča družbene lastnine oddajala prosilcem za gradnje po nasledniih okvirnih cenah: v centru Kranja po 500 dinarjev kvadratni meter, v okolici z mestnim obeležjem 'po 300 dinarjev, v predmestnih območjih pb 200 ter na podeželju po ceni od 100 do 160 dinarjev za kvadratni meter. Pri tem naj določeni občinski organ upošteva tudi urbanistične in komunalne ugodnosti zemljišč, sodelovanje prosilcev v NOB in podobno. Prav tako so na tej seji sprejeli nekatere druge zemljiščne zadeve in garancije. Farmacevt Zdenko Lavička iz Tržiča je bil imenovan za upravnika kranjske lekarne, direktor tovarne Spik, tov. Jože Pcklaj, pa je bil na njegovo prošnjo razrešen mesta direktorja to tovarne, *L o. tg oni po snem ■ :< ■:■ •>*• ' . "J - ■'■ ' NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA IPIINIIIIIIIH^ I Ljudje in dogodki ZAPLEMBA TOVORA Z »MARTINA KRPANA« Francoska mornarica je pretekli torek »»ustavila ladjo Splošne plovbe »Martin Krpan«, ki je prevažala tovor iz Trsta v Tunis. Ladjo so prisilno odpeljali v luko Bone, kjer so zaplenili in izkrcali del tovora, last državnega sekretariata za narodno obrambo Tunizije. To-Tor Je bil vpisan po vseh predpisih v ladijski manifest. PRED ODLOČILNO BITKO ZA VIENTIAN Kakor poroča AP, se čete laoške vlade pod poveljstvom kapetana Kong Lija pripravljajo na odločilno bitko za Vientian, upravno središče lao>ke kraljevine. Sile kapetana Kong Lija so se nehale umikati in so se ustavile na črti severno od Vientiena. SOS NA RAZNIH MORJIH V zadnjem času so čedalje pogostejše pomorske nesreče. Po tragediji našega tankerja »Peter Zoranič« in po požaru na največji ameriški letalonosilki »Constellation« poročajo o štirih novih pomorskih nesrečah. Tako je izbruhnil ogenj na sovjetski ladji Jc-gorjevsk. Iz New Yorka pa poročajo, da se je v četrtek okrog 150 km vzhodno od ameriške obale na Atlantskem oceanu ponesrečil 10.400 tonski ameriški tanker ~Pine Rldge«. Po vesteh iz Hamburga sta ob izlivu reke Elbe v Severno morje trčila 8000 tonski ameriški parnik »Importer« in 15.000 tonski švedski tanker »Fritiod«. RAS IMRU OSVOBOJEN Direktor etiopskega oddelka za informacije major Asafa je na sestanku z novinarji povedal, da so etiopske sile našle in osvobodile Rasa Amruja, ki so ga kolovodje nedavnega upora imenovali la predsednika vlade brez njegove privolitve. KRALJ SAUD PREVZEL VLADO Radio Meka je objavil, da je kralj Saud prevzel vlado v San-dovi Arabiji, potem ko je sprejel odstop predsednika vlade princa Fejsala In ministrov v njegovi vladi. Haitezle sa Dobravi ■ ■ j| T srede ijutraj Je predsednik H 15. zasedanja Generalne skupšči-§§ ne OZN Boland zaključil prvi H del zasedanja. Predstavniki drli žav - članic OZN se bodo sestali spet prihodnje leto, 7. marca, čeprav zasedanje ni rešilo ■ osnovnih nerešenih svetovnih I problemov, je vendarle potekalo s v znamenju izredno pozitivnih H pobud blokovsko nevezanih drli žav. Nekatere njihove pobude in H predlogi so bili sicer preglasovali' nI, a so kljub temu dosesli moli ralno zmago in v mnogočem vpli-§§ vali na ublažitev nasprotij med g blokoma. Zlasti je bilo zapažene = sodelovanje šefov blokovsko ne-§§ povezanih držav v splošni razli pravi. Jugoslavija si je vseskozi H prizadevala, da bi Generalna I skupščina zavzela čim pnzitivnej-I ša stališča do nerešenih medna-I Po prekinitvi rodnih problemov In da bi se tako ostvarila osnova /a nadaljnje miroljubno sodelovanje med državami, ne glede na njihovo notranjo ureditev. 15. zasedanje Generalne skupščine je potekalo v znamenju spremenjene sestave Organizacije združenih narodov. Pred začetkom rednega zasedanja in med zasedanjem samim, je bilo vanjo sprejetih mnogo novih držav, predvsem afriških. Večina njih se je Že uveljavila v sklopu akcij nepovezanih držav. Med najvažnejšimi skledi prvega de!a 15. zasedanja Generalne skupščine je v prvi fazi vsekakor sprejetje resolucije 22 nepovezanih držav, ki apelira na ZDA in ZSSR, naj storita vse, da se odnosi med njima, oziroma med obema blokoma, ne bi poslabševali. Pomembno je tudi skoraj soglasno sprejetje resolucije azijsko-afriških dežela o popolni odpravi koloniaHzma. V zadnjih dneh pa sprejem resolucije O Alžiriji In resolucij Političnega odbora o atomski oborožitvi, ki zahtevajo prepoved atomskih poskusov, podaljšanje prostovoljnega moratorija, dokler ne bo doseien sporazum in pozivajo države — članice OZN, naj preprečijo, da bi se povečalo število držav z atomsko oborožitvijo. Azžjsko-afrlška resolucija o Alžiriji Je bila Izglasovana v ponedeljek zvečer. Zanjo je glasovalo 83 držav, le 8 Jih je glasovalo proti, vzdržalo pa se jih je 27. S tem je pravični boj alžirsk?ga ljudstva dobil veliko moralno podporo Generalne skupščine. Čeprav resolucija ni bila izglasovana v celoti — četrta točka, ki Je predvidevala referendum pod kontrolo OZN, ni dobila potrebne večine - je to vendarle resen opomin Franciji, naj spremeni svojo alžirsko politiko. Resolucija potrjuje pravico alžirskega ljudstva do samoodločbe, neodvisnosti in enotnosti. Prvi del zasedanja Generalne skupščine, žal, ni dal nikakršnega pozitivnega prispevka za rešitev kongoške krize. To je nedvomno zmanjšalo ugled OZN. Na torkovem zasedanju niti resolucija Izvenblokovskih držav niti anglo-ameriška resolucija nista dobili potrebno dvotretjinsko večino. Sprejeli so le predlog, naj vprašanje Konga ostane na dnevnem redu 15. zasedanja Generalne skupščine. »liniiiiiiiiiiiiiiiiiti!™ ,,!![i!illlWilWlii!ll!ifi V jeseniški občini deluje 6 poravnalnih svetov. Ustanovljeni so bili pri vseh stanovanjskih skupnostih. Doslej so se vsi ti organi pokazali ne le kot zelo koristni in potrebni, marveč tudi kot zelo delavni in sposobni. Nekateri sveti so že obravnavali In rešili več kot 50 različnih sporov med državljani. — Večino zadev so uredili s poravnavo med strankami in le manJSl del teh so na zahtevo strank izročili sodišču v nadaljnji postopek. lili Pred letno konferenco jeseniške mladine V nedeljo, 25. t. m. bo na Jesenicah letna konferenca občinskega komiteja LMS. Na to konferenco se jeseniška mladina skrbno pripravlja. Prav zato je bil organiziran tudi seminar komiteja, ki je deloval ločeno po komisija h in je trajal tri dni. Prvi dan je zastopnik CK LMS nakazal nadaljnje naloge in perspektive Ljudske mladine, naslednja dva dneva pa so razpravljali o ideološkem Izobraževanju in podobnem. Pri jeseniškem komiteju LMS je treba pohvaliti zlasti stalne stike In sodelovanje s sekretarji tovarniških komitejev. nih in družbenih organizacij. Zlasti pa so se povezali s telovadnimi društvi; telovadni nastop bo namreč osrednja točka jubilejne mladinske manifestacije. Razen tega bo v okviru festivala tudi re- Vendar so v dosedanjem delu teh organov izkušnje zelo različne. Ponekod imajo še danes velike začetne težave, drugod je delo v vseh pogledih že zelo dobro steklo. Delno te težave izvirajo tudi zaradi pomanjkanja prostorov, opreme in podobno. Fdini »vet. ki ima že primerne prostore, je v Podmežakli, kjer je stanovanjska skupnost že vse to uredila. Nnjtežj« pogoje pa ima poravnalni svet na Blejski Dobravi, kjer pred vsakim primerom sami ne vedo, kje naj bi se sestali. Da bi hitreje odstranjevali vse take težave in tudi določene organizacijske slabosti ter izmenjali dosedanje izkušnje, pripravljajo v okviru občine posebno posvetovanje, ki bo v januarju. Tam se bodo pogovorili o vseh težavah in skušali pospešiti delo teh or- Glavna naloga, ki stoji danes pred jeseniško mladino, je priprava na deseti jubilejni mladinski festival, ki bo na Jesenicah od 25. aprila do 25. maja, združen s praznovanjem Dneva mladosti. Za ganov, ki so se med državljani že I to prireditev so že osnovali pri- vija mladinskih podeželskih od-zelo uveljavili in pridobili tudi pravi j al ni odbor, v katerega so | rov. Zato se je jeseniški komite svoj ugled. -1. o. I pritegnili zastopnike vseh politič- | povezal s Svetom Svobod in pro- Enoletno tekmovanje organizacij SZDL v Škofjeloški občini zaključeao Najuspešnejši v Godešicu Minulo soboto popoldne je bila v prostorih občinskega komiteja svečana razdelitev nagrad najboljšim osnovnim organizacijam SZDL v škofjeloški občini. Ocenjevalna komisija je po enoletnem tekmovanju osnovnih organizacij SZDL v občini ugotovila, da je bila najbolj uspešna organizacija SZDL v Godešiču in je zato prejela tudi prvo nagrado. Organizacija je pridobila 72 novih članov, od tega 47 žena in 12 mladin- med letom sklical še osem skupnih sestankov z odbori ostalih organizacij. Člani SZDL so nadalje pri urejanju vasi in pri gradnji avtobusne postaje prispevali 2117 prostovoljnih ur. Sklepe plenumov občinskega odbora SZDL in material V. kongresa SZDLJ so redno obravnavali na svojih sejah in v cev, kar pomeni, da je mladina sedaj 100 % vključena v organizacijo in da je vanjo včlanjenih 8*7 odstotkov volivcev, to je 11 % več kot v začetku leta. Na vseh sestankih odbora so prisostvovali j zvezi s to snovjo organizirali tudi predstavniki organizacij, odbor dvoje predavanj. Druga najboljša krajevne konference SZDL pa je organizacija v občini je v Goste- čah, kjer imajo sedaj 93 % volivcev včlanjenih Ob želemiški nesreči med Žabnico in Skofjo Loko Trčenje v temi »Tmela sem občutek, kot bi se kaletel vlak.« je hitela pripovedovati neka škofjeloška gospodinja, ko je zjutraj slišala močan pok. In res, bilo je tako. V četrtek, 23. decembra, se je zjutraj ob 5.45 uri zgodila med železniškima postajama Zabnica in Skofja Loka železniška prometna nesreča. Ju- služijo za pregrado prostora za premog. Tako je le srečno naključje naneslo, da ni bilo hujšega. Vzroki nesreče 8e niso znani, vendar je kljub temu zanimivo, kako je do nesreče sploh prišlo. Nesreča se je zgodila približno kilometer proč od železniške postaje le prišlo do tega usodnega trenutka. In še ena zanimivost, ali bolje sreča v nesreči! V predzadnjem vftgOn\l tovornega vlaka se je peljal v kočici tudi službujoči železničar (zavirač). Medtem ko je zad-njl vagon tovornega vlaka skoraj popolnoma zdrobilo, j« vagon, v SZDL. Pri ureditvi družbenih prostorov so opravili 858 prostovoljnih ur. Osnovna organizacija v Trebiji je bila tretja, v Zmincu četrta, na Trati peta. Vsem omenjenim organi*;« ijam so podelili nagrade v vrednosti 230 tisoč dinarjev. Omeniti je treba, da so tudi ostale organizacije SZDL v občini pokazale vso resnost pri razpisanem tekmovanju In da se je Število članov v večini organizacij znatno povečalo. Slabo pa deluje osnovna organizacija SZDL v Le-skovici, v Lučlnah ter v Skofji Loki na II. In III. kvartu. svetnih društev. Obenem bodo organizirali, vsaj tako so si zamislili, shod zamejske mladine. Za izvedbo tega festivala bo prispeval samo mladinski komite okrog pol milijona dinarjev, nekaj stroškov bo kril tudi Svet Svobod in prosvetnih društev. Razliko pa bo treba poravnati z raznimi dotacijami. V torek so na Jesenicah osnovali občinski center klubov OZN. Do sedaj so ti klubi delovali popolnoma samostojno in nepovezano, zato so sami izrazili željo po osnovanju nekega centra. Razen tega obstoja v jeseniški občini še pet drugih klubov, v kratkem času pa bodo ustanovili še tri. Zelo pohvalno pa je delo kluba mladih proizvajalcev v Železarni. Ta aktivno sodeluje pri vseh vprašanjih o proizvodnji in planu, kakor pri tarifni politiki, delitvi stanovanj in podobnem. Prav v zadnjem času so bile pri teh klubih notranje organizacijske spremembe. Do sedaj je obstojal samo centralni klub, ki pa se je pred kratkim decentraliziral po obratih, oz. po ekonomskih enotah. Iz tega vidimo, da je jeseniška mladina zolo delavna. V prihodnje namerava svoje delo pre- VEC OBRTNIH USLUG Žirovnica — Na številnih zborih volivcev, kakor tudi na sestankih množičnih organizacij, so razpravljali o povečanju obrtniških uslug na tem področju. Pred vojno ko imeli 3 kovače in še nekaj časa po vojni, sedaj pa so brez njega. Kovaške usluge iščejo v Zapužah ali pa na Javorniku. Čevljarja imajo samo enega, kolarja sploh ni itd. — Prav zato so se odločili za ustanovitov Krajevne skupnosti. Le-ta bo zdru/.il.a V*6 obrtnike, ki še delajo in tiste, ki so obrt opustili. Prav tako pa bo poskrbela, da se bodo odprli še novi obrtniški obrati, ki so za usluge prebivalstva neobhodno potrebni. Začetna dela v tej smeri so že opravljena. -an Obračun občinskega komiteja LMS Kamnik Glavni nspsii: aktivov m w V nedeljo, 18. decembra, je bila I v Kamniku letna konferenca občinskega komiteja LMS občine : Kamnik. Navzoči so bili tudi pred- sednik okrajnega komiteja tovariš tranji potniški vlak, ki je ob tej uri peljal lz Kranja proti Ljubljani, je trčil v tovarni vlak, ki Je stal pred signalom na železniški postaji v Skofji Loki. Materialna škoda je precej velika, saj so razbiti kar štirje tovorni vagoni, naloženi z različnim blagom. Človeških žrtev ni bilo, le pet potnikov je bilo laže poškodovanih, prav tako strojevodja in kurjač potniškega vlaka. Kot so pripovedovali nekateri ki so govorili takoj po trčenju s strojevodjo potniškega vlaka, je bil udarec tako močan, da je strojevodjo vrglo In je s hrbtom prelomil desko, ki Skofja Loka. Ko je s postaje Zabnica zjutraj odpeljal potniški vlak proti LJubljani, je stal pred signalom v Skofji Loki tovorni vlak. Bila j« trda tema, tako da strojevodja potniškega vlaka ni mogel ugotoviti, kaj ga čaka. Ce bi opazil pred seboj omenjeni tovorni vlak, potem bi brez dvoma v zadnjem trenutku zmanjSal brzino in vsaj nekoliko ublažil udarec. Srečno naključje je bilo tudi to, da je v času, ko se je potniški vlak bližal tovornjaku, le-ta potegnil z mesta ln že peljal naprej proti Skofji Loki. S tem je tudi ublažil udarec. Tem* in druge okoliščine, ki se niso znane, so povzročilo, da \Bernik iz LJubljane, sekretar občinskega komiteja ZKS Kamnik, Peter Plevelj ln predsednik občinske organizacije SZDL, Vinko Gobec. Iz poročil, ki s»a jih podala predsednik občinskega komiteja LM Kamnik, Stane Močnik ln se-jkretar Miha Jerman, je bilo razvidno, da je bilo delo v preteklem j letu uspeRno. \ Glavna naloga dela v preteklem jletu Je bila ustanovitev novih aktivov LMS na podeželju, kjer je 'bilo mnogo mladine, ki še ni bila jfvključena v organizacijo. Tako so \ bili ustanovljeni aktivi v Motniku, JSpitaliču, Zg. Tuhinju, Smartncm fin Srednji vasi. Znova so zaživeli katerem je bil železničar ostal \ tudi nekateri aktivi v kamnlšikh skoraj nepoškodovan. Res srcčnofpodjetjih, ni se pa posrečilo usta naključje! Iztirili pa so še vagonifnoviti aktiva LMS v Komendi, če takoj za lokomotivo tovornega\prav je bil dvakrat sklican usta vlaka. Promet Je bil po nekaj urah vzpostavljen. Za potnike, ki so se vozili v potniškem vlaku pa so takoj organizirali od Škofje Loke dalje motorni potniški vlak. Kljub prizadevnosti železniških uslužbencev, ja bilo opaziti, da Je odstranjevanje Iztirjenih vagonov potekalo le nekoliko počasi. To pa novni občni zbor. Z ustanovitvijo novih aktivov Je število članov naraslo od 850 na 1240, v mladinskih aktivih pa deluj« še 120 mladih, ki se niso vključeni v organizacijo. Druija pomembna naloga komiteja je bila vključitev člmvečjoga števila članov v delovne akcije. Na lokalnih delovnih akcijah Je bilo izvršenih 2428 prostovoljnih delov predvsem zaradi tega, ker ni bilo* nih ur, predvsem pri ureditvah na razpolago ustrezne tehnične* Športnih igrišč ln gradnji vodovoda oprama za odstranjevanj« podob-< v Rudniku. Mladina Iz Spitallča Je nih ovir. M. Zivkovio f opravila 264 ur dela pri gradnji : Ktaiovlfev podeželju zadružnega doma, mladina Motnl-ka pa 300 ur pri spravljanju sena. Za predsednike in sekretarji vseh aktivov je bil organiziran v teku leta 3-dnevnl seminar o organizacijskih vprašanjih in nalogah mladine na vasi, kateri Je treba omogočiti idejno ln politično vzgojo. Mladina v podjetjih Ima večjo možnost za organizirano delo kot mladina nn vasi. Posebno priljub-ljena obHka mladinskega dala to Klubi mladih proizvajalcev, ki že delajo v večini kamniških podjetij, najbolj pa v -Titanu« in »Stolu«. Le-ta ima že lepe medsebojne povezave s podjetji v Mariboru in Kranju. Druga oblika dela so rnznl krožki, med katerimi so v prvi vrsti avto-moto, foto in radioamaterski krožek. V »Stolu« so teh krožkov udeležuje 132 mladincev. - V zavodu za usposabljanje invalidne mladine pa deluje posebno živahno šahovska sekcijo, gospodinjski, foto, radioamaterski in dramski krožek. Po zaslugi mladinske organizacije se Je posebno povečalo število mladine v organih OTUtbanegl upravljanja in v političnih organizacijah. In težave? Ker je teritorij kamniške občine zelo obsežen, je povezava med 20 aktivi, kolikor jih obstaja, zelo težnvna. Nadalje bi za svoje delo potreboval komite skromno sobico aH vsaj omaro, kamor bi lahko spravil svoj arhiv in tekočo pošto. orientirati na nove in sodobne}** oblike. Prav zastarele metode namreč odvračajo marsikaterega mladinca od aktivnega udejstvo-vanja v organizaciji. »b. -k. Razprav« naj bodi * ksokrotnofii še vedno je vse prepogost po~ jav, d.t o številnih problemih preveč radi razpravljamo le načelno. v razpravah manjka konkretnih obravnavanj posameznih problemov in prav zaradi tega se večkrat še M" ho dobra ideja izjalovi. Takšnih ničelnih razprav pa seveda ne smemo očitati višjim družbenim političnim organom, temveč občinskim in tistim po gospodarskih organizacijah. Strokovnjaki, ki študirajo posamezne družbene pojave, pridejo večkrat do zelo koristnih zaključ-kov in z njimi pomagajo zveznim ali republiškim organom svetovati, kako rešiti posamezne probleme, čeprav je v teh krogih razprava povsem razumljivo načelna, je vendar podkrepljena in izhaja iz naj' boli izrazitih posameznih pojavov. Razprava o nekem problemi* ]* seveda kaj kmalu tudi predmet razprave nižjega organa — okraja. Ker je tudi območje okraja največkrat preobširno, je razprava o določenem problemu spet bolj ali man] načelna. Kaj hočem zapisati, je na dlani — gre zato, da bi morali *s" problem konkretno obravnavati —# torej ne spet načelno — občinski ljudski odbori, ki so, čeprav najmanjši upravni organi, največje celice v našem družbenem dogajanju. Še z večjim uspehom ta bi uvedli v življenje določene iaeje ali rešili posamezne probleme, če bi bile zlasti razprave osnovnih družbeno-pv-litičnib organizacij konkretnejše kot so bile doslej. Gre torej za primer, ki je prve gotovo bolj ali manj značilen za večino organizacij v okraju. Prav zato bo lahko marsikomu v korist, če zapišem, kako nameravajo v prihodnje reševati posamezne probleme člani ZK v tržiški občini. Po potrebi, ko bo v ospredju nek določen problem, bodo o njem razpravljali le tisti člani ZK, ki se s problemom srečujejo tudi na svojem delovnem mestu. Torej bodo o posameznih pojavih ločeno razpravljali prvič računovodje, drugič direktorji, tretjič oddelroz'odje, zatem delavci v podjetjih, učitelji in profesorji tli podobno. V krogu ljudi •• bo načelnost sami po sebi odpadla in za konkretne razprave bo dovolj gradiva. Hkrati s tem p* bodo tudi rezultati razprav boljši kot to bili doslej. Titkšna razprava o posameznih problemih vsekakor ni utemeljena in tudi ne gre za nekakšen poskus, ki ne bi dal zaželenih rezultatov. Skoraj podob'n način obravnavanja posameznih problemov smo ie uvedli v SZDL Člani SZDL ne bodo več skupno reševali vseh problemov, v kolikor zanje ne bodo zainteresirani vsi člani, temveč po sebciiah. Če ja v nekem kraju pomanjkanje šnhkih prostorov, bodo problem reševali tisti ljudje, člani SZDL, ki so zainteresirani, da bodo njihovi otroci hodili v primerne šolske prostore. Ko bodo te imeli, bo sekciia prenehala z delom. Kako bi dobili v istem kraiu gospodinjski servis, bo razpravljala posebna sekcija, v njei pa bodo delali morda povsem drugi člani SZDL. Podobne sekcije so ponekod že ustanovljene, predvsem pa tiste, ki bodo reševale komunalne probleme. Čeprav pa so se podobne sekcije Začele ustanavljati "srnih mesecih uvoženega v == ! [talijo za 47,4 milijard lir j§ I vrednosti mesa. S tem ukre- — x>m bo najbolj prizadeta H I Danska, ki je brla največji g iobavitelj mesa. imnum Jeseniški uspehi v letošnjem letu ično ali prav podjetja ustvar jalt visoke sklade Kadar govorimo • Gorenjski ln njeni industriji, vedno mislimo na Iskro v Kranju In Železarno na Jesenicah. Mesti Kranj in Jesenice sta namreč tisti, ki dajeta glavni pečat naši industrializaciji. Ce se v Kranju skrijejo za Iskro vse ostale tovarne, velja to še posebej za Železarno na Jesenicah. Vendar dejansko le ni tako. Skupno z Železarno tvorijo ostale dejavnosti v jeseniški občini zaokroženo. Iz dneva v dan razvijajoče se gospodarsko področje. Jeseniško gospodarstvo je v devetih mesecih doseglo z 31 milijardami 676 milijoni 83% letnega plana, to se pravi, da so nad planom za 8%. S skoraj 12 milijardami pa je doseglo 77.8 % planirane-' ga narodnega dohodka. Na prvem mestu naj omenim, da je vsekakor pomembna ugotovitev, da so v letošnjem letu gospodarske organizacije ustvarile pomembno višino skladov. S temi sredstvi bodo lahko v prihodnjem letu zagotovile svoj nadaljnji razvoj. industrija v jeseniški občini je presegla planirani celotni dohodek za 8.8 °/fl, narodni dohodek pa za 2%. Vsi elementi, ki nastopajo pri delitvi dohodka, so skladni ^ s planom, malenkostno odstopanje se kaže samo pri materialnih stroških, ki so narasli zaradi povišanja cen. Tudi količinski plan proizvodnje je 2elezarna že presegla, vendar zelo različno po posameznih grupah. V celoti smo lahko z uspehom industrije v prvih devetih mesecih zadovoljni, saj je tudi čisti dohodek primerno razdeljen med osebne dohodke in sklade. Tudi kmetijske zadruge so v prvih devetih mesecih smotrno gospodarile. Planirani skupni dohodek so presegle za 7 %. narodni dohodek pa za 25,7 •/<». Zelo pohvalno pa so se pri kmetijskih zadrugah formirali skladi. Ti so že v 9 mesecih presegli letni plan in znašajo sedaj preko 8 milijonov dinarjev. Pri trgovini moramo spet ugotoviti to, kar smo že videli pri Industriji in kmetijstvu. Blagovni promet v trgovski mreži je presegel planiranega v devetmesečnem obdobju za 5,5 %, narodni dohodek pa je porastel za 6.3 %. Tudi sklade je trgovina ugodno ustvarjala. Tako je že v devetih mesecih ustvarila za milijon tri sto tisoč dinarjev skladov več, kot je imela planiranih za celo leto. Da je bilo trgovini mogoče doseči tako visok dohodek, gre na račun modernizacije trgovskega poslovanja. Tako je bila v letošnjem letu zgrajena moderna samopostrežna trgovina na Javorniku, v kateri ima prostore tudi mlečna restavracija in moderna mesnica. Samopostrežno trgovino so uvedli tudi na Plavžu. Vendar s tem še ni končano. Gradili bodo moderno trgovsko stavbo, za katero bo zagotovila sredstva Železarna. Tu gre namreč za vprašanje trgovske hiše na »Kasti«, ki je po svoji lokaciji že popolnoma v'okviru zemljišča Železarne. V obravnavanju gradbeništva se bomo omejili samo na SGP »Savo* Jesenice. Se lani je spadalo v to panogo tudi Podjetje za vzdrževanje prog, ki pa je letos reorganizirano v posebno sekcijo v sestavu Jugoslovanskih železnic. Ako primerjamo izpolnitev plana pri SGP »Sava« Jesenice, smo lahko kar zadovoljni, čeprav gre preseganje delno na račun povečanega staleža delovne sile, delno pa je porasla tudi produktivnost dela. Delitev čistega dohodka na sklade in osebne dohodke pa je skrajno nezadovoljiva in celo v nasprotju s planom. Nadaljnji razvoj podjetja bo s tako politiko popolnoma onemogočen, če bo podjetje še v prihodnje trošilo skora) ves čisti dohodek za plače. Tudi v gostinstvu opažamo dobro gospodarjenje in formiranje skladov. Predvsem velja to za hotel »Eriko« v Kranjski gori in »Dom v Planici«. Gostinstvu in turizmu na Jesenicah se sploh bližajo lepši časi. Predvideva se povečanje zmogljivosti hotelskih kapacitet. O tem bomo obširneje govorili kdaj pozneje. V obrti pa spet najdemo »sorod ni co« SGP Save Jesenice. To je Remont Kranjska gor«, ki prav tako črpa ves čisti dohodek za plače, skladov pa sploh ne ostvarja. 0 vseh ostalih obrtnih podjetij pa se moramo vsaj korektne izraziti* ako jih že nočemo pohvaliti. Ugodno gospodarjenje se kaže zlasti pri naslednjih obrtnih podjetjih: Agroservis, Kovinoservis in v mesarskem podjetju. Celotna družbena obrt je presegla planirani celotni dohodek za 20,3 •/», narodni pa za 12,4 %. Kakor v industriji so tudi v obrti porasli materialni stroški. Za obrt je značilno, da ima visoke sklade, kar pa je tukaj delno povezano z nizko pavšalizacijo. Podobno, kakor v vse,h ostalih panogah poteka izpolnjevanje družbenega plana zadovoljivo tudi v komunali. Skladi podjetja so tista denarna sredstva, na katera podjetje lahko računa. V jeseniški občini je doseglo gospodarstvo v devetih mesecih nad milijardo 122 milijo-'nov dinarjev skladov, kar je povprečno 9,4% narodnega dohodka. Največji del narodnega dohod-gre za sklade pri komunalnih r^pd-jetjih, obrti in gostinstvu (povprečno okoli 32%, nadalje pri kmetijstvu, trgovini in industriji povprečno okoli 10 %). Samo 0,3% narodnega dohodka pa nameni za sklade gradbeno podjetje »Sava« in je zato globoko na dnu lestvice. In kaj naj bo zadnja beseda o jeseniškem gospodarstvu v prvih devetih mesecih? Vse.kakor so bili doseženi veliki uspehi ne samo pri ustvarjanja dohodka, temveč tudi pri organiziranju trgovske mreže, preskrbi prebivalstva In podobno. Vsem je namreč jasno, da visok porast narodnega dohodka nI sam sebi namen, ter da se to mora nekje odvažati. Prepričani smo lahko, da bomo čez tri ali štiri meseee, ko be znana letna bilanca gospodarjenja, lahke rekli: jeseniško gospodarstvo — »odlično«. Za sedaj pa brez skrbi lahko zapišemo »prav dobro«. Na to »nizko« oceno v pjeceišnjl meri vplivata prav gradbeno podjetja Sava in obrtno podjetje Remont Kranjska rora, -vk '} »Stranke sprejemamo v sredo od 14. do 18. ure.« Tako piše na raznih deskah ali nalepljenih listkih pri vhodu v občinske odbore, krajevne urade, v banke in v druge urade. Pred dobrima dvema mesecema so uvedli to novost. Potreba je prišla iz delovnih kolektivov. Zaposleni delavci so morali prositi za dovoljenja za izhod in ustavljati stroje, da so šli po opravkih. Med nekaterimi uslužbenci je bilo takrat celo nezadovoljstvo. Danes so vse začetne težave v glavnem odstranjene. — Uslužbenci so si uredili nov način dela in hišnega reda ob sredah. Ob sobotah opoldne pa, kot pravijo, »kar paše«, da lahko gredo že opoldne domov, da si žene lahko nakupijo vse potrebno za nedeljo itd. Toda ob tem se vsiljuje vprašanje, če je ta sprememba dosegla svoj cilj. Ali se državljani poslužujejo te ugodnosti? Ali koristijo popoldanski čas po uradih enkrat tedensko, da takrat opravijo vse potrebne stvari, da jim ni treba zapuščati dela v dopoldanskem času. ENKRAT NA LETO Vratar se je pogladil po plešasti glavi in pogledal po stopnišču navzgor. »Danes je sreda in so uradne ure samo popoldne,« Je dejal znova z vztrajnim, toda pritajenim glasom. »Pridite popoldne: od dveh do Šestih!« , Pred njim sta bila dva možaka. Eden teh je še zmeraj vztrajal, fc>š da Je tako daleč prišel ln po takem dežju. Zunaj je v resnici neprestano lilo in snežena brozga Je naši« pot tudi v najboljše čevlje. , »Na vratih Je napisano, da je ob sredah popoldne,« Je ponavljal vratar. »Nič ne pomagal Ze dva meseca je to!« »Kaj p« jaz v«n, če pridem tod okrog vsako leto enkrat!« J« dejal možak. Potem Je še nekaj pomlS-IJal, se razgovarjal s tovarišem ln oba sta odšla nazaj na cesto. Tako je bilo preteklo sredo na hodniku Jeseniške občine. Pobarali amm e stvari le pet tajniku ob MfMt, v vložišču ter pokretni Jall tudi z vratarjem. Več kot polovica uslužbencev se vozi na delo iz gornjesavske doline In iz drugih krajev. Zato Je bilo nekaj težav pri uvajanju enkratne popoldanske službe. Imeli so sestanke z uslužbenci. Vsi so raeuroeM, da Je to potrebno, da bi ljudje le tovarn laže našli čas za svoje opravke. Tako nam je povedal tajnik. V vložišču smo popoldne videli, da se ljudje v resnici poslužujejo popoldanske službe. Komaj smo prišli na vrsto za razgovor. Prve popoldneve Je prihajalo zelo malo ljudi, sedaj pa jih Je zmeraj več. Toda ljudi še zmeraj hudo moti to, da so imeli prej ob sredah dan za stranke, in sicer dopoldne. — Zato se sedaj prihajajo ljudje ob sredah dopoldne. Nov urnik pride Sele čez daljšo dobo »v meso ln kri« državljanov. Prav to Je dokazoval tudi razgovor možaka dopoldne. Hodnik nov« stavbe Zavode za socialno zavarovanje Je b!l prazen ln tih. Vratar Je dejal, da nI veliko strank popoldne ln tudi njegovo mirno čitanje v topli sobici je to dokazovalo. Precej strank privablja tudi popoldanska služba ob torkih popoldne s pravno posvetovalnic«. Torek Je fce Uroke znan med ljtidmt. Kljub temu so tudi ob sredah stranke, vsako sredo več. Največ prihajajo v oddelek za pokojnine in invalidnine, zaradi otroških dodatkov in podobno. V Komunalni banki je bila •amo' ena stranka. Vsako sredo Jih prihaja več, kot so povedali. — Toda največ Jih je bilo doslej 20. Premalo, da bi vsi uslužbenci imeli delo. Zato so začasno skrčili popoldansko službo. Samo nekateri, ki imajo res delo, so v službi v sredo popoldne. Tu prihajajo samo posamezniki zaradi urejevanja potrošniških kreditov, zaradi hranilne službe in včasih tudi blagajniki hišnih svetov. Podobno kot so naredili v Jeseniški Komunalni banki, nameravajo urediti sredno popoldansko službo tudi v kranjski Komunalni banki. Nikakor namreč ne kaže, da bi moralo ob sredah popoldne delati vseh 62 članov kolektiva, če pride v pisarne morda le 60 strank zaradi vplačil, 10 do 15 strank zaradi potrošniških kreditov in še kakšen blagajnik hišnega sveta. Primerno organizirana dežurna služba, bi za tolikšen vsem zadoščala. posel po- Na sprotno pa smo v tajništvu pri ObLO Kranj zvedeli, da ima večina oddelkov ob sredah popol dne dela že preveč. Stranke v oddelkih za družbene službe, komunalno in stanovanjsko gradnjo, gospodarstvo, davke in Se v nekaterih drugih oddelkih, se vrstijo druga za drugo. To kaže, da Je sredin popoldanski delovni čas v veliko korist državljanom. O tem pa smo se prav zadnjo sredo tudi sami prepričali v matičnem uradu. Štirje uslužbenci so v tistem času odpravili nad 100 strank, zadnja med njimi pa je zapustila pisarno Sele ob 18.30. Torej so uslužbenci morali celo prekoračiti delovni čas, taj bi morali po predpisih popoldne delati le od 14. do 18. ure. © In če bi se sedaj Se enkrat £ vprašali, če je ta sprememba v # delu javnih služb dosegla svoj O cilj, bi morali vsekakor odgo-% voritl, da ga je. Morda bo treba 0 v nekaterih primerih popoldan-O sko službo le prilagoditi potre-9 bam, števMu strank, med kase-9 rimi pa se Številni državljani le O niso privadili novemu načtnn % poslovanja javnih služb. Makne — Fajon IHBIIIHlIllltfflltffl^ srn Jeseničani in okoličani pozor! 1 novim letom fiie^iiSia izdaji „Glasa1 Mnogim prebivalcem jeseniške komune pošiljamo današnjo številko »Glasa« na neobvezen brezplačen ogled. Mnogi so seveda na naš list že naročeni. Vse obveščamo, da bo z Novim letom začela izhajati posebna jeseniška izdaja »Glasa«. V njej bomo skušali obveščati še podrobneje kot doslej prebivalce jeseniške komune o vseh lokalnih dogodkih in problemih. V okviru našega tiskarskega obrata na Jesenicah na Titovi cesti, bomo v ta namen ustanovili posebno uredništvo. Pričakujemo, da bomo s tem ustregli željam naših naročnikov in bralcev v vsem zgornjem koncu Gorenjske in pridobili nove stalne naročnike in sodelavce. »Glas« lahko naročite z naročilnico, ki je objavljena v današnji številki, direktno pri upravi v Kranju, ali pa v naši podružnici na Jesenicah, Titova cesta 5 (nasproti pralnega servisa). Tam lahko poravnate tudi naročnino. Lahko pa plačate list tudi po položnici, ki je danes natisnjena v »Glasu«. Letna naročnina za list je 900 dinarjev, poravnate pa jo lahko v treh obrokih po 300 dinarjev. S plačilom naročnine zagotovite: — redno prejemanje lista trikrat tedensko: ob ponedeljkih, sredah in sobotah; — nezgodno zavarovanje pri DOZ in sicer za primer smrtne nezgode 40.000 dinarjev in za primer trajne invalidnosti 20.000 dinarjev; — 50 % popust pri oglašanju v listu, ter — sodelovanje pri velikem nagradnem žrebanju, ki bo prihodnje leto v februarju. Naročite torej »Glas« in postal vam bo zvest j prijatelj, ki vas bo seznanjal z vsemi domačimi no-g vicami, problemi in zanimivostmi. Uredništvo liil!!!?P!flll!™ffll!m^ Treba bo najti rešitev Moste — Krajevni odbor v Žirovnici je že večkrat razpravljal o tern, kako speljati stransko vzporedno pot za voznike vprežnih vozil in za gonjenje živine na pašo, ker s f. junijem dalje ne bodo več' smeli ti koristniki uporabljati glavne ceste I. reda Moste-Zirovnica. Ta ukrep je bil. povsem pravilen, saj vedo domačini, da je prav tu izredno ozko prometno grlo, cesta je vijugasta s klanci in mostom. Za ureditev te stranske poti fe več varianit. Med njimi je tudi ta, da bi zgradili kakih 150 m dolg predor med vasjo Selo, ki bi po-,'tem povezoval cesto pri elektrarni Za vranica. Skozi ta predor bi žei potem ves stranski oziroma lokalni promet. Ta gradnja bi bila precej draga, bila bi pa trajna. Drugi pa spet predlagajo, da bi speljali pot po dolini med Zii«ovnico in Mostami. Nekateri pravijo, da naj bi ta pot služila vsaj za vodenja živine na pašo. Za kenžno rešitev* ki bo ustrezala njihovim finančnim možnostim, se že niso odloeilL1 -an POPRAVEK 1 V številki 147,nasesa lista z dna 21. decembra 19450 na tretji strani* v petem stolpcu objavljeni članek z napisom »Zabni*ki pionirji in ,Megrad', bi se moral pravilno glasiti »Zabni&ki pionirji in Kranjsko gradbeno podjetje Kranj« ter bi dosledno temu v članku mesto »Megr-ad« moralo biti omenjeno »Kranjsko gradbeno podjetje — Kranj«, to pa zato,' ker je" 1'0-letni-co samoupravljanja praznovalo Kranjsko gradbeno podjetje Kranj* medtem ko »Megrad« že od januarja 1953 ne obstoja več. Organizirano delo žena Gorje Vsa leta po vojni se bile žen« v 'Gorjah in okolici zelo delavne. Z 'različnimi spremembami v organi-'zaciji naših žena se je različno 'odvijalo tudi njihovo delo. Do ne-[davnepa so imele pri KZ sekcijo NA JESENICAH GOSPODINJSKA SOLA Jesenice Na predlog Zavoda za pospeše-[vanje gospodinjstva OLO v Kranju je ObLO sklenil na Jesenicah ustanoviti gospodinjskp šolo. Gospodinjski center na Jesenicah ima namreč zelo primerne in sodobno 'opremljene prostore. Zato bodo gospodinjsko Solo lz PolJČ pri Be-'gunjah, združeno s kmetijsko šolo, 'prenesli na Jesenice. Do prihod-'njega Šolskega leta, ko bo ta šola 'pričela delovati, bodo zgradili tudi 'internat s kapaciteto nekaj sto 'oskrbovank. zadružnic, sedaj pa so predlagale, da bbdo imele svojo sekcijo za vprašanje žena pri Krajevnem odboru SZDL. Sekcija pravzaprav že aktivno dela. Posebno zanimanje imajo za Delavsko univerzo, v katero je včlanjenih 36 žena. Zene pa so dale tudi pobudo in organizirale gospodin j sko-kuharski tečaji ki ga Že peti teden poseča 17 deklet in žena. Tečaj vodi gospodinjska učiteljica. Zaključile ga bodo v januarju prihodnjega leta. Skupno s šolo pa se pripravljajo tudi na praznovanje novoletne jelke Itd. Za njihovo delo je pokazala Kmetijska zadruga izredno razumevanje. V svojem Zadružnem domu jim Je uredile moderno kuhinjo, v kateri sicer manjka še nekaj opreme in pribora, je pa izredno primerna za gospodinjske tečaje, služi pa tudi za gospodinjski pouk tamkajšnji šoli in pa za mlečne kuhinje. -*n KOMUNALNA BANKA PRIZNANICA Din s besedo Z Je vplačal KOMUNALNA BANKA SPOROČILO lastnika tekočega računa Dtn Je vplačal o. Ykortstrac.it 607-70-1-135 ► Ime rečtma Ceesptono podjetje »GORENJSKI TTSK« KRANJ na račun tt. 607-70-1-135 Časopisne podjetje Ime iilaai »OORENJSKI TISK« KRANJ O Zaporedna tt. dnevnik* Volačace taksa din podpis poet. Obe. 117 JU» — (817-49) O KOMUNALNA B Alf K A TEMELJNICA za knjiženje Je vplačal m na račun St. 607-70-1-135 Časopisno podjetje »GORENJSKI TISK« KRANJ O Zaporedne it dnevnika OBVEŠČEVALEC r m ali 0 0 L It si ? R 0 D A M Zaradi selitve ugodno prodam malo rabljen kavč in 5 novih brez-čebelnih A2 panjev. - Mokorel, Križnarjeva pot 4, Stražišče — Kranj 4746 Prodam 200 kg težkega prašiča. Podbrezje 25 4747 Prodam kuhinjsko kredenco za 80.000 din. Remic, Pšenična polica 10, Cerklje 4748 Prodam mlado kravo mlekarico t četrtim teletom ali brez, 2 sani za težko vprego in lahke kot zaprav-ljivček. Gašperlin, Predoslje fll 4749 Prodam peč — go.šoerček. Kupim dobro ohranjen kavč. Naslov v osji. oddelku 4750 Prodam sobno pohištvo. Kokr-ški breg 3, Kranj 4751 Prodam ovco z jagnjetom. Naslov v ogl. oddelku 4752 Prašiča za pršut aH dopitanje — prodam. Jezerska G6, Primskovo, Kranj 4753 Prodam ščitnik za NSU Primo. Bmledni.ška 90, Kranj 4754 Skoraj novo kompletno spalnico ugodno prodam zaradi selitve. Čelik, Poljane 61 nad Sk. Loko 4755 nminnnmnmni!1 IIIIIIIUIII Za pitanje prašičev samo REDIN ker pospešuje debeljenje ■nnniiii!iii!n!inii!iii!iiiiniiiiiuiiniiiniiii!iiiii!iiiiiitii!!!!!i!tii Prašiča. 120 kg težkega prodam. Zg. Brniki 70, Cerklje 4756 Konja, 4 leta starega prodam. — Nova vas 6, Preddvor 4757 2 kobili, dve- in tri-letni ter kravi, ki bosta januarja, februarja teletih prodam. Dolar Anton, Vrba, 2irovnica 4758 Prodam moped »Simson« za 50 tisoč din. Naslov v oglasnem oddelku pod »Nujno-« 4759 Prodam več sto pišk, različnih pasem. Kupim trodelno — dobro ohranjeno omaro in tricikel. Jelen-čeva 23, Primskovo, Kranj 4769 Belo svinjo, 14 tednov brejo — prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4761 Prašiča za zakol, 150 kg težkega ln kravo z nekaj mleka prodam.— Pšata 2, Cerklje 47G2 Ugodno prodam Vcspo ali zamenjam za moped. Setina Janez — Zbilje 38, Smlednik 47G3 Prodam motor NSU »Lnmbretto« v odličnem stanju. Naslov v oglasnem oddelku ' 4780 Prodam krojaški šivalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku 4781 Prodam 2 snežni verigi. Naslov v oglasnem oddelku 4782 KUPIM Kupim 1-faZM elektro motor od 0,5 do 1 KM. Studen Jože, Parger-šica 6, Golnik 4764 Kupim malo rabljeno kolo. Pavlic, Zupančičeva 28, Kranj 47G5 Prašiča 150 do 20 kg težkega kupim. Kokrica 26 a 4779 OSTALO Obrtniki pozor! V dobro idočo obrt sem pripravljen vložiti kot družabnik 1 milijon dinarjev v gotovini. Od vloge zahtevam določen odstotek in del dobička. Ponudbe oddati Čimprej pod »Garancija« v oglasni oddelek 4690 Iščem opremljeno aH neopremljeno sobo v Kranju ali okolici. — Naslov v ogl. odd. 4761 Dekle srednjih let z lastnim malim posestvom na deželi, želi poročiti treznega in resnega ma'ke-ga, ki bi bil pripravljen pomagati prf delu. Lahko je tudi upokojenec do 60 let. Ponudbe s kratkim življenjepisom oddati v oglasni oddelek pod »Sončna jesen« 4767 Vsi člani bivše obrtne zadruge Kranj pa tudi nečlani, ki so podpore potrebni, naj se samo pismeno obrnejo na Sklad zasebnih obrtnikov Kranj, Prešernova 6-1 4761 Grajzarjevl mami želijo ob 50. obletnici še veliko uspehov v nadaljnjem življenju njeni najbližji 4769 Kovaški pomočnik, vajen električnega in avtoganskega varjenja vseh kovin, išče zaposlitve v Kranju. Naslov v ogl. odd. 4770 Obveščamo cenjene odjemalce, da zaradi letne inventure ne bomo izdajali blaga od 4. do vključno 7. januarja 19§1. Priporočamo se za nadaljnjo naklonjenost. Trgovsko podj. »Zeleznina«, Kran« 4771 MHinraniira NaroiniltoRi „Glasa" Te dni se bodo pri vas ogla'ali pismonoše z izpolnjenimi položnicami za plačilo naročnine za prve štiri mesece leta 19C1. Želimo, da hi jih lepo sprejeli, jim že takoj ob prvem obisku plačali naročnino in jim tako olajšali že tako naporno delo. Kot leta 1960. smo tudi sedaj razpisali za vas lepe nagrade: - MOPED ALI TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK - ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK - 2 RADIJSKA SPREJEMNIKA - IN SE CELO VRSTO DRUGIH LEPIH NAGRAD Pogoj za sodelovanje pri žrebanju pa Je plačana naročnina vsaj ta 4 mesece. Seveda pa bodo Imeli tisti, ki bodo plačali celoletno naročnino prednost, saj bodo lahko sodelovali kar s tremi glasovi aH celo s štirimi oziroma petimi, če so naročeni na naš list več kot 5 ozlromt 10 let. Nekateri naši naročniki si želijo, da bi jim poslali položnice kar ta celoletno naročnino, veliko je pa tudi takih, ki Jo ne bi mogli poravnati, zato smo se odločili, da ustrežemo vsem. Položnice smo Izdali po 300 din za 4 mesece, obenem pa natisnili v našem Časopisu, kot vidite spodaj, prazne položnice, tako da sedaj lahko plačate pismonoši samo 300 dinarjev aH pa nam po spodnji položnici nakažete vseh 900 dinarjev. Na naših položnicah pismonoše ne bodo mogli popravljati zneska kot v letu 1960. Položnice naj bodo pisane čitljivo in na Iste naslove kot prejemate časopis, sicer ne bomo mogli jamčiti za pravilno knjiženje. Naši naročniki, ki imajo poravnano naročnino, so tudi nezgodno zavarovani. V zadnjih 3 letih jim je Državni zavarovalni zavod Izplačal naslednje zneske: - leta 1958 348.313 dinarjev - leta 1959 505.499 dinarjev - leta 1960 271.556 dinarjev - skupaj 1.125.3C3 dinarjev Velikemu številu ponesref-encev je DOZ moral odkloniti Izplačilo, ker naročnine niso pravočasno poravnali. Kaj takega se lahko pripeti tudi vam, zato ne odlašajte in poravnajte svoje obveznosti do svojega lista. Z rednim plačilom naročnine Imate zagotovljene tri stvari: 1. redno prpjrnnnjp Glasa 2. soudeležbo pri nagradnem žrebanju 3. zavarovanje Naša želja je. da vam Glas ostane še v prihodnje prijatelj ln ■ratovale« kot do sedaj. Uredništvo ln uprava Prometno dovoljenje In kupoprodajno pogodbo v dveh izvodih sem Izgubil od Šenčurja do občine v Kranju. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne v oglasni oddelek 4772 Osebo, ki dela v Planiki, prosim, naj vrne denarnico z dokumenti v Prešernov hram 4773 Stanovanje in hrano nudim ženski za varstvo otroka v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku 4774 Gostinska zbornica za okraj Kranj obvešča, da se je preselila v nove poslovne prostore v Kranju, Prešernova ulica 11, II. nadstropje. Novi telefonski številki sta 2095, 2096 4773 Moške klobuke čisti in preoblikuje klobučar Jane Janez, Prelcr-nova 9. Kranj. Na zalogi ima tudi nove klobuke 4776 Fotografske pomočnico aH va-lenka sprejmem. Foto Nadižar, Tržič 4777 Dekle za pomoč v gospodinjstvu dvočlanske družine sprejmem. Foto Nadižar, Tržič 4778 Zahvaljujem se Državnemu zavarovalnemu zavedu za izplačanih 12.000 din zavarovalnine ter »Glas« vsakomur priporočam. Jereb Ciril, Sempetrska 9, Kranj DOPISNA SOLA V LJUBLJANI RAZPISUJE VPIS V DOPISNO ADMINISTRATIVNO SOLO Pouk se bo pričel v mesecu januarju 19G1. Prijave pošljite najkasneje do 25. decembra 1969. na naslov: DOPISNA POLA LJUBLJANA, Likozarjeva nI. 3 Program. Drijave in navodila za vpis in šolanje v dopisni šoli dobite pri okrajnih občinskih odborih ZB ali v dopisni šoli, Ljubljana, Likozarjeva ulica 3 - proti plačilu 50 dinarjev. Za posebne informacije predložite znamko za 20 din. VABILO NA 4!). SKUPNO SETO OBFJl ZBOROV OLO KRANJ Na podlagi 1. točke 123. člena zakona o okrainih ljudskih odborih (Uradni list LKS, Št. 19-89/52) sklicujem 19. skupno sejo obeh zborov OLO Kranj, ki bo v torek, dne ?7. decembra 1960. ob 8.30 v sejni dvorani OLO Krsni. Predlagam naslednji dnevni red: L poročilo o organizaciji sodstva v okraju Kranj; 2. izvolitev sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Kranju; 3. poročilo o delu Okrajnega higienskega zavoda Kranj — sklepanja o razglasitvi Okrajnega higienskega znvoda v Kranju za samostojni zavod za zdravstveno varstvo. imenovanje sveta, imenovanje upravnika navedenega zavoda. Takoj po skupni soji bosta v sejnih dvoranah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 39. seja okrajnega zbora in 41. seja zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Kranj z naslednjim dnevnim redom: 1. sklepanje o prenosu strokovnih šol in domov v pristojnost občinskih ljudskih odborov oziroma gospodarskih organizacij; 2. poročilo o štipendiranju In sklepanje o prenosu okrajnih štipendij na občinsko ljudske odbore; 3. sklepanle o sprejetju odloka o začasnem finansiranju proračunskih izdatkov okraia Kranj v prvem tromesečju 1961; 4. sklepanje o sprejetju odloka o sistematizaciji delovnih mest za strokovne sodelavce in dru«e uslužbence pri okrajnem sodišču na Jesenicah; 5. sklepanje o sprejetju pogodbe za Izgradnjo stanovanj - študentskem naselju v Ljubljani; 6. sklepanje o garanciji /n dolgoročno investicijsko posojilo Kme-I ; •' 'M posestva Poljče. PREDSEDNIK OLO: Vinko Hafner 1. r. Akompas^ Vabimo vas na veselo ln prijetno SILVESTROVANJE V BOHINJU v hotelu BELLEVUE. Odhod iz Kranja ob 19. url Izpred OLO Kranj. Pohitite s prijavami. Informacije In prijave sprejema KOMPAS, Kranj. lll!llliniIlllllli;!!lliill!!l(|||!IIH||!||||||IHIIIIIIl!llllilllllll!milIBII Upravni odbor Dijaškega doma v Kranju razpisuje na podlagi 9. člena pravil zavoda prosto delovno mesto RAČUNOVODJE - KINJE Pogoji; srednješolska izobrazba z vsaj petletno prakso in da izpolnjuje pogoje iz 31. člena Zakona o javnih uslužbencih. Plača po prejemkih jav. uslužbencev. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prijave pošljite na naslov Dijaški dom, Kranj, Kidričeva 2. 'lli!!l,!:!!!!!ilT:'l"^|i||IT!l!Ti!!!!!|t|!l!|||!|l!!!!',|i;i!'!;|!!T|!! IZPLAČILA ZAVAROVALNIN NAŠIM NAROČNIKOM Podružnica Državnega zavarovalnega zavoda v Radovljici nas je obvestila, da 1e izplačala zavarovalnino naslednjim našim naročnikom : Francu Ekar.iu, Nova vas 1, Tred-dvor - 6100 din Maksu Frliču, Sp. Resnica 50 -4000 din Janezu Blažiču, Ravne 2, Tržič - 8090 din Jožetu StanOnik«, Reteče 52. Sk. Laka - 2099 din Cirilu Jerebu, Sempeterska 49, Kranj - 17.009 din Anionu Juranta. Kcmendska Dobrava 11. Komenda — 4000 din Aooloniji Jerebici, Proletarska 29, Tržič - 1333 din Janezu Jeralu, Podreča 11 -Smlednik 1000 din iz naslova nezgodnega zavarovanja naročnikov Glasa, 13.S00 din iz naslova nezgodnega zavarovan ;a in 25.600 din Iz naslova kolektivnega zavarovanca delavcev In uslužbencev tovarne Sava, Kranj. Upravi Glasa DETEKTIVSKA ZGODBA ob 13. url, italijanski barvni film HER-KITLES ob 15., 17., 19. uri, pred-premiera ameriškega filma DAN, KO SO DELILI OTROKE ob 21. Primskovo »TRIGLAV«: 24. decembra ameriški barvni film NA OVINKU REKE ob 13. in 20. uri, 25. decembra premiera ameriškega barvnega filma DREVO ZA OBEŠANJE ob 14.. 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA«: 24. decembra francoski film STRUPI ob 17.30 in 19.30, 25. decembra premiera ameriškega filma DETEKTIVSKA ZGODBA ob 17.30 in 19.30 Naklo: 24. decembra premiera ameriškega barvnega filma DAN, KO SO DELUJ OTROKE ob 19. url, 25. decembra ameriški barvni film NA OVINKU REKE ob 15. in 19. uri ameriški barvni film DAN. KO SO DELTLT OTROKE ob 17. uri Cerklje »KRVAVEC«: 24. decembra ameriški film DETEKTIVSKA ZGODBA ob 19. uri, 25. decembra američki barvni film DE2ELA FARAONOV ob 16. in 19. uri Skoffa Loka: 24. decembra ameriški film HRABRI IN DRZNI ob 20. url, 25. decembra Isti film ob 17. in 20. uri Duplica: 24. decembra francoski barvni film ZAKLAD Z OBALE DURANCE ob 19. uri, 25. decembra isti film ob 15.. 17. in 19. uri Kamnik: 24. decembra francoski film KOCKAR ob 20. uri, 25. decembra isti film ob 15., 17., 20. uri Prešernovo gledališče Kranj: "* uprizori v soboto, 24. decembra, ob 16. uri Vandot-Stantetovo: KEKEC IN PEHTA ter v nedeljo, 25. decembra, ob 15. uri za kolektiv Iskra, ob 17. uri pa za izven KEKEC IN PEHTA. Dne 25. decembra ob 10, uri dopoldne pa URO PRAVLJIC. Gledališče »Tone Čutar« Jesenice: uprizori v nedeljo, 25. decembra, ob 14.30 GLOBOKO SO KORENINE, - zadnja poooldanska predstava in ob 19.30 GLOBOKO SO KORENINE, zadnja večerna predstava. Kino Jesenice »RADIO«: 24. in 25. decembra rmeriški barvni film MESTECE PEYTON Jesenice »PLAVZ«: 24. in 25. decembra amefisld barvni film KRALJICA Kropa: 24. decembra ameriški barvni film ARTISTT IN MODELI. ?">. decembra am^niki barvni film PREKINJENA MELODLJA, predstavi ob 15. in 19.30 Ljubno: 21. decembra ameriški barvni film GORA, predstava ob 19.30 in 25. decembra isti film -predstavi ob 16. in 18. uri Radovljica: 24. d^rembra slovenski film VESELICA, predstava ob 20. uri. 25. decembra Isti film ob 16. In 20. url ter ob 10. uri molip^-ia. rmeriški zgodov. film MLADA KRALJICA ob 14. in 18. uri Bl-'d: 24. In 25. decembra ameriški barvni film OD PEKLA DO TEKSASA Krani »STORZIC«: 24. decembra italijanski barvni film HER-KULES. predstave ob 15., 17.. 19. in 21. uri ter matineja istega filma ob 10. uri. premiera ameriškega barvnega filma DREVO ZA OBEŠANJE ob 23. url. 25. decembra ftmer, barv. f;lm DREVO ZA OBEŠANJE ob io.1 uri. ameriški film ZAHVALA Ob bridki ln nenadomestljivi Izgubi našega ata jozfta Sinka •!nil:.o v Cirčak se iskreno zahval iujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so sočustvovali z nami in ga spremili na njegovi zadnji poti. Leno se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja. — Posebno zahvalo izrekamo Janezu Nagliču ln njegovi ženi za obilen trud, gosnodom duhovnikom in gospodu Blaiu za ganljiv govor. Žalujoči otroci T« mlade ln stare ljubitelje gledališča kar na 17 odrih. Ljubljanski uprizoritvi sta na Gorenjskem sledili kar dve, in sicer na Jesenicah in v Kranju. Slednja je bila včeraj, 23. decembra, ob 16. url v Prešernovem gledališču. Po predstavi je najmlajše obiskal dedek Mraz. Na sliki Je prizor Iz I. dejanja: Peter Ambrož kot Kekee ln Eeli Bogataj v vlogi Rožleta Prejšnjo soboto je bila v Koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju okrajna revija pevskih zborov. Nastopilo je sedem zborov in to en ženski, trije moški in trije mešani zbori skupaj z 209 pevci. Vse prisotne je presenetila kvalitetna izvedba vseh nastopajočih in je revija v tem pogledu krepak korak naprej. Pri nekaterih ansamblih bi si sicer želeli še popolnejše zli tost i glasov in še popolneje izdelane dinamike, če pa pomislimo, da je bila revija izvedena, ko se pevska sezona šele pričenja, smo lahko brez pomislekov zadovoljni z vsemi izvajalci. Prvič je na okrajni reviji nastopil mešani zbor DPD Svoboda Tržič pod vodstvom zborovodje Ota Zazvonila. Nastop na tej reviji naj bo tržiškim pevcem skromno priznanje za njihovo veliko požrtvovalnost. Moški pevski zbor KUD Ivan Cankar sv. Duh - Virmaše se je predstavil pod vodstvom zborovodje Franceta Demšarja kot zelo simpatičen ansambel. Moški in mešani pevski zbor DPD Svoboda France Mencinger Javornik — Koroška Bala je vodil zborovodja Polde Mejač. Predvsem smo bili veseli nastopa njegovega mešanega zbora, ki ima lepo sorazmerje med moškimi in ženskimi glasovi. Zbor je dosegel po našem mnenju že tako stopnjo, da bi se lahko lotil še zahtevnejšega koncertnega programa. Zbor ima Otvorit Danes v Šenčurju: gledališke sezone Kulturno prosvetno življenje Šenčur j anov je v zadnjem času močno razgibano. — Vse sekcije DPD Svoboda s precejšnjo zavzetostjo izpolnjujejo naloge, ki so jih sprejele na zadnjem občnem zboru. Prav današnjo soboto, 24. decembra, pa bo imela dramska družina otvoritev letošnje gledališke sezone. Za prvo premiero je naštudirala Willhardovo dramo v štirih dejanjih »Bele vrtnice-«. — Razen te uprizoritve pa namerava dramska družina naštudirati v letošnji sezoni še eno odrsko delo. Vse kaže, da se bodo igralci odloČili za veseloigro »Piknik«. Najbolj razveseljivo pa je, da je v Šenčurju v kulturno Življenje vključenih največ mladincev ln mladink. Morda so prav ti tudi pobudniki za tako razgibano kulturno življenje. Mladina se predvsem rada zbira tudi na zabavnih prireditvah, ki jih sama organizira. Tako se z velikim veseljem udeležuje plesnih tečajev, ki jih imajo vsak četrtek, radi pa se zbirajo tudi v novourejenem klubskem prostoru, ki ga imajo v Zadružnem domu. Mladina pa se bo vsekakor še raje sestajala, ko bo v klubu imela tudi televizijski sprejemnik, za katerega jo zbranih Že precej sredstev. »Spoznaj svoj domači kraj- na Jesenicah Radio televizijsko oddaje »Spoznavaj svoj domači kraj« so postale že zelo priljubljene. Doslej so se zvrstile v Kranju, v Novem mestu in v Kopru. 2. februarja prihodnjega leta bodo podobno oddajo pripravili na Jesenicah. Nastopajoči tekmovalci bodo odgovarjali na kulturna, Zgodovinska in gospodarska vprašanja. Avdicija, ki bo 9. januarja 1961. leta ob 10. uri v gledališču »Tone Cufar«, naj se udeleže tudi fotoamaterji, humoristi s humoreskami, karikaturisti s sliko iz življenja, opremljeno s štirimi verzi, konjičkarji, izumitelji, pevci ln ansambli, artisti, ekvilibristi itd. Vsi, ki so nameravajo prijaviti za to oddajo lahko do- i kom Jo pripravil tudi oddajo v Senčurjani pa so ponosni tudi na svoj vokalni oktet Svobode, ki se je prvič predstavil šele ob praznovanju Dneva republike z narodnimi in partizanskimi pesmimi. Ob vsej tej razgibanosti pa imajo Senčurjani največji problem zaradi prostorov, predvsem zaradi dvorane, v kateri naj bi imeli kulturne prireditve. Sedanja I Pj" $ Mladi likovni sodelavci revije »Mlada pota« — France An-žel, Leopold Hočevar in Silvo Vre-mec so priredili med počitnicami dve likovni razstavi v Trbovljah in Ptuju. Razstavili so nekaj nad 50 grafik, akvarelov in risb. O Pred nedavnim je izšla nova številka revije, ki jo za slovenske založbe izdaja Cankarjeva založba v Ljubljani »Knjiga 60«. Revija prinaša nekatere zanimive članke in pa poročila o novostih na slovenskem knjižnem trgu. — Poleg tega je reviji pridan tudi snopič »Le llvre Slovene« v katerem objavlja Viktor Jesenik prevode pesmi pesnika Ceneta Vipotnika. V snopiču Je tudi prevod odlomka iz romana Mire Miheličeve — »April«. dvorana res ni primerna za kulturna prireditve in je tudi že dotrajana. — Razen tega pa je tudi premajhna za tolikšno naselje, kot je Šenčur z okolico. Prav zaradi tega bi se morale vse tamkajšnje družbene organizacije lotiti tega problema in v najkrajšem času poiskati primerno rešitev. F. A. Q V Združenih državah Amerike je okoli 70 institutov, ki vsako leto podeljujejo literarne nagrade posameznim literarnim ustvarjalcem in znanstvenikom. © V Parizu je nedavno tega izšla četrta izdaja Jurija Kozjaka v francoščini. Roman je prevedel dr. Ferdinand Kolednik. £ Neka anketa v Italiji, ki so jo izvedli pred kratkim, je pokazala, da od 100 družin povprečno 41 sploh ne bere knjig in časopisov, 52 družin bere časopise in le 7 sega tudi po knjigah. ® V Ljudski knjigi, ki Jo izdaja Prešernova družba v Ljubljani so izšle 3 nove knjige — Goffreda Parisa »Lepi kaplan«, Alfreda Havesa »Dekle iz Vie Flaminije« in Finna Soeborga »Takšni so pač«. Drugič v klubu kulturnih delavcev V četrtek, dne 15. decembra, Je kranjski Klub kulturnih delavcev priredil svoj drugi letošnji večer. Svoje pesniško zbirko je bral ob spremljavi Respighijcve glasbe Bojan Pisk. Program je zaključila živahna debata o oblikah umetnostnega snovanja in o zbirki sami. Pesnik Bojan Pisk pripada naši mlaJU literarni generaciji. Svoje pesmi je objavil najprel v kranjskem dijaškem listu »Plamenica«, nato v Besedi, Gorenjski reviji in v Tribuni. S Francetom Plbernl- be podrobnejše informacije na Občinskem odboru SZDL na Jesenicah. Radio-Televlzljt Ljubljana. Na programu četrtkovega večera so bila v glavnem dela zadnjih dveh let. Večji del pesmi še ni bil objavljen. Povezane so v zaključeno zbirko z naslovom Upadla gladina. Oblika pesmi je svobodna in sproščena. Bogate skale razpoloženj ne utesnjuje kalup konven-cionalnega verza Zbirka Je razdeljena na cikle ln obsega 2B pesmi. Prav bi bilo, da bi Kranj sam poskrbel za izdajo del literatov, ki živijo ln delajo v Kranju. — Zadnji čas je, da se otresemo brezbrižnosti pri reševanju takih in podobnih vprašan), ki nas spremljajo že od Prešernovih dni. C. Avguštin DOPISNICA UPRAVA GLASA it ff KRANJ P. P- U predvsem pri ženskih glasovih zadovoljivo število mladih pevk in zato zasluži tudi zaradi tega posebno pozornost in priznanje, kajti le primerno pomlajeni zbori bodo kos vsem tistim nalogam, ki jih terja od njih sodobna zborovska politika. Največji umetniški užitek večera pa so nam pripravili vsi trije zbori DPD Svoboda France Prešeren iz Kranja pod vodstvom zborovodje Petra Liparja. Ženski zbor je pokazal zavidljivo višino, ki smo je pri tem ansamblu navajeni, ugodno je presenetil moški zbor predvsem v pianissimih, čeprav je bil v skladbi Antona Lavrina Belokranjska deklica samo spremljevalec, toda to pot res nadvse odličen in kultuviran spremljevalec. Nastop mešanega zbora je pomenil v vseh ozirih umetniški višek večera. Skladba Petra Liparja Zemlja govori in skladba Blaža Arniča Stari mlin naj pomenita vsem nastopajočim vzor sodobnega glasbenega programa. Zadnje čase po vseh nastopih in po vseh revijah naših amaterskih zborov vedno znova ugotavljamo, da je izbira sodobnega programa naša najbolj boleča točka. Tudi ta revija je dala slutiti isto hibo, čeprav v primerjavi s prejšnjimi le pomeni korak naprej. Ob takem stanju se nam vedno bolj vsiljuje misel, da ni naša naloga samo vzgoja pevovo-dij, ampak tudi vzgoja izvajalcev — pevcev. Znano je, da so prav pevci najbolj konservativni takrat, ko bi se morali preusmeriti k sodobnemu glasbenemu izrazu. Krivda je predvsem v starem načinu dela z zbori, ko izvajalci samo tehnično bolj ali manj zadovoljivo osvojijo tehnično plat izvedbe, nikoli pa se ne poglobijo v določen stil. Tako je rezultat takega dela nasproten od tistega, ki bi ga lahko upravičeno pričakovali, namreč da pevci, ki prepevajo po raznih zborih Že desetletja, nimajo nobenega po- sluha za pravilno vrednotenje kvalitet sodobnih pa tudi starejših stilnih smeri. Prav v tem pa je velik pedagoški pomen te in podobnih prireditev, na katerih imajo pevci in dirigenti edinstveno priložnost, da ocenijo svoje delo in svoje zmagi jvosti. Zato si takih prireditev želimo čimveč. J. Pribošič RAZSTAVA OB DNEVU JLA V.SKOFJI LOKI Loški prosvetni delavci so si za Dan JLA zadali nalogo pripraviti razstavo in tako manifestirati sodelovanje ljudstva 'z Ljudsko armado. Razstava je bila odprta 21. decembra zvečer v pevski sobi Osnovne šole. Slovesne otvoritve se je udeležilo večje štev^o ljudi. V svojem otvoritvenem nagovoru je predsednik Sveta za kulturo in prosveto, tovariš Rado Jan rekel, da gre zahvala za to razstavo, ki prikazuje življenje in delo naše vojske in njeno rast od prvih partizanskih enot, predvsem loškim prosvetnim delavcem. Med njimi so največ dela žrtvovali uslužbenci Muzeja v Skofji Loki, učitelj-stvo Osnovne šole. profesorski zbor gimnazije in dijaki tega zavoda. Za sodobnejšo pot glasbene vzgoje Pretekli ponedeljek so se pedagogi za pouk klavirja iz glasbenih šol Kranj, Jesenice, Skofja Loka in Tržič zbrali v kranjski glasbeni šoli, kjer jim je prof. Darinka Bernetič govorila o sodobnih metodah klavirskega pouka. Danes pa je v kranjski glasbeni šoli aktiv ravnateljev gorenjskih glasbenih šol. — Razpravljajo o okrajni reviji mladinske vokalne in instrumentalne glasbe, o reviji komornih ansamblov in orkestrov ter o organizacijskih zadevah. g FILMI, KI JIH g GLEDAMO § Ameriški film MESTECE g PEVTON prihaja po poletnem ■ uvodu v Kranju tokrat na je- :~| =3 seniška platna. Film obravna- 9 H va problematiko vraščar.ja H ■ mladih ljudi v življenje. Prav |§ H zaradi tega zanimivega in 5 g. tehtnega vprašanja, ki ga na- S g čenja, je film še toliko po- M H merabnejši; pa čeprav bi mu f§ JU lahko marsikje očitali, da jo -|| H sentimentalen in naiven. Film g p ne daje odgovorov na vsa za- §| §§ stavljena vprašanja, vendar f§ §| bo navkljub temu mnogim || H segel do sraa. Marsikdo se ba |§ g lahko ob njesa zamislil o svo- §| g jih vzgojnih ^tadaSt. Gse za H s to, kot je xt3&z£ WSstl& Vida |§ f= Tomšičeva, da je dBružina ti- 3 g sti temeljni element, kjer do- gf M raščajo mladi ljudje in da je H5 S zato tudi trebi, da je ta ele- |= M ment tak, kjer se bo mlad i:?f ja človek napajal z velikimi, le- S §| pfmi — človeka vrednimi ču- š| s sivi. Morda bo marsikdo iz- =| ■ med nas v filmu t. :•' tudi =3 ~ delček sebe in svojih fK»pak. if H In to je ravno tisto ... B r9 I STRUPI - V Kranju so bili §f H v teh dneh na sporedu »Siru- =i p pi«, ki pa so po svojem bi- 3 §§ stvu samo »Kače». Prevajal- jjp S ci so seveda analogno kačam §§; H pridali tudi strupe. Toda, |j g včasih so tudi kače brez stru- fj. = pov. — In te so. Redki so §|j g francoski filmi, ki nas ra- 31 H začarajo. Menda je film Imel =3 j B namero biti dober, saj so se |§j g ustvarjalci lotili tehtne in |§j g tenkovestne psihološke teme, !§■ M vendar se jim je to ob vsem, s; 3 kar smo na platnu videli, iz g rodilo. Ob pesnikih (ki nosijo 9 H moderne frizure in govore z jfj U monotonim glasom) in jazzu §§ g (po zadnji modi) in pa plavo- =ji g laskah je film postal zamo-jj= tana psevdopsihološka »studili ja«. Konec koncev človek ne S ve ničesar razen tega, da je H film za povprečnega, uravno-Pi vešenega človeka skrajno ne-=j uravnovešen — in včasih je g tako spoznanje že nekaj vred- ■ no. P. B. f§ S! =31 Se leto ni minilo, kar se je pojavil v slovenski umetnosti slikar - samouk Janez Sedej iz Dobrače-ve pri Zireh, ko smo ponovno dolžni pisati o njem. Tokrat o njegovem življenjskem jubileju, saj je pred dnevi, 22. decembra, slavil svoj petdeseti rojstni dan. O njegovi življenjski poti smo že pisali spomladi ob razstavi njegovih slik v Muzeju v Skofji Loki. Danes samo nekaj besed na pot, na novo, umetniško pot človeku, ki je bil še včeraj samo čevljar - danes slikar. Čeprav slikar brez šol, smemo Sedeju za njegova dela dati vse priznanje. Želimo, da bi še dolgo ustvarjal v njemu svojski tehniki in upodabljal tako prisrčno svoj rodni kraj in bližnjo okolico in upamo, da bo načrte, ki jih namerava izpeljati tudi izvršil, čeravno je dejal, da ga nekoliko skrbi, ker tako počasi dela. Poleg slikanja, danes, tudi vneto sodeluje pri likovni sekciji okrajnega sveta Svobod In prenaša naloge tudi ostalim žirovskim slikarjem amaterjem. Ko sem ga obiskal, me je začudilo veliko število pripravljenih platen in sem ga vprašal, če namerava vse to poslikati. Odgovoril je: »Seveda, le tega ne vem — kdaj, čeprav imam že za vsako pripravljeno skico.« Cas mi ni dopuščal, da bi mogel izvedeti za vse njegove načrte in sem ga za konec še vprašal, kako se počuti ob jubileju. »Mislim, da je umetnost, katere sadove sem že dolgo nosil v sebi tisto, za kar bom živel poslej. Vendar posebnih sprememb ni; kajti tako kot sem delal, tako bom. delal še naprej. Nikoli si pa nisem predstavljal, da je slikanje tako težko delo. 2elim, da bi prihodnje leto lahko spet razstavljal svoja dela in tako pokazal občinstvu, kaj sem naredil, kajti le tako dobim potrdilo, da grem po pravi poti..* P. NOVICE s knjižne police Ob dvajsetletnici vstaje bo založba Borec izdala številne knjige. V zbirkah Viharni časi, Dokazi in izven zbirk bodo izšle knjige, ki govore o začetku vseljudskega upora jugoslovanskih narodov. — V knjižni zbirki »Viharni časi« bodo izšle naslednje knjige: Sedem borcev, Sonce in ceste, Bela krajina, Pojoči. konji, Viharni časi, S partizani. Vojo Terič v knjigi »Sedem borcev« načenja legendarno snov o bitki za Sutje-sko. Ranjeni in do smrti utrujeni Pomeni ta pečat neko skrivnost.. .T Ne, tu gre za Jamstvo Izredne kvalitete. OSKAR - je Jamstvo aa dobro kvaliteto ln cena -T prepričajte se pri nakupu! Dodatno opozorilo: zbrane športne sličice pošiljajte tudi T«a©rej na naslov tovarne Zlatorog, Maribor] se borci prebijajo skozi gozdove,1 Radko Polič s knjigo »Sonce in ceste« zaključuje trilogijo - Čudežna pomlad, Žita zorijo, Sonce in ceste. To tretje avtorjevo delo sega v dogodke na Kočevskem in Ribniškem. Bela krajina je bila med našo osvobodilno borbo a svojo zgodovino prav gotovo vzor junaštev. Prav to popisuje v svoji knjigi »Bela krajina-« Janez Vit-kovic. Zbirka novel »Pojoči konji* Franceta Filipiča pripoveduje o mučenju in umiranju v nemških koncentracijskih taboriščih. »Viharni časi III« je knjiga spominov na partizanska leta. V zbirki bo izšlo tudi delo znanega hrvatskega pesnika Vladimir ja Nazor j a »3 partizani«. V knjižni zbirki »Dokazi« bodo Izšla štiri dela — doktorja Janeza Grčarja ►»•Begunje —" Draga«, Ivana Jana »Dražgoše«, Dušana Azanjaca »Bela grobnica« in Franceta Sušteršlča »Vražji vrtec«. Pri založbi bodo izšle tudi nekatere mladinske knjige, med njimi: Fani Okic »Kurir srbečica«. Tone Seliškar »Volk pogoltnik« in Garbo Vidovič »Partizan Mladen«. Razen tega bodo izven raznih zbirk izšle mnoge knjige. Tone Pavček je gvqjo knjigo »Iz krvi rdeče« posvetil literarnim imenom, ki so umrli v koncentracijskih taboriščih ali padli v partizanih -Miranu Jarcu, Ka juhu, Ivu Brnči-ču, Avgustu Zigonu in drugim. -Mladi makedonski pisatelj Kočo Urdln je opisal v svojem romanu »Ljubezen za rešetkami« življenjsko pot makedonskega revolucionarja Blagoj a Jankova-Mučeta. — Ivan Rariš-Gromovnik v svoji knjigi Diverzant pripoveduje zanimiva doživetja diverzantov. -Franjo Tud j man v »Rast socialističnih odnosov« govori o zgodovinskih elementih nastajanja socialistične Jugoslavije. Poleg tega bodo izšle izven zbirke še nekatere zanimive knjige kakor: Lind-say Rogers »Gverilni zdravnik*, Aleksander Vojinovič »Hotel Park«, Clro Cudič »Partizanska zvezda na Jadranu* in j. k. Benel »Rast*, RADIO — ZANIMIVOSTI r RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 3.05., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, *&. decembra 6.00 Jutranji pozdrav 6 30 Vedri zvoki 7.15 Reklame 7.35 Kratek nastop pihalnih godb 7.45 Valček v kuhinji 8.00 Mladinska radijska igra 9.00 Z zabavno glasbo v novi teden 9.45 Čajkovski: Italijanski capriccio 10.00 Še pomnite tovariši... 10.50 Radi jih poslušate 11.30 Bulck carier Bela krajina — reportaža 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Reklame 15.30 Melodije za nedeljsko popoldne 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Majhen mozaik melodij 16.50 Veliki zabavni orkestri 17.10 Peli so jih mati moja ... 17.30 Radijska igra 18.20 Drugi stavek iz četrte simfonije 18.30 Naša pevca Gabi Novak in Milan Bačič 18.45 Kvintet Borisa Kovačiča 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.05 Izberite melodijo tedna 20.50 Hammond orgle v ritmu 21.00 O Verdijevem življenju in delu — VI. oddaja 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.05 Nočni simfonični koncert PONEDELJEK, z«, decembra Eli L OD NEDELJE, SS. DECEMBRA DO SOBOTE, SL DECEMBRA 19M 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Simfonična matineja 8.40 Iz filmov in glasbenih revij 9.00 Naš podlistek 9.20 Od arije do arije 10.15 Valček in calyp*o 10.40 Poje Ljubljanski komorni zbor 11.00 Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Trio Maksa Kovačiča iz Celja 12.15 Radijska kmečka univerza dr. ing. Vilko Masten: Možnost zatiranja plevela v vinogradih in sadovnjakih 12.25 Zvočni kaleidoskop 12.45 Pianist Marijan Lipovšek igra skladbe slovenskih avtorjev 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Začenja se čas novoletnih razglednic... 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 Operne melodije 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Šoferjem na pot 18.00 Športni tednik 18.15 Slavni umetniki našega časa 18.50 Človek in zdravje 19.00 Obvestila, reklame in ser bavna glasba 30.00 Glasbeni varlete 20.45 Kulturna tribuna 21.00 Simfonični koncert Slovenske filharmonije 13.06 Iz naših studiov 83.55 Prijeten počitek TOREK. 21. de«—abra 8.00 Dobro Jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Glasba ob del« 8.30 Odlomki is opere GNuma« 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.28 Listje rumeni 9.40 Obrtniški moški pevski zbor »Enakost« is Kranj« leVM lsbsrlt* meiodaj« JfjJBi 11.81 It sotietlčne glasbe Johan- nesa Brahmsa 11.30 Deset minut iz naše be- ležnice 11.40 Ruski zabavni vokalni kvartet Cejanda 12.90 12.15 12.25 12.40 13.15 13.30 14.05 14.35 15.15 15.40 16.00 17.15 17.25 18.00 18.15 18.20 18.45 19.00 20.00 20.30 21.35 21.45 22.15 23.05 23.35 23.55 5.00 6.10 6.30 8.05 8.30 9.00 9.15 10.15 11.00 11.30 12.00 12.15 12.25 13.15 13.30 14.05 14.35 15.15 15.45 16.00 17.15 17.30 18.00 18.20 18.45 19.00 20.00 22.15 22.50 23.05 Veseli planšarji Kmetijski nasveti — ing. Jože Ferčej: Pregled strokovnega dela v živinoreji leta 1960 Klaviatura v ritmu Pisani zvoki z Dravskega polja Obvestila in zabavna glasba Slavne baritonske arije Radijska šola za višjo stopnjo Panorama zabavnih zvokov Obvestila, reklame in zabavna glasba Listi iz domače književnosti Lepe melodije Razgovor z volivci Sliki z razstave Iz naših kolektivov Vedri intermezzo Kotiček za mlade ljubitelje glasbe Novi izobraževalni obzornik Obvestila, reklame in zabavna glasba Poje zbor Ukrajinske SSR Radijska igra Scapino, uvertura Plesni orkester in zbor Ray Conniff Komorni večeri pri W. A. Mozartu Po svetu jazza Melodije iz ameriškega filma Carmen Jones Prijeten počitek SREDA, 28. decembra Dobro jutro Nekaj domačih Reklame Mladi talenti srednje glasbene šole pred mikrofonom Melanholični preludij Jezikovni pogovori Za vsakogar nekaj Naši pevci v italijanskih operah Melodije raznih dežel Za cicibane Gorenjski vokalni. oktet Radijska kmečka univerza — ing.Vera Marentič: Strokovno usposabljanje kmetijskih proizvajalk Zabaven opoldanski spored Obvestila ln zabavna glasba Glasba za vsaka ušesa Radijska šola za srednjo stopnjo V tri četrti nskem taktu »Dekle, poglej me prav...* Obvsstila, reklame ia zabavna glasba Radijska univerza Koncert po željah poslušalcev Sestanek v sredo Kolektivi vam pošiljajo čestitke za novo leto Kulturna kronika Redko izvajamo slovenske zborovske glasbe Španija v pesmi in plesu Obvestila, reklame in zabavna glasba Mesec, glasbena igra Mladim plesalcem Literarni nokturno Iz modernega glasbenega sveta ČETRTEK, 29. decembra Dobro jutro Nekaj domačih Reklame Glasba ob delu Poje slovenski oktet Radijska šola za višjo stopnjo Dva naša solista pred mikrofonom Majhni zabavni ansambli Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje Popevke na tekočem traku Simfonija v d-molu Trio orglic Andreja Blu-mauerja Kmetijski nasveti - ing. Saša Bleiweta: Varstvo gooednih ptic Operne uverture in med-igre Obvestila ta aabsvna 1,00 5.23 6.30 8.05 8.35 8.55 9.25 10.15 10.40 11.00 11.20 12.00 12.18 12.25 18.16 11.8« ShnfonMM 14.00 Vrtimo vam ploščo aa ploščo 14.38 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 18.15 Obvestila, reklame in m bavna glasba 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Zabaval vas bo pianist Jack Dival 16.15 Pesnikova ljubezen in življenje 17.15 45 minut turizma in melodij 18.00 Novoletna naročila za vas 18.30 Godala v polkinem ritmu 18.45 Ljudski parlament 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Krst svetega Vladimirja — literarna oddaja 21.25 Koncert za klavir in orkester 22.15 Po svetu jazza 22.45 Novelete za violončelo in klavir 23.05 V ritmu današnjih dni 23.55 Prijeten počitek PETEK, 2«. decembra 1.80 Dobro Jutro 8.10 Nekaj domačih «30 Reklame 8.05 Simfonični triptihe* ia opere Koštana 8.30 Ruleta melodij 9.00 Naš podlistek 9.20 Poje moški zbor Zarja Svobode Center iz Trbovelj 9.38 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Kratke skladbe za razna instrumente 10.35 Priljubljeni plesni orkestri 11.00 Iz slovanskih oper 11.30 Človek in zdravje 11.40 Ritmi iz Copacabane 12.15 Radijska kmečka univ 12,00 Narodne ob spremljavi harmonike TelevlzIfskE spored NEDELJA, 25. decembra 9.30 Kmetijska oddaja 10.00 Serijski film za otroke 16.30 Plesna šola 20.00 Sedem dni 20.45 Deklica Rosemarie — nemški celovečerni film PONEDELJEK, 26. decembra 19.00 TV pregled 19.30 Poljudno znanstvena oddaja 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 »Robinzoni in dekleti« prenos komedije TOREK, 27. decembra 20.00 Morebitni prenos tujega sporeda ali celovečerni film S&EDA, M. deoembra 17.00 Pester spored za otroke 18.47 Svet v znamkah — serijski film 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.15 Luč na otoku - dokumentarni film 20.30 6 slavnostnih vabil - zaključna javna prireditev iz Doma sindikatov v Beogradu 21.90 Ljudje in ladje — reportaža ČETRTEK, 29. decembra 9.00 Televizija v šoli 17.00 Novoletne čestitke 18.00 Tričet kitaro — risani film za otroke 18.10 Zdravnik svetuje 18.30 Odsotni morilec - TV film iz serije Interpol - Božo Jurak: Več sodelo- 1900 Poljudno znanstvena oddaja vanj a med ljudsko mladi- 1930 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 TV kiosk 20.30 Spoznavajmo svet in domovino 21.30 Nekaj domačih viž nastopata kvintet bratov Avsenik in Gorenjski vokalni kvintet no in zadružnimi in kmetijskimi organizacijami 12.25 Pet pevcev - pet popevk 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za Novo leto so vam is- brali... 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje tenorist Nicolai Gedda 15.15 Obvestila, reklame i« zabavna glasba 15.45 Radijska univerza PETEK, 30. decembra 17.00 Sprevod dedka Mraza — prenos 20.00 TV dnevnik 20.15 Bogo j: Svatba — prenos komedije SOBOTA, 21. decembra 6.00 Petkovo glasbeno popoldne 1T M Novoletna parada lgrac JJ2 ?aZgT*l ' VOllVCl ".40 Avtomobilske dirke J« S ? me5?if7,na *** v Indianapolitu - TV film 8.00 Iz naših kolektivov 24.00 TV dnevnik « ™ l^l^ °rke5rter RaPha<*e 21.15 Zabavni spored 18.30 Tako igrajo m pojo tuji ^ 00 Zabavni spored ZR novo narodi 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Četrt ure zabavnim orkestrom Morda Litev 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Z violino skozi čas 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Od plesišča do plesišča 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni komorni koncert leto 23.00 Zabavni spored za konec leta 23.40 Pregled leta 1960 23.55 Novoletna poslanica maršala Tita 0.01 Čestitke gledalcem 0.02 Evropa ponoči - oelovečarnl glasbeni film KadaSkoM hereme e BOB&vaaMSt ln čudnih zakonskih predpisih, ki to bili nekoč v tej ali oni deželi v veljavi, se smejemo preprostosti tedanjih zakonodajalcev. Pri tem pa ne pomislimo, da so zakoni odraz kulturne stopnje ljudstva, ki so mil namenjeni, in tedanjih življenjskih razmer. Za nas so seveda nekateri zakoni kljub temu zelo smešni. Posebno še zaradi tega, ker so ponekod taki zakoni še vedno v veljavi in bi morda utegnili komu prav resno škoditi, če bi jih današnji oblastniki hoteli uveljaviti. Francoski parlament je leta 1770 potrdil naslednji zakon, ki do današnjega dne ni bil preklican in je torej še vedno v veljavi: »Kdor kateregakoli moškega podanika Njegovega veličanstva v zakonsko zvezo pripravi s pomočjo belega ali rdečega ličila, umetnih zob, nmeinih las, kovinskega steznika, nagačenih bokov ali obroča v krila, je kriv zlonamernega čarovništva In bo zaradi tega zasledovan ln kaznovan, zakonska zveza pa bo razglašena za neveljavno.« SOBOTA. 21. decembra 8.00 Dobro jutro 5.23 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Od vasi do vasi ... 8.30 Majhen koncert lahen glasbe stopnjo 8:55 Radijska lola za nižjo 9.25 Melodije za ves 10.15 Čestitajo vam ... 11.00 Zvesti sodelavci mladinske glasbena redakcije poslušalcem za novo leto 11.30 Pionirski tednik 11.50 Operetni zvoki z orkestrom Hara Carste 12.00 Ritmi Latinske Amerike 12.15 Kmetijski nasveti - ing. Jože SparLng: Ob koncu leta 12.2B Novoletni pozdravi 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Radi bi vas zabavali 14.20 Sport ln športniki 14.35 Naši pofflusalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila in zabavna glasba 15.30 Na.lim mladim poslušalcem za konec leta 17.30 Otok zlatih sanj 17.50 Tri harmonike v plašnem ritmu 18.10 Lisbonski večeri 18.30 Slovo industrijskega desetletja - reportaža 19.08 Novoletne čestitke 20.00 Horuk v Novo leto 20.45 Veselo silvestrovanje 22.15 Pozdrav našim izseljencem 22.28 Naii solisti in ansambli pred Več pnevmatik Bia enem samem obroča Med posebnostmi je na zadnji razstavi v Torinu italijanska tovarna Pirelli pokazala tudi novo vrsto pnevmatik. Kot vemo, je običajna pnevmatika iz enega samega kosa. Nova pnevmatika Pirelli RS 3 pa Ima notranji kovinski obroč in tri samostojne gumijeve plašče, ki jih lahko demontiramo vsakega posebej. Prednosti takšnih pnevmatik so naslednje: Kovinski obroč traja dlje časa kot guma na zunanji strani. Izrabljeno gumo zamenjamo, obroč pa nam lahko služi še naprej. Ako se notranji kovinski obroč pri trčenju pokvari, so zunanji plašči še vedno uporabni. Ker zunanje plašče lahko zamenjamo, more izbrati voznik najustreznejši > profil, ki je primeren za določeno pot ali sezono. Med obroče lahko namestimo nazobčane kolobarje, s katerimi avtmobil brez nevarnosti vozi tudi po poledeneli cesti. In še zadnja prednost: nove pnevmatike laže prestrezajo udarce, ki jih prevzamejo posamezni obroči in ne več celotna pnevmatika. Zaradi vseh omenjenih prednosti pravijo, da »o nove pnevmatike za okoli dve tretjini gospodarnejše od prejšnjih. VSE BOLJ RAZZARJENO SONCE Sonce postaja vedno bolj vroče. Astronomi na observatoriju Lo-well v Arizoni so ugotovili, da se Je r zadnjih petih letih sončni sij povečal za 2 */o in za prav toliko tudi toplota, ki jo Sonce Izžareva. Podatke so dobili z opazovanjem In merjenjem svetlobe, s katero sta od Sonca obsijana planeta Uran in Neptun. Trodimenzional radar M ai Dobre volj« v družbi 23.44 Slavnostna predigra 23.50 Novoletna poslanica sodnika republike 24.00 SREČNO 1961! 00.05 Zaplešimo v Novo leto! Tea asnsJSa letala ta vodljive rakete terjajo vedno bolj popolne radarske naprave za določanje preciznih koordinat v kar najkrajšem času. Zato so se lotili strokovnjaki izdelave in razvoja pravcatega trodlmenzionalnega radar« ja. Na zaslonu te naprave bo mogoče odčitati smer in razdaljo, pri graj en elektronski računski stroj pa bo istočasno izračunal še višino opazovanega predmeta. Antena tega novega radarja zbira in usmerja valove v ozek koničast snop, ki preiskuje okolico z veliko natančnostjo. Prav zaradi ozkega snopa se poveča tudi doseg samega radarja. Smer snopa je določena z napetostjo, s katero ae naprava napaja. To je nov način krmarjenja snopa v radarski tehniki, s tem se lahko snop mnogo hitreje giblje, kot se je doslej, ko se J« odklanjala eskrtna artts- na. Prednost novega radarja Je tudi v tem, da ga upravlja en sam človek. Napajanje parabolične antene opravlja gobast oddajni element v žarišču, ki oddaja ultrakratke radarske valove. Premer parabole Je enak žariščni razdalji ln snaAa 4,3 metra. Trodimenzionalni radar daje točno sliko za večje število predmetov v prostoru. Omogoča hitro ln točno razločevanje večjega števila ciljev, ki so blizu skupaj. Po trodimenzlonalnem radarju so uporabili vse nn J novejše tranzistorje ln polprevodnike in so s tem zmnnjšnll težo in dimenzijo naprave. Nadaljnje izpopolnitve bodo lahko uporabljali v letalih in raketah, Istočasno pa se bo povečala občutljivost in razdalja spremljnnja raket v vesolju. ■a!*** eateatahnl rres w ta« neveljavnih, če bi se hoteli na ti zakon še danes sklicevati! Takih in podobnih predpisov M lahko zasledili še marsikje, ven-" dar ima največ takih absurdnih zakonov Amerika. Tam Ima nam« reč vs:i.ka zvezna država svoje za* ko ne, ki veljajo samo znotraj njenih meja, medtem ko v drugih državah niso obvezni. V Severni Dakoti se na primer osebe, ki še niso stare 15 let, ne smejo približati železaiški progi oziroma vlaku, temveč morajo ostati najmanj 10 metrov oddaljene. V New Torku bi moral biti kaznovan vsakdo, ki igra ob nedeljah golf, ali pa tisti, ki bi priredil konjsko dirko v bližini sodišča, V državi Idaho je prepovedano s trnkom loviti ribe s konja in streljati Iz vlaka na ptice. V Kansasu pa je strogo kaznovan tisti, ki Javno ob cesti je kače, kuščarje ali škorpijone. Zobozdravnik v Georgiji Je še danes lahko kaznovan z zaporno kaznijo zaradi mučenja pacientov* v nekaterih državah na jugu pa je dajanje in sprejemanje napitnine kaznivo. Kdor v državi Con-neeticut pove napačen čas, tvega leto dni zapora, pa tudi v Utahu ne prizanašajo lažnivcem, kajti za dokazano laž je določena zaporna kazen. Strogi so tudi predpisi glede morale. Moški, ki prekorači mejo države New Jersev z žensko, ki nI njegova žena, tvega, da ga obdolžijo trgovanja z belim blagom In ga pošteno zašijejo. Ponekod je strogo prepovedano kopati se ▼ kopalni kadi v dvoje, drugod P» je zopet predpisano, da morajo biti zakonske postelje vsaj 60 ena vsaksebi. In koliko M lahko našteli Se ta«' klh in podobnih čudaških zakonov, ki so morda kdo ve kdaj nastati- iz osamljenih primerov ali Iz osebo« samovolje človeka, U je smel oblast in moč v rokah. t Teietensfca centrala v vesolju j Ameriška Rell Telephon Je pričela graditi 50 telefonskih relejnih satelitov, ki Jih menijo čez nekaj let izstreliti v vesolje. Okoli Zemlje krožeči sateliti bodo lahko posredovali istočasno 600 prekooceanskih telefonskih razgovorov. — Za primerjavo povejmo, da lahko podmorski telefonski kabel preko Atlantika hkrati prenaša le 41 telefonskih pogovorov. Izdelava vseh telefonskih relejnih satelitov, ki jih gradi omenjeno ameriško podjetje* bo veljala približno milijon dolarjev. Benetfct ti 50 iet Strokovnjaki to presodili, da f» Benetke, ki so en* glavnih atrakci) v Italiji za tuje turiste ter jih štejejo med najlepša mesta na svetu, tik pred propadom ter jim dajejo še največ 50 let življenja. Koli, nt katerih stoji večina zgodovinska najbolj zanimivih mestnih hiš, s« namreč tako trhli, da se lahko s vsakem trenutku sesujejo cele mestne četrti. Odtok vode v mestu j» prešibak, da bi odplavil vso umazanijo, ki se nabira pod hišami. Da bi rešili mesto in opravili najnujnejše čiščenje in sanacije, bi potrebovali v Benetkah vsako leto nekaj milijard lir. Rimska vlada pa daje v ta namen le nekaj stotin milijonov, kar zadostuje le za vzdrževanje tistih predelov, ki jih tuji turisti najbolj obiskujejo. Kot je znano, stoji večina bent- sk:b palač na hrastovih kolih, ki »o zabiti v morsko dno. 7.a te kole »• posekali na Krasu vse hrastove gozdove in tako se imamo največ tam zahvaliti za puste kraško golicave. j J Naročilnica Ime m priimek stanujoč (točoc naslov) po* ta naročam „Glaj Gorenjske* in prosim, da mi ga začnete pošiljati dne--, Naročnino bom poravnal takoj po prejemu položnice. Opamfeat Navadite, kaj Vam najbolj ugaja v časopisu in o čara telit«, 4a m rs4 pisali--_ dne (podpis) C.3C ROBOTA, M. DECEMBRA ftfla DRUŽINSKI POMENKI ITRAJf Da bo še bolj lepo Novoletni prazniki nam prinašajo vrsto lepih, nepozabnih doživetij. Da bodo ta še lepša, boste vsekakor tudi vi poskrbeli za to, da bo tudi ureditev vašega stanovanja primerna prazničnemu vzdušju. Pri številnih, predvsem evropskih narodih, okrasijo novoletno jelko, ki ima lepo tradicijo tudi pri nas. Ker do smrečice niti ni tako lahko priti, v prenekaterem majhnem stanovanju pa zanjo niti ne bi bilo prostora, naj vas spomnimo na manjše in cenejše, a zato nič manj učinkovite novoletne okrase. Naša soba bo zelo originalno okrašena, če bomo iz smrekovih vej povezali daljši venec in ga pripeli ob vrata, ob okno ali na katerem drugem primernem mestu. Za okras potem uporabimo le papirnate zvezdice, prevlečene s staniolom. Ce hočemo okrasiti luč na stropu ali na steni, je dovolj, da nanjo z lepo svileno pentljo privezemo svetlo stekleno kroglico in smrekovo vejico. Jelko prav tako lahko zamenja }op smrekovih ali borovih vej, ki jih postavite v večjo vazo in okrasite z običajnimi okraski. Skoraj najlepši trenutek ob icll; "je prav tisti, ko se družinski člani zberejo in prižigajo svečice. Zato vam predlagamo, da na smrekovo vejico, pritrjeno na zid, namestite vsaj nekaj svečk. Dva ali trije taki »svečniki* na praznih stenah bodo vnesli nepričakovano mnogo praznične topline. Večji storž, v katerega zaba-'damo cigarete, bo le delček Viega, V Domu igre in dela ,Tugo Vidmar" Pri vhodu wm srečala četico majhnih vojakov s papirnatimi kapami na glavah, ki so veselo prepevali, ko so korakali po stopnicah v prvo nadstropje. — V sobi, skozi katero sem morala, je nežen, a nikakor ne boječ glasek pogumno cloklamiral prikupno pesmico, na drugi strani so otročki glasovi ob spremljavi harmonike prepevali narodno pesmico, na mizi v pisarni je biL precejšen kup ročnih lutk ... Povsod pa je bilo čutiti prijetno domačnost in razigrane malčke, katerih misli so že pri Dedku Mrazu, saj že nekaj tednov pripravljajo vesel program, s katerim ga bodo presenetili ob njegovem obisku. Tak je bil moj prvi vtis ob obisku Doma igre in dela »Tugo Vidmar« v Kranju, ko sem želela izvedeti, kako se tu pripravljajo na Novoletno jelko. V petek, 30. decembra, jih bo v lepo okrašenem prostoru v Domu obiskal Dedek Mraz s svojim spremstvom in tedaj mu bodo šolski in predšolski otroci pokazali, kaj so se že naučili. - Vsaka skupina (imajo 4 skupine predšolskih otrok in 1 šolskih) pripravlja z vzgojiteljicami svoj program za to prireditev. Tako bodo malčki, ki so dopolnili komaj drugo leto starosti pred Dedkom Mrazom zaplesali Ringa-ringa-raja, večji že vneto pripravljajo pesmice in deklamacije, drugI spet dramatiza- Za noroletao darilo Iz ostankov blag cijo zgodbice »Hankina igla« in pravljično igrico. Skupina šolskih otrok bo z ročnimi lutkami zaigrala igrico »Kmetic in volk-. — Tako bo prav vseh 90 otrok sodelovalo pri programu in vsakega od njih bo Dedek Mraz obdaroval z vrečko slaščic, vsako skupino pa še s kolektivnim darilom: žogami, punčkami in tehničnimi igračami. Na proslavo bodo povabili tudi predstavnike stanovanjske skupnosti Center in Člane upravnega odbora. Zelo radi bi videli, da bi tej proslavi lahko prisostvovali tudi starši, vendar jih zaradi pomanjkanja prostora žal ne morejo povabiti. M. Sosio Hitri pripravite!, kup dabrt kar lahko pripravimo za Novo leto, vendar prav take drobnarije v veliki meri pripomorejo k večji razigranosti in prazničnosti. Zato ste te morda le odločili: za odrasle v •torž cigarete, za otroke pa podol-lovate sladkorčke. Belgijski marmornati kolač 30 dkg margarine, 25 dkg sladkorja, 5 rumenjakov, 2 del mlačnega mie'.ca, 1 pecilni prašek, pol kg moke, sneg i z 4 beljakov, 3 rebra topljene Čokolade. Penasto umešajte margarino s sladkorjem in rumenjaki, dodajte mleko, moko s pecilnim praškom in sneg. V polovico testa dajte čokolado aH kakao in potem v namazano posodo dajajte izmenoma žličko bele in žličko temne mase. Pecite dobre pol ure. Karamelne kocke 20 dkg margarine, 40 đkg sladkorja, 3 rumenjaki, pest zmletih orehov, 2 kupljena oblata (kot za napolitanke). Margarino in polovico sladkorja z rumenjaki dobro umešajte. Preostali sladkor prepražite, da bo lepo rjav in potem počasi vlivajte i preko njega margarino, sladkor in j rumenjake in pustite, da se še malo kuha. Masa je kuhana takrat, ko se. če jo daste na krožnik, ne raz)iva Več. Tedaj dodajte i* orehe (lahko naredite tudi brez njih), malo ohladite in napolnite oblate. Zleblček 200 gr sladkorja, 290 gr zmletih orehov, 2 rebri čokolade. Sladkor prepražite (v temno, gosto maso), dodajte orehe In stopljeno čokolado. Se malo po-kuhajte in ko se ohladi, oblikujte podolgovato štruco. Po dolžini naredite vdolbino in jo napolnite z nadevom: 7 dkg margarine zmešajte s 6 žlicami sladkorja v prahu, 2 kuhanima pretlačenima rumenjakoma in vanilijevim sladkorjem. Enostavne kroglice 1 skodelica olja, 1 skodelica zmletih orehov, 1 skodelica sladkorja v prahu ln sok ter lupina ene limone. Vse sestavine umeslte v testo. Mesite zelo dolgo, da postane testo popolnoma gladko. Naredite kroglice in specite. Tople povaljajte v sladkorju v prahu. Kroglice so posebno dobre, če dlje časa stojijo. Zvitek z oblati 15 dkg margarine, 15 dkg sladkorja v prahu, 2 rumenjaka, 2 rebri čokolade, limonina lupina, 15 dkg piškotnih drobtin, 2 oblata. Margarino umešajte s sladkorjem, dodajte rumenjaka, stopljeno čokolado, pomarančne lupine in piškotne drobtine. Oblata položite na vlažen prt, premažite s kremo ln zvijte. Nekaj ur shranite na hladnem mestu, potem pa razrežite na tanj še rezine. Naša hrana Maščobe - gorivo za organizem Ce hočemo čimbolj razumljivo prikazati pomen in vlogo posameznih hranljivih snovi v našem telesu, večkrat uporabimo za boljše razumevanje kar primerjavo s strojem. Seveda tu ne moremo trditi, da bi si bila stroj in človeški organizem vsaj količkaj podobna, vendar Ju tu le lahko primerjamo. Vsakdo ve, da stroj ne bo deloval, če mu ne bomo dovajali energije, pa naj bo to električna, vodna ali pa atomska. Prav tako pa tudi telo potrebuje za odvijanje različnih procesov v njem, energijo. Najpo- Mladi s Hrušice ob pripravah za novoletne praznike Mladinci in pionirji na Hrušici na Jesenicah, se že dlje marljivo pripravljajo na letošnje novoletne praznike. O tem nam je ondan zlasti pripovedoval Aleksej Gusej, dolgoletni znani organizator kulturne dejavnosti v tem naselju Jeseniških želozarjev. Na Hrušici Je zlasti dober pionirski pevski rbor. Rcdkokje se pevski zbori lahko ponašalo s tolikšnimi mladimi pevci. Tu je 32 pionirjev in pionirk med osmim in dvanajstim letom starosti. Vaje imajo zelo pogosto. Dejavnost tegn zbora Je zlasti zaživela sedaj, ko imajo prostore v kulturnem domu. Sedaj imajo že sredstva, da bodo tem mladim pevcem napravili tudi oblekec; bele srajčke in bluze ter modre hlačke oziroma krila ta pionirke. Mod mladimi pevci so tudi zelo sposobni solisti, ki so dokaj smeli in samostojni v svojih izvajanjih. Ta pevski zbor ima v okviru novoletnih praznikov vr-č vabil ln bo s svojim programom nastopal v raznih krajih. Hkrati pa se te dni pripravlja tudi tamkajšnji ansambel ročnih lutk. Njihove lutke so navdušile že mnoge gledalce na Jesenicah in v drugih krajih. Zelo lepo se spominjajo tudi letošnje turneje na Primorsko, zlasti nastopa v partizanski vasi Lokve pri Trnovem. Tudi odrasli ljudje, ne le mladina, so bili navdušeni z njihovim prikazovanjem Težav Potcršiljčkovi« mamice. Naštudiranih imajo tudi več drugi del, Rdečo kapico itd. Toda povsod so imeli največ uspeha s Težavami Peteršiljčkove mamice. Zato bodo s tem delom nastopali tudi sedaj za novoletne praznike. -1. c membnejša energetska hrana so maščobe, saj med vsemi hranljivimi snovmi vsebujejo največ kalorij. Tako je v 100 gr maščob od 700 do 900 kalorij (kruh ima n. pr. 262 kalorij ln goveje meso 218 kalorij). V naši prehrani uporabljamo živalske in rastlinske maščobe. Smetana, surovo in kuhano maslo, svinjska mast, loj in še nekatere druge so Živalske maččobe, rastlinske imamo največkrat v obliki olj (olivno, sončnično, bučno, repično olje). Poznamo tudi umetno sestavljene maščobo, taki sta na primer margarina, ki vsebuje rastlinska olja in nekaj mlečne maščobe in rastlinska mest, ki vsebuje različna rastlinska olja — strjena na poseben način v trdo mast. Rastlinske maščobe in surovo maslo so lahko prebavljive, za razliko od svinjske, ovčje, goveje ali perutninske masti, ki so zelo težko prebavljive, prav tako pa tudi s tako mastjo prepredena mesna vlakna svinine, govedine, ovčjej»a mesa ali perutnine. Normalno potrebuje človek na dan 6 do 8 dkg maščob. Seveda tu ne moremo upoštevati le tiste čiste maščobe, ki jih uporabljamo kot zabelo, ampak moramo upoštevati tudi tiste, ki so sestavni del posameznih živil. Tako vsebuje goveje meso (100 gr) okoli ?.l gr maščob, 100 gr jajc 11.5 gr, 100. (T kruha 3.5 gr, teletine 11 gr, 100 gr maatnega sira 37 gr itd. Nikakor nI potrebno, da bi bila igračka, ki jo bo našemu malčku prinesel Dedek Mraz, ne vem kako dragocena. Cim bolj enostavna igračka, toliko bolj smo lahke prepričani, da je bo otrok tudi * - 4 I Ž5L f """^ j IJ** / ..• « •>»<■••■. *4r •■ g* • :,«*.\ » -» mJB! —< o. t it S:4» SVETUJEMO VAM © Ce se vam pri kuhanju pokrovke tako segrejejo, da jih ne morete prijeti z roko, si Tahko pomagate tako, da pod ročaj vtaknete večji zamašek, ki se ne bo nikoli tako segrel, da bi ne mogli odkriti posode brez krpe. $ Kadar potrebujete risalni žebljiček, se prav verjetno največkrat dogaja, da ga ne morete najti, čeprav sc vam večkrat zahode v prt- ko to najmanj pričakujete. To se ne bo dogajalo, če v večji zamašek zabodete vse žebljičke, ki sc sedaj potikajo po predalih. vesel, saj bo tako prikrajšan za stalne opomine: zakaj si jo vrgel na tla! Pazi, da ne poliješ s kavo! Ali jo res ne moreš pustiti na po« lici! itd. Za kužka, katerega sliko In kroj danes prinašamo, potrebujet« ostanke močnejšega karirastega blaga ali 25 cm blaga, širine 90 cm, malo žameta (za smrček In podlogo ušes), malo klobučevine (za oči in jezik), trak, ki ga bo Imej kužek okoli vratu, in slamo, s ka« tero ga boste napolnili. Vse dele sestavite z notranj« strani in pustite spodaj odprtino, skozi katero boste Igračo polnili. Pri polnjenju si pomagajte s ku« h alat oo. AGATA CHRIST1E Al, 23 »Skun bila zaprta ln v kaminu je veselo prasketal ogenj. »Angleži strastno ljubijo sveži zrak,« Je pripomnil Polrot. »Zrak je lepa stvar, toda samo na prostem, kamor tudi sodi. Kaj naj počnemo z nJim v hlii? Toda pustiva ta banalna razglabljanja. Nekaj ste ml prinesli, aH ne?« »Dvoje stvari,« sem dejal. »Prvič - tole od moje sestre.« Izročil sem mu kozareo s nešpljevlm želejem. »Kako prijazno od gospodične Karollne, da ni poaablla na svojo obljubo! In drugič ...« »Je novica.« Ia poročal sem mu e tvojem razgovoru r. gospo Ackrovdovo. Poslušal Jo s zanimanjem, toda brc« posebnega vznemirjenja. »Zadeva te pričenja pojasnjevati,« Je dejal *o-mllljeno. »In Ima določeno vrednost, ker potrjuje oskrbnlčlno Izjavo. Ta Jo dejala, kolikor se spominjate, da Je naletela na odprt pokrov In ga Je mimogrede zaprla.« »Kaj pravite k njeni trditvi, da Je ila v salon pogledat rože?« »Oh, te nismo nikoli posebno resno Jemali, mar ne? Očilno nI bilo vto skupaj nič drugega kakor v naglici IzmlSlJen Izgovor, ki ga Je Imela za nuj-ncKa, da bi t nJim opravičila svojo prisotnost, prlsolnosl. ki - mimogrede omenjeno — nikoli ne bi vzbudila vase pozornosti. Po mojem mnenju nI bilo Izključeno, da Je bila njrna vznemirjenost v avesl z vitrino; zdaj pa moramo poiskati drug razlog ta to.« »Da,« sem dejal. »Koga Je hotela srečati, ko Je Ila Iz sobe? In zakaj?« »Menite, da te Je hotela • kom sretati?« »Da,« »Tudi Jaz mislim tako,« Je dejal zamišljeno »SIcer pa,« sem ponovno pričel, »vam moram prenesti sporočilo svoje sestre. Skornjl Ralpha Patona so bili Črni, ne rjavi.« Ostro sem opazoval, kakšen učinek bodo napravile nanj moje besede. Zdelo se ml Je, kot da je bil za hip zmeden. Vendar Ic za hip! »AH zagotovo ve, da niso bili rjavi?« »Zagotovo.« »Oh!« Je vzkliknil Polrot obžalujoče. »To Jc pa Skoda.« Zdel se m! Je pobit. Niti s besedo nI več omenil te zadeve, temveč Je takoj spremenil temo razgovora. »AH b! bilo Indiskretno, če bi vas vprašal, o čem sta govorila t gospo Russeliovo - Izvzemlvši medicinsko podrobnosti - ko Je prišla k vam?« »Nikakor ne,« sem rekel. -Ko Jc bil poklicni del končan, sva kramljala nekaj minut o strupih, če Jih Je lahko aH težko odkriti v telesu, potem o mamilih ...« »S posebnim ozirom na kokain?« me Je prekinil Polrot. »Od kod veste to?« sem g- presenečeno vprašal. Namesto da bi ml odgovoril, se Jo mali mož dvignil In stopil nekaj korakov do mize, kjer so bili naloženi časopisi. Prinesel mi Je izvod »Daily Budgcta« od prejšnjega petka In mi pokazal članek, ki Je govoril o tihotapljenju s kokainom. »Najbrž Jo Je tole spravilo na misel o kokainu, dragi prijatelj,« je dejal. Rad bi ga šc naprej spraševal, kar nisem razumel, kaj Je mislil s tem. toda v tem trenutku so se odprla vrata ln starka Je napovedala Geoffreya Ravmonda. Vstopil Je tvež In živahen, kakor vedno. »Dober dan, gospoda moja! Gospod Polrot, danes dopoldne sem bil dvakrat tukaj. Zelo rad bi z vami govoril.« »Ce morda motim ...« Vstal sem. »Prav nič, doktor. Prišel sem le nekaj priznat.« »Res?« Ji vprašal Polrot s vljudnim zanimanjem. »Pravzaprav nima posebnega pomena. Toaa ze od včeraj popoldne me peče vest. Obdolžili »te nas vse, da nekaj skrivamo pred vami, gospod roirot. Kaaa priznana, da 10111 kriv. Nekaj Imam ■* »In to bi bilo?« »Dejal sem že, da nI nič posebnega. Bil tem zadolžen — celo precej, In volilo ml Je prišlo ravno o pravem času. Pet sto funtov me bo postavilo zopet na noge, nekaj pa mi bo še ostalo. Saj veste, kako jc. Nczaupnim policajem ne priznamo radi, da smo v denarni stiski — to jim Je takoj sumljivo. Ker sem bil od tri četrt na deset dalje z Blunt om v biljardni sobi In imam torej neoporečen alibi, se nimam ničesar bali. Vaši včerajšnji očitki pa so me vendar prizadeli ln prišel sem, da olajšam svojo srce.« Smehljaje je vstal. »Pameten mlad mož ste,« Je dejal Polrot ln mu smehljajo prikimal. »Vidite, če kdo pred menoj kaj skriva, slutim seveda vedno — nekaj hudega. Prav ste storili.« »Zelo sem vesel, da sem snel sum s sebe,« se Je nasmejal Ravmond. »Zdaj.pa moram iti.« »Tako Je torej bilo?« sem pripomnil, ko so se vrata za mladim tajnikom zaprla, »Da,« Je dejal Poirot, »pravzaprav malenkost — toda kdo ve, če bi to bila, če bi ne bil v biljardni sobi. Končno se jc zgodilo mnogo zločinov za manj kot pet sto funtov. Ste mar kdaj razmišljali o tem, dragi prijatelj, koliko ljudi ima korist od Ackrov-dove smrti? Gospa Ackrovd, gospodična Flora, mladi Ravmond, gospodična Russell, oskrbnica. Samo eden ni imel nobene koristi, to Je major Blunt.« Ko je našteval ta imena, je bil njegov glas tako čuden, da sem presenečeno pogledal. »Ne razumem vas prav,« sem pripomnil, »Dva od ljudi, ki sem jih obdolžil, sla priznala resnico.« »Mislite, da tudi major Blunt nekaj skriva?« »AH ne poznate pregovora,« je pripomnil Poirot ravnodušno, ki pravi, da znajo Angleži skriti samo eno — svojo ljubezen? Major Blunt — to moram reči — pa ne bi znal niti tega skriti.« »Včivslh,« sem pričel znova, »se vprašujem, ali morda ne sklepamo prehitro v eni sami smeri.« »V kateri?« »Domnt-valt smo, da mora biti Izsiljevale« goapa Ferrars nujno tudi Ackrovdov morilec. Mar M la ne mogla biti tudi zmota?« Poirot Je energično prikimal. STRATV GLAS SOBOTA, 14. PgCEMBRA 111 OjRO.KiZA K L A DOVj TELESNA KULTURA T3. Ta neprostovoljna kopel seveda nI bila huda. Toda del naše zaloge je ležal v vodi in samo dve puški sta bili za rabo. In da bi bila zadrega še večja, so se zaslišali iz gozda na obali glasovi Silverjevih pajdašev, ki so se vedno bolj bližali. Zdaj je grozila nevarnost, da se ne bomo prebili tlo utrdbe. Tudi utrdba je bila v nevarnosti, kajti branila sta jo samo Hunter in Yoyoe in slednji je bil le malo vešč orožja. Skoraj brez sape so pre-bredli na obalo mokri kot psi. Hoteli so skozi gozdnati predel, ki jih je ločil do utrdbe !||||!lll!ll!l||illlli:i!l!l!lllll|!llil!l!ll!!!llllflll!lllll]|||ll 11 flŠ RflZGO UO R 74. 2e so zagledali pred seboj utrdbo in dosegli ograjo. Prav tedaj se je pojavilo na robu gozda sedem upornikov, ki so napadli z glasnim krikom. Oglasila se je salva. Skoraj istočasno so ustrelili zdravnik, Trelavvnev pred ograjo in Hunter ter Yoyoe izza ograje. En upornik je padel, ostali pa so naglo zbežali med drevje. Zdajci je v grmovju počila pištola. Krogla je zadela našega Toma. Ubogi Tom se je opotekel in padel. Dvignili so ga čez ograjo, prenesli v kočo, kjer je kot pravi junak kmalu izdihnil Razgovor z Emo Čadežeyo Kaže, da se za Kranj v namiznem tenisu obetajo spet lepi časi. To so prav gotovo potrdili mednarodni uspehi Terana in pa uvrstitev tega mladega nadarjenega tekmovalca v drž. reprezentanco za mednarodno prvenstvo Anglije. Morda nekje v »senci-« pa gre vztrajno po poti uspehov tud: mlada, za sedaj še manj znana namiznoteniška igralka, članica kranjske »Mladosti«. Sicer pa kdo od ljubiteljev namiznega tenisa že ne pozna simpatične EME CADE2EVE, dijakinje III. letnika kranjske Gimnazije. Tokrat jo predstavljamo tudi vam, dragi bralci. Našemu povabilu se je rada odzvala in odgovorila na nekaj vprašanj: »Tvoji rojstni podatki?« »Rojena sem 23. februarja 1943 v Kranju.« »Kdaj si začela igrati namizni tenis?« »Pred štirimi leti. Zanj so me navdušile prijateljice, predvsem pa sošolka Breda Kalanova.« »In kdaj si se prvič pojavila v športni areni?« »Leta 1957 na raznih domačih in republiških turnirjih.« »Seveda s tem pa so združeni tudi uspehi, ali nam jih lahko našteješ?« »Ko sem začela tekmovati, sem bila vseskozi druga v Sloveniji med žensko deseterico. Lani sva anlevanle Zbori proizvajalcev v občinah še niso našli povsod prave oblike dela. Ne čuti se njihova dejavnost v kolektivih, premalo imajo stikov z volivci, redkokdaj samciniciativno (brez občinskih organov) postavljajo na dnevni red razne probleme iz neposrednih težav posameznih podjetij itd. To velja zlasti za zbore proizvajalcev v industrijsko manj razvitih občinah. Toda jeseniška občina- je v tem pogledu najmočnejša. Kakšno obliko dela uveljavlja torej Zbor proizvajalcev te občine? Predsednik tega organa, tovariš Miro Feldin je v razgovoru približno takole povedal: Na Jesenicah je zlasti težavno to, ker jo gospodarstvo te občine zelo enostransko razvito. V plavnem je tu samo Železarna. Vsa druga podjetja, ki pa jih ni malo, so po ekonomski moči dokaj neznatna, daleč v ozadju. Toda to ustvarja tudi neutemeljeno in celo škodljivo podcenjevanje samega sebe v teh kolektivih. Povsod govore le o milijardah in milijonih železar- ne in pravijo, da oni ne morejo reševati svojih težav. Tako je bilo pri stanovanjski gradnji, pri urejevanju družbene prehrane in podobno. Zato je o teh pojavih večkrat razpravljal tudi Zbor proizvajalcev. To je ena izmed značilnih težav na Jesenicah. »Kakšni so stiki vašega zbora, oziroma odbornikov, z volivci v proizvajalnih enotah?« »V tem smo tudi na Jesenicah še slabi,« je povedal Feldin. »Doslej so odborniki le o posameznih zadevah nastopal! pred volivci v kolektivih. Toda prav sedaj so predvideni posebni zbori velivcev po proizvajalnih enotah. Govorili bodo predvsem o perspektivnem petletnem planu. Ti zbori so te dn; tudi po vaseh. Zato stremijo, da bi se stvari ne ponavljale: do ne bi delavec slišal in razpravljal o istih številkah in problemih prvič na terenu, kjer stanuje in potem še v podjetju. -Zato so na terenu usmerjali razprave predvsem na splošne komunalne probleme, na gradnje Ijjljlllllljilllljlllljj!^ MIRO FELDIN mm raznih objektov in podobno. Z I volivci proizvajalci po delovnih S kolektivih pa bodo čez kake 14 M dni razpravljali več o tistih ■ stvareh, ki so tam važne: o go- I spodarskih in negospodarskih I investicijah, o rekonstrukcijah, f§ o mehanizaciji ln avtomatizaci- g ji proizvodnje, o novem načinu S nagrajevanja, ki naj z večjo de- § lovno storilnostjo zagotovi iz- I polnjevanje nalog itd.« I »Kako Zbor proizvajalcev za- I sledu je probleme kolektivov?« =£ »Ne prav dobro. Prevečkrat I gasimo požare, namesto da bi p posamezno slabosti proučevali H in odstranjevali v samem začet- I ku.« je dejal tov. Feldin. »Vir I informacij o raznih pojavih je še I vse preveč naslonjen zgolj na M organe ObLO. V prihodnje ima- ■ jo namen, da bodo Zbor proiz- I vajalcev večkrat in konkretneje § seznanjali s težavami o gospo- == larskem življenju občine in tako I ta organ usposobili za hitrejšo H in učinkovitejšo pomoč ter iz- JU menjavo izkušenj o določenih j| problemih.« -I. c. šl S sodi§ca OGROŽANJI JAVNEGA PROMETA M. L. je 26. septembra letos v večernih urah vozil s svojim motornim kolesom po cesti Jelendol -Tržič, vendar v vinjenem stanju. Na Cankarjevi cesti v Tržiču, v bližini hiše M. 14, je nenadoma ostro zavil z desne na levo stran ceste, ne da bi pri tem nakazal emer, zaradi česar se je zaletel vanj neki motorist, ki ga je na- neoeuo Kranj - Danes ob 16. uri bo repriza mladinske igre v treh dejanjih, in sicer Vandot-Stante »KE-KEC IN PEHTA«. V nedeljo ob 10. uri bo kot običajno — »URA PRAVLJIC-", vendar tokrat s prihodom Dedka Mraza. Popoldne ob 17. uri pa bodo uprizoi "< Vandot-Stantetovo mladinsko igro »KE-KEC IN PEHTA«. Jesenice — Jutri bodo v gledališču »Tone Cufar« na Jesenicah uprizorili dramo v treh dejanjih Gou-d'Usseau - »GLOBOKO SO KORENINE«. Jeseniški gledališč-niki se bodo z delom dvakrat predstavili, in sicer popoldne ob 14.50 ln zvečer ob 19.30. ftkofja Loka — V kino dvorani »Predilnica« bodo zvečer ob 19. url nastopili pevci ln kvintet Borisa Kovačiča s predstavo pod naslovom »Mak je vzcvetel«. Podbrezje — Člani dramske sek-sije KUD »Tabor« v Podbrezjah bodo uprizorili ob 18. url popoldne Oskar VVuchnerjevo bajko v žtiiih delanjih »PASTIRČEK PETER IN KRALJ BRILJANTIN«. Šenčur - Danes -N 19.30 bodo Imeli v Prosvetnem domu člani tamkajšnje dramske sekcije pre-miero, in sicer vVillardovo. dramo v štirih dejanjih »B^LJS VRTNICE«. V nedeljo ob lo. uri bodo igro ponovili. meraval prehiteti. Sodišče ga je spoznalo za krivega kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa, ter ga obsodilo na 14 dni zapora. VELIKA NEODGOVORNOST 22. avgusta letos je bil F. B. v v večernih urah v Naklem. Na skladišču lesa KZ Naklo je opazil stoječ tovorni avto. Sedel je v avtomobil ter se brez pomisleka odpeljal z njim v vas Hotemože. Pri tej črni vožnji pa je vozil neoprezno in nepazljivo, bil je tudi vinjen in se je v vasi zaletel v neko drevo, tako da Je nastala na avtomobilu škoda v višini 15.000 dinarjev. Sodišče ga je obsodilo zaradi dveh kaznivih dejanj, in sicer zaradi neupravičene uporabe motornega vozila in zaradi ogrožanja javnega prometa na akupno kazen 20 dni zapora in 5000 dinarjev kazni. NEDOVOLJENA TRGOVINA IN PONAREJANJE LISTIN V prvi polovici letošnjega leta se je J. D. ukvnrjal s prekupčevanjem lesa. Od raznih posestnikov v okolici Kranja je nakupil približno 52.000 kub. metrov tramov in pribil ž ao 10 kub. metrov okrogleda lesa, kar je vse prodal naprej z ncugotovljenim zaslužkom. Ob priliki prodaje lesa poslovnim zvezam Je na ustreznih listinah navedel tuja imena. Pred sodiščem se je zagovarjal zaradi nedovoljene trgovine in ponarejanja listin. Sodišče ga je spoznalo za krivega obeh kaznivih dejanj ter ga obsodilo na enotno kazen tri mesece zapora, pogojno za dobo treh let, kar mu bo vsekakor v opozorilo, da ne bo iskal zaslužka na nezakonit način. Z U G D BI I § .HT 0 av v EMA CADE2 s klubsko kolegico KovaČičevo osvojili prvo mesto v ženskem mladinskem ekipnem prvenstvu ^Slovenije.« »Letos si prvič sodelovala * ženski namiznotenišltt reprezentanci Slovenije. Kaj nam ved • tem kaj povedati?« »Da, res je. Nastopila sem za reprezentanco na turnirju republik v Sarajevu. - Osvojile smo prvo mesto in sem bila nadv,se za« dovoljna in ponosna na ta uspeh.« »Koliko pa treniraš?« »Kadar imam le malo časa -skočim na trening. Ker trenerja nimam, Igram kar skupaj s fanti. Sredstev pa tako in tako nimamo dovolj, da bi lahko vzdrževali I trenerja, Menim, da bi bil stro-> I kovnjak za nas potreben, saj Je pri Mladosti še precej nadarjenih mlađih tekmovalcev. Skoda bi Jih bilo pustiti ob strani.« Zlvkovič ^ PORAZ S STARIM RIVALOM V sredo je hokejsko moštvo našega štirikratnega državnega prvaka Jesenic podleglo ekipi KAC i* Celovca. Obe ekipi sta se že večkrat pomerili in sta veljali za enakovredni, saj sta premagovali drug drugo. Poraz, ki so ga doživeli Jeseničani na začetku svoje turneje* je pokazal, da so domačini letos v dobri formi, kajti Jeseničane so odpravili z visokim rezultatom 19:6. Pred obračunom dela jeseniških kegljače? omembso ■ m asfaltnih cestah Januarja prihodnjega leta bodo tudi jeseniški Icegljač! podaH obračun dela za preteklo sezono. Nanjo so lahko kar ponosni, saj so zabeležili pomemben napredek In se močno uveljavili, zlasti v republiškem merilu. Čeprav združujejo v svojem klubu le okrog 130 članov in imajo L, II. in mladinsko moštvo, ja njihova aktivnost širšega pomena. Na kegljišču namreč ne srečujemo samo aktivne tekmovalce, člane kluba, ampak širok kreg mladih In starih, ki izkoriščajo svoj prosti čas za utrjevanje svojih telesnih sposobnosti tudi s kegljanjem. POMOČ ALŽIRSKI MLADINI Skofja Loka - Aktiv LMS na škofjeloški gimnaziji je dal pobudo za pomoč alSffakim otrokom, prizadetim v osvobodilni borbi alžirskega ljudstva. Na sestanku, ki so ga Imeli pred dnevi, so sklenili, da se v ta namen odpovedo vsem novoletnim darilom. Avto-moto društvo v Šenčurju si je že pred časom nabavilo motorno kolo Puch 250 cem, vendar ga rabijo predvsem na motornih dirkah. Sedaj pa so kupili motorno kolo Puch 173 cem, ki bo služil te- Sajnikom-šoferjem amaterjem pri pouku za praktično vožnjo. Zlasti prvo moštvo je v minuli sezoni doseglo pomembne uspehe, medtem ko je mladinsko zaradi odhoda nekaterih k vojakom, zaostalo. Jesenice so osvojile najvišji naslov v republiki. Mimo številnih prvenstvenih sro'anj, so imeli tudi več prijateljskih tekem in tri mednarodna srečanja. Vsa tri so odločili v svojo korist. Pomemben uspeh so dosegli tudi na turnirju ob Gradisovcm jubileju v Ljubljani, ko so v ostri konkurenci najboljših jugoslovanski h klubov, osvojili prvo mesto. Na tem tekmovanju so dosegli klubski in dva osebna rekorda. Jože Slibar je podrl 911, Tone Grošelj pa 884 kegljev. Dobre uspehe so dosegli tudi na gostovanju v Avstriji, kjer so odigrali tri tekme, med drugim tudi z izbranim moštvom Dunaja. Uspešno so sodelovali tudi na reviji okrajnih kegljaSkih reprezentanc Dva igralca Jeaeniakega mo- štva sta se uvrstila v republiško reprezentanco, in sicer Jože Slibar in Zvone Spec. Slibar je tudi prvi od tujih igralcev postavil nov rekord kegljišča Grmoščice v Zagrebu, kjer je bil tudi ta turnir. Podrl je 905 kegljev. Nato je Slibar sodeloval še v državni reprezentanci na dvoboju s kegljači Romunije, kjer so bili prav tako Jugoslovani premočni nasprotniki. Kot smo že uvodoma omenili je jeseniško štiristezno kegljišče zasedeno tudi takrat, ko ni aktivnih tekmovalcev, ali članov kluba. Obiskuje ga več sto Jeseničanov in okoličanov. Zlasti je živahno ob nekaterih j.ubilejih, medobrat-nih in sindikalnih tekmovanjih. Na letnih metalurških igrah je med drugim sodelovalo tudi 38 moštev, vsaka z 10 igralci iz jeseniške Železarne. Precej moštev pa je sodelovalo tudi v tekmovanju za občinski praznik na Jesenicah. -k Spet so tulile sirene Spet Je razsajal rdeči petelin. V Podbrezjah Je v sredo, 21. decembra, gorelo. Ob 9.20 uri Je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju, last Pavla Debeljaka. Kot so ugotovili, Je izbruhnil ogenj v garaži, ki Je v sklopu gospodarskega poslopja. Lastnik se Je odpravljal z avtomobilom na potovanje. Okrog 8. ure zjutraj je vključil motor avtomobila, nakar Je odšel v stanovanje. Cez čas je zaslišal sireno avtomobila. Stekel je ven in opazil dim. Garaža in avtomobil sta bila v plamenih. Ogenj pa se je že razširil na gospodarsko poslopje, takoj da se ni dalo dosti rešiti. Zgorel je skedenj, šupa ter ostrešja hleva, 25.000kg sena, 5000 kilogramov slame, razno orodje, razen tega pa tudi garaža In avtomobil znamke »Opel Record«. Vzroka požara še niso točno ugotovili. M. Z.