Volilna pravica stalno umeščenih učiteljev in učiteljic na večrazrednih šolah. 1866. leta bereino: imajo načelniki w* izvirnem občinskem volilneni redu za vojvodstvo Kranjsko od 17. svečana ,,P r a v i c o v o 1 i t i i n v i š j i n č i t e 1 j i občinskih Ijudskih uoilnic in vodje (direktorji), profesorji in učitelji višjili učilnic v občini". Jasno je, da se pod izrazom ,,višji učitelji" le stalno umeščeni ueitelji razumeti niorejo. Ker pa v nemškem zakonu stoji namesto ,,višji učitelji" ,,Oberlc]irer" se je v poznejših izdajah občinskega volilnega mla ,,višji ueitelji" z izrazoni ,,nadučitelji" nadoinestil. Veeinoma se ozira na izraz Bnadu5itelj" ter se s tem krati stalnim učiteljem volilno pravico. Kakor govori glede učiteljskili volilnih pravie nejasno kranjski občinski volilni red, isto tako so tudi nejasni občinski volilni redi drugih dežel, kajti vsi so bili izdani v času, ko je bilo razmerje med učjteljskim osobjem na raznib šolah vse drugačno kot dandanes, nanireč — pred novo šolsko postavo. Zato se je kratila večkrat volilna pravica ne le kranjskim učitoljein, ainpak Uidi učiteljein v drugib deželah. Zaradi tega so se moravski učitelji in učiteljice 1. 1884. pomenili, da .sc pritožijo na državno sodišče. Rešitev pritožbe moravskega učiteljstva prav dobro dokazuje, da ne pomeni izraz ^nadučitelji" v obcinskem volilnem rcdu druzega, kot stalno umežčeni uritelji. Odlok državnega sodišča z dne 15. vinotoka 1884 št. 179 seglasi: ^Pritožbenik kot učitelj zahteva volilno pravico na podlagi lit. f. § 1. št. 4 občinskega volilnega reda, po katerem iinajo vodji in nadučitelji občinskih ljudskih šol brez ozira na plačevanje davka volilno pravico. Preiskati se mora, ali se raore vsled § 1. št. 4 lit. f. občnega volilnega reda pritožbeniku kot stalno umeščenemu učitelju na ljudski šoli volilna pravica dati, namreč se more on v zmislu omenjenega volilnega reda kot nadučitelj ljudske šole smatrati". Da se reši to vprašanje, je potreba šolski zakon od 11. vel. srpana 1805. 1., kateri je bil pri izdaji moravskega občinskega reda od 15. sušča 1864. 1. še v rabi, glede razdelitve in naslova učiteljskega osobja na ljudskih šolah pretresovati. V tem zakonu ne dobinio izraza ,,nadučitelj", ampak samo ,,učitelj", ,,]>ravi učitelj", ^umeščeni učitelj", v protislovji pa ,,poniocnik" ali ,,učiteljski pomočnik". Ščasoma se je pa med prostim ljudstvom udomačil pravim učiteljem naslov ^nadučitelj" in učiteljskim pomočnikom naslov ,,podučitelj", da, ti izrazi so se celo vpeljali v uradne odloke učnega ministerstva od 30. vel. travna 1854 št. 8116, kateri je v Helfertovi zbirki, Praga 1860. Med tein, ko so bili ti izrazi v rabi, izdali so se različni občinski volilni redi in sicer na podlagi od državne vlade deželnim zbo- rom predloženega narrta. V tem nacrtu državne vlade se je glasil doticni stavek: ^Načelniki in stalno umeščeni učitelji", kar se je tudi od besede do besede sprejelo v prvi občinski volilni red, nanireč v isterski. Poznejši občinski volilni redi so pa namesto od državne vlade predlaganega izraza ,,stalno umešreni učitelji" takrat v navadnein življenji rabljon izraz ,,nadučitelj" sprejeli. Iz tega se vidi, da se morajo pod v § 1, št. 4, lit. f, moravskega obcinskega volilnega reda rabljenem izrazom ,,nadučitelj" vsi stalno umeščeni ucitelji ljudskih šol razuineti. Zaradi tega ima pritožbenih aktivno volilno pravico pri občinski volitvi brez ozira na plačevanje davka, in s tem po i$ 15. dcžclnoga volilnoga reda tudi volilno pravico pri deželno-zborski volitvi. Isto tako je tolmačil deželni odbor s teni, da je ukrenil, da imajo vsi stalno umešceni učitelji volilno pravico. Ker pa je zakon ostal še vedno neizpremenjen in ker sta omenjona odloka veoini neznana, zato se krati stalno umešeonini luMteljem šo vedno volilna pravica. V nekaterih krajih jo izvršujejo, v drugib ne. Najveekrat si jo morajo učitolji saini priboriti. Mnogokrat je pa njih prizadevanje Invzuspešno. Ako si pa volilno pravieo pribore in izvršujejo, očita jim gotovo katera stranka, da se jini je krivično dala volilna praviea. V teni zniislu so ž(> veo- krat tndi časopisi posebno pri dežolnozborskili volitvab pisarili. Pač žalostno! Ako imajo davkarski j)raktikantjc, kateri ne potrobujejo toliko .študij kot uritelji, takoj po svojem nastopu ne glede na to, ali so že napravili izpit ali ne, volilno pravico — spodobilo bi se pač, da bi se isto dalo tudi stalno umeščenemu učitelju. Bolje pač ne bode, dokler se ne izpremeni omenjeni zakon. Najbolje bi torej bilo, ako bi se obrnilo vSlovensko učiteljsko društvo" do sl. deželnega zbora s prošnjo, naj se izpremeni omenjeni zakon.*) Pozabiti pri tem ne smemo stalno umeščenih nciteljic. Državno sodišče je z odlokom 15. vinotoka 1884. 1. št. 179. ukrenilo, da nimajo stalno umeščene učiteljice volilne pravice. Glavni vzrok temu pa je, da takrat, ko je bil izdan občinski volilni red, še ni bilo stalno umeščenih učiteljic. Zopet tehten vzrok, da se prenaredi zakon. Lj. Stiasnj' — Kanmik. *) Tej želji bode slovensko učiteljsko društvo v tekočem letu ustreglo. V dopolnilo tega sestavka priobčimo še odlok visokega državnega sodišča od dne 17. malega travna 1883, na katerega podlagi se je tudi na Kranjskem v več slučajih volilna pravica učiteljem pripoznala. Ta odlok glasi se doslovno: .Duroli die Entseheidung der Bezirkshauptniannscbaft Neustadtl, mit weleher den Beschvverdefubrern in ibrer Eigenschaft als Lebrer das active Wablrecbt abgesprochen wurde, bat eine Verletzung des den Lehrern staatsgrundgesetzlicb gewahrleistenen Walili-echt.es stattgefun- den, indein unter der Bezeichnung ,Ober- lehrer und Schulvorsteher" gegenvvartig, d. i.' seit dein Bestande des Staatsgrundgesetzes voin 21. Dezember 1867 alle difinitiv angestellten Lehrer zu verstehen sind!° Ured.