Leto XI., št. 8 („JUTRO« ML, it. 40 a) Ljubljana, ponedeljek, 19. februarja I940
Cena t D!
Li>ldtiii."tvi< . Ititi. lana AJirtlilrVh
-	reletor 4t 1122 <123 3124 S125 «2 b
tnsfrntn ><i iricK ujuniiana delen ourtf(»va al - Tel <4t»v m 24»i PodnZnuj) \larihor JraisKJ trg J Tet-fin »t 4456
PtMlriiZnti a ei n- a rfnova dllca ie
-	Teiefor n IW1
Portr"r>-n f, losenire Kn ttoiodvort ¥. 100 1
Poiir'izii.1-* M'iv( mesto LtubnansRa iesta *t »2
Pr.,tF-,^rii, i, i"..<viip v msi li Baum-
' n rt
PONEDELJSKA IZDAJA
UreumStvo
LVNJana Knafiit-va ut 5 Teirtofc It 3122 3123 i IZ 4 1125 W 1120 ponedeliska izdata »Juira« iznaja vsa* DonwleiieK iiutra) - Naroda * oosphe- in vena o» oretemana Din «.- or "aznaAal-;ll» 1ostavi«ena Dm 5 mf^no
Maribor rraiski trg «t 1 reietoo U 2455
Cel te Slroasmaverieva ul 1 I>i «5
Rokopisi * ne vraftaio - Oemsi ot tarlfu
auonik kralja Karola v Rimu
P?mvo ozadie obiska voditelja rumunske mladinske organizaciie v Rimu - Poslanica kralia Karola italiianski vladi v zvezi z napetostjo med Madžarsko in Romunijo - Možnost italijanskega posredoua-nia — Pomen spremembe na Bolgarskem
ri'm, 16. februarja. V času, ko je ma- | ves čas molčal in v Budimpešti so lahko f otvoritev letalske proge Moskva - Sofija,
*	!	...	'	______m ««\	Iri 1 rt U,ln	»»O ♦ rt »%rt/4rtl 1 rt i rt Vm 1 n
džarsko-rumunska napetost prispela do vrhunca, objavlja rimski tisk navdušene, poročila o Rumuniji ob priliki prihoda ministra Sidorovicia. voditelja rumunskt vsedržavne mladinske organizacije in bivšega kraljevega adjutanta. Ugledni gost iz Bukarešte je prispel v velikem spremstvu na poziv tajnika fašistične stranke ministra Mutija. Sprejet je bil povsod z največjimi časi mi. Radio Bukarešta je v zvezi s tem obiskem sporočil prisrčne pozdrave rumur.ske mladine italijanski. Pri tem je izrecno govoril o posebni misiji voditelja rumunske mladine, ki da je hkrati glasnik kn'ia in vsega naroda.
M:nistra Sidorovicia sta sprejela tudi kralj in duce. ki je gosta zadržal v dolgem razgovoru To zlasti jas-io dokazuje, da ta obisk ni bil zgolj protokolaren, kakor se ga je skušalo prikazati z nekatere strani, posebno če se upošteva delikatni položaj, v katerem je Rumunija v splošnem in še posebej zaradi madžarske ne-popustljivosti. Po Rimu krožijo glasovi, da je minister Sidorovici prinesel od svojega kra'ja posebno sporočilo duceju, ker želi Rumunija v svoji težki stiski zasiom-bc tudi pri svoji veliki latinski sestri, ki l&hko spravi nekoliko v ravnotežje hud pritisk obeh vojskujcč'h se strank, pa tudi zasiombo proti pretiranim zahtevam italijanske zaveznice v Podunavju. Prav tako je značilno, da so ravno v zadnjih dnfh obiskali nekateri italijanski novinarli »linijo kralja Karola« v Besarabiji. ki jo opisujejo naravnost kot cikiopsko in sposobno odbiti vsak boljševiški napad. Ta »Karoiova lilija« se razteza tudi ob ru-rr-v^ko-madžarski meji...
Medtem se razburjenje v Bud;mt>ešti še ni poVšlo. »Pester L!oyd« ie zatrjeval, da Bo^an^ka zveza še bolj nevarna od b'v5e Ma^e antante in da beograjska kon fe.v>r><-3 pomeni prvi kn^ak k vojaškemu sode'ovaniu tudi proti Madžarski. Na to madžarsko razburjenje je italijanski tisk
, samo opozarjali na polno razumevanje i Berlina za madžarsko stališče. Kje tičijo j vzroki te izredne napetosti? Gotovo je, da ! t? budimpeštanska taktika nikakor ni v ; soglasju s splošnimi osnovami italijanske politike na jugovzhodu, ki si želi popuščanja napetosti in vsaj začasno rešitev odn i odlaganje spornih vprašanj. Hudo madžarsko reakcijo tolmačijo takole: Na beneškem sestanku je Madžarska po nasvetu Italije pristala preložiti svoje zahteve na konec vojne ali je vsaj pristala, da jih bo skušala doseči samo po mirni poti To so pa nekateri tolmačili tako. kakor da Madžarska sama več ne upa v uresničenje teh zahtev, ko je pristala, da se preložijo v take negotove okoliščine. Zato so Madžari s svojo veliko kampanjo smatrali za potrebno. opozoriti svet. da oni v polni mer. ostanejo pri svojih zahtevah ki so baje za njih življenjskega pomena, pa naj tudi zbirajo Rumuni na njihovih mejah zopet veliko vojsko. Med Benetkami in Beogradom so se nekaj časa pritajili, pričakujoč beograjske rezultate. Ko so pa tam doživeli polno razočaranje, se je še stopnjevala potreba po odločnem poudarjanju zahtev.
Toda še nekai vznemirja Madžare, namreč skupni turško-jugoslovenski napori, da se doseže realni modus vivendi z Bolgarijo. ki bi se na ta način še ožje privezala na Balkansko zvezo. To bi se zeodilo po vmskin virih na ta način, da bi Rumunija obljubila odstopitev južne Dobrudže ob koncu vojne, poroštvo za to obvezo pa bi prevzeli Jugoslavija in Turčija. Padec vlade Kjoseivanova ie dokazal, kako so b'la ta madžarska predvidevanja pravilna. Po rimski sodbi znači sprememba vi?de v Bolgariji oslabitev dosedanjega Moskvi prijaznega kurza in tudi stroje nenomir-i^vp^a revizir>ri'7ma. Novi predsednik vlade Pilov v svoii prvi izjavi ne ome«ia «'ef boipar«;k'"h revindikacij. kar so dos^daj storili še vsi novi predsedniki. Svečana
Ljuba Davidovič umira
Bolezen starega državnika se Je močno poslabšala in nI več upanja, da bi okreval
Eteograd, 18. febr. p. Zdravstveno stanje voditelja demokratske stranke Ljube Davidoviča se je v teku današnjega dneva znatno poslabšalo, še v sredo dopoldne se je počutil relativno dobro ter se je mogel nekaj ur razgovarjati s svojimi političnimi prijatelji, popoldne pa je nastopilo naglo poslabšanje. Zdravniki dr. Miloševič, dr. Prekič, dr. Nenadič in Davidovičev nečak dr. Vladimir Popovič so ugotovili resnost bolezni in takoj sklicali zdravniški konzilij, v katerem so bili profesorja medicinske fakultete dr. Kosta Todorovič in dr. Vojislav Arnavljevič ter sanitetni polkovnik dr. Radmilo Jovanovič. Tudi ta konzilij je ugotovil resnost bolezni ter napovedal možnost nagle krize.
V četrtek zjutraj po relativno dobro prestani noči se je poiutil g. Ljuba Davi-dovič precej svež, vstal je iz postelje ter se presedel v fotelj, kjer se je dalje časa razgovarjal z Milanom Grolom in Božida-rom Vlajičem. Ves dan je prebil med posteljo in foteljem. Tudi v petek je preživel miren dan. čeprav se je opazilo gotovo poslabšanje, ter je zvečer še sprejel nekatere referate, včeraj v soboto pa se je bolezen naglo poslabšala ter je zlasti znatno popustilo srce.
Lluba Davidovič je polagoma čim dalje bolj slabel ter je noč prebil precej nemirno. Bolezen zavzema čim dalje večji razmah ln -a*adi oslabelega organizma tu:i srce naglo popušča. Skušal je vstati in se vsesti v fetelj vendar pa se je takoj vrn:l v posteljo. Zdravniki se neprestano posve- 1 gradu.
| tujejo, vendar pa njihove intervencije niso pokazale nobenega uspeha, ker daje bolnikov organizem čim dalje manjši odpor Tudi srce čim dalje bolj slabi. Čeprav je bolnik pri zavesti, ga neprestano objema spanec ter mu polagoma ugaša življenje. Boje se, da ne bi katastrofa nastopila že nocoj.
Nj. Vis. knez namestnik Pavle je poslal opoldne kraljevega adjutanta pešadijskega polkovnika Milana Krekoviča v Davidovi-čevo stanovanje, da bi poizvedel za njegovo zdravstveno stanje. Polkovnika Krekoviča so sprejeli člani izvršnega odbora demokratske stranke z Božidarom Vlajičem na čelu ter ga podrobno obvestili o razvoju bolezni.
l Vest o bolezni Ljube Davidoviča se je naglo razširila po vsem Beogradu ter je izzvala med meščanstvom mnogo žalosti. Ljuba Davidovič je namreč eden izmed poslednjih velikih srbskih borcev, ki so doživeli vse usodne boje za osvobojenje in ustanovitev Jugoslavije, ter uživa nedelje-ne simpatije vseh in ne samo svojih strankarskih prijateljev. To je pokazalo tudi danes veliko zanimanje beograjskega prebivalstva, ki se je v ogromnem številu zbiralo pred njegovo hišo ter izipraševalo novinarje o stanju njegove bolezni, žal so se glasili vsi odgovori, kl so se mogli dati. da je zdravstveno stanje Ljuba Davidoviča čim dalje slabše in da postaja čim dalje bolj kritično.
Doooldne je prišel v stanovanje Ljuba Davidoviča tudi namestnik šefa radikalne stranke Miša Trifunovič, kasneje pa podpredsednika JNS Banjanin in dr. Grga An:jelinovič. Vodjo zemljeradniške stranke dr. Gavriloviča, ki je sam bolan, je zastopala njegova soproga. Svojega zastopnika je poslal tudi patrijarh Gavrilo, da bi poizvedel za zdravstveno stanje Ljuba Davidoviča. Njegovo stanovanje so obiskali tudi vodja socialistične stranke 2ivko Topalovič, bivši poslanik živojin Baludžlč, predsednik Narodne odbrane Ilija Trifu-novic-Birčanin, o poteku bolezni pa sta se ves dan pustila obveščati tudi predse Inlk JNS Peter živkovič, Bogoljub Jevtič in mnogi drugi. Prav tako se je zglasil predsednik SDS minister dr. Srdjan Budisav-ljevič, pa so vsi prejeli isti odgovor, da je položaj čim dalje težji in da se je bati skorajšnje katastrofe.
Po nalogu predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča je prišel v stanovanje Ljube Davidoviča tudi šef Centralnega presbiro-ja Predrag Milo.jevič, da bi se podrobno informiral o njegovi bolezni.
Zaradi bolezni Ljube Davidoviča je izvršni odbor demokratske stranke že štiri dni stalno zbran pod predsedstvom. Milana Grola. V vseh pisarnah demokratske stranke je bila uvedena stalna dnevna in nočna služba. Tako je v pisarni vedno po več članov glavnega odbora in prav tako v vsoh ostalih pisarnah stranke v Beo-
ki je bila napovedana za to nedeljo, je bila pieložena, saj je imela služiti le propagandni svrhi. Mnogi trdijo, da znači novi rež;m v Bolgariji pojačanje balkanske so lidarnosti. Tako je Madžarska s svojimi revind;kacijami ostala na jugovzhodu osamljena.
V	Rimu sumijo, da stoji za sedanjim madžarskim hrupom neka velesila, ki želi s tem vršiti ponovni pritisk na Rumunijo. V Bukarešti se namreč pripravljajo dati n'i ostre svarilo Londona in Pariza primerno pojasnilo in obrambo. Zato smatra dotična velesila sedanji čas za posebno primeren za nov pritisk Nevarnost s severa je začasno odklonjena in zato je treba sedaj Bukarešto nekoliko spomniti tudi na možno nevarnosti z zapada. Na drugi strani poročajo angleški listi i? nevtralnih virov o sirenskih ponudbah Nemčije Rumuniji. po ka+eri nudi Berlin desetletno poroštvo napram Sovjetski unili in petletno poroštvo napram Madžarski pod pogojem, da spreime Rumunija brezpogojno vse gospodarske zahteve Nemčije.
V	tem položaju bi bilo najbolj uspešno
italijansko posredovanje. Na dlani je tudi, da ima minister Sidorovici med drugim nalogo, pripraviti povoljno razpoloženje za orihod rumunskega zunanjega ministra v Rim.
Obisk ministra Sidorovicia je ponoven dokaz, da je Italiji trenutno važnejša njena izrecna protiboljševiška vsmerjenost. ki se je že tudi ob tej priliki manifestirala, kakor pa izpolnitev madžarskih revindikacij Toda kako bi bilo mogoče posredovanje med tema dvema stališčema, ki se medsebojno izključujeta' Madžari sicer v zadniem času zatrjujejo 1a ne zahtevajo ves Erdelj. marveč samo polovico in sicer področje severno od reke M a roš ter zapadno od Karpatov Toda Rumuni sploh nočeio o tem razpravllati 2e v Benetkah je baie grof Ciano svetoval svoiemu madžarskemu tovarišu na1 se Madžarska zadovolji zaenkrat z manjšinskim Statutom za svoie roiake v Rumuniii Budimpešta pa sedai izrecno zahteva da Rumunija vsal načelno priznava njene revindikarije. v katerem slučaju ie pripravHena niiho-vo uresničenje preložiti na bolj primeren čas S tem bi madžarska vlada imela opra-vičenje tudi napram svoji lastni javnosti.
To bi imel biti baje okvir, v katerem bi se gibalo italijansko posredovanje.
Istočasno poročajo tudi za grofa Csa-kyja, ki je bil v zadnjem času neko'iko bolehen. da bi poiskal okrepčila v nekem italijanskem klimatskem kraju, kar bi bila dobrodošla prilika za nove stike z italijanskim zunanjim ministrom, zlasti ker Madžari poudarjajo, da se je položaj na jugovzhodu po beograjski konferenci bistveno izpremeniL	Dr. O. A.
Rim, 18. febr. z. Tukajšnji politični in diplomatski krogi smatrajo, da ima obisk rumunskega ministra za mladinske organizacije kljub uradnim demantijem važno pol tično oeadje. Včeraj so se razširile vesti, da je Sidorovici prinesel v Rim posebno poslanico rumunskega kralja Italijanski vladi, v kateri je obrazložil svoje stališče glede politike na Balkanu, zlasti glede madžarskih revizlonistlčnlh zahtev. V zvezi s tem Ima obisk tudi namen pripraviti skorajšnji obisk rumunskega zunanjega ministra Gafenca in takoj zatem obisk rumunskega kralja Karola v Rimu. Italijanski Usti poudarjajo danes krvno sorodstvo italijanskega m rumunskega naroda in potrebo čim tesnejšega sodelovanja za ohranitev miru v južno-vzhodni Evropi.
Nemška ponudba Rumuniji
Beograd, 18. febr. p. Nocojšnja »Pravda« objavlja zanimivo vest iz Bukarešte, po kateri trdijo v tamošnjih političnih krogih. da je nemška vlada poslala rumunski uraden predlog, po katerem bi bila Nem-č.ja pripravljena jamčiti Rumuniji meje proti Sovjetski Rusiji za 10 let ln proti Madžarski za 5 let. Kot protluslugo zahteva da naj Rumunija še nadalje ostane točno nevtralna.

Nemčija grozi z represalija mi Angliji in Norveški zaradi incidenta z „Altmarko"
Zajetje nemške pomožne vojne ladje v norveških vodah po angleških vojnih ladjah je izzvalo v Nemčiji silno ogorčenje — Severne države se boje, da b2<do Nctmci s poostreno podano rniško vojno docela onemogočili nevtralno plovto
StodiOIm, 18. febr. J. (Havas) Dopisniki švedskih listov p°rogajo iz Berlina, (a se pričakuje kot posledica afere z nemško ladjo »Altmark« z nemške strani poostritev podmorniške vojne. Prav tako pričakujejo, da bo Nemčija podvzela izredne mer« ne samo proti no;ve$ki mor-jeplovbi, marveč da bo prizadet pomorski promet vseh nevtralnih držav. Dopisnik lista »Berlinske Tidende« pa trdi nasprotno, da jo incident s pain kom »Altmark« vzbudil v Nemčiji dosti sLnejši val ogorčenja proti Angliji, kakor pa proti Norveški In upa, da v mero ajnih nemških krogih pač razumejo, da Norveška v danem primeru ni mogla ravnati drugače m da se ni mogla upreti angleški zahtevi.
Ogorčenje v Nemčiji
Berlin, 18. febr. J. (Havas) Nemški tisk v današnjih izdajah poroča o inc -d en tu s parnikom »Altmark«. Posamezni listi s 9 lnim gnevom obsipajo angleško vlado in angleško admiral'teto z očitki, češ, da si naj delita odgovornost za ta napad, ki pomeni nezaslišano nasilstvo nad prav cami nevtralnih držav. »Volkl-scher Boobachter« piše v grOzečem tOnu, nagl2«ajoč, ta si morajo biti v Londonu na jasnem, da je tragedija v fjordu Jo-
slng prežela n^mSId narod s Irdno odličnostjo, da se bo maščeval za to brutalno dejanje. »Deutsche Allgemelne Zeitung« piše med drugim: Angleško vojno mornarico obtožujejo zločina. Ta mornarica se je odičila t brezprimerno sramoto.« »Ber-Uner Bor sen Zeitung piše: »Nemčija smatra afero z ladjo »Altmark« za bi i kdo resno in upa, da bo tudi Norveška doumela vso rednost tega čogodka. Spomin na nesrečne mornarje z »Altmarka« kliče po maščevanju.«
Nemška diplomatsko poJitična korespondenca pravi, da pomeni napad angleških vojnih lad:j na nemško iadjo v norveških teritorialnih vodah brutalno kršitev mednarodnega prava, če gre za to, da šlkoduje nacijl. ki je noče trpeti poleg sebe. Anglija se ne briga za medna-ro no pravo kadar gre za to. da se izstrada nemški narod. Pri tem krši tudi tuje teritorialne pravice. Kodanj in So- j lun sta zgodovinski priči takega postopanja. Toda Anglija gre še dalje. V najnovejšem primeru je pokazala, da gre za tem. da prisili nevtralne države, da se kompromitirajo in da na ta nač n delajo proti sovražniku Anglije, pa če tudi bi maie države pri tem propadle. To velja tudi za Poljsko, ko je verovala v garancije.
Zakaj so angleške vojne laije zaplule v norveške teritorialne vode
London, 18. febr. s. (Reuter) Glede na protest norveške vlade zaradi nastopa angleških vojn h ladij proti ladji »Alt-markr ugotavljajo v angleških političnh krogih, da je treba upoštevati naslednje razloge jkl govore v prilog angleškemu postopanju:
1.	Ko je »Altmar11« prispela v Bergen, Je prikrila, da Ima na krovu angleške ujetnike.
2.	Dovoljenje za plovbo po norveških teritorialnih vodah je dobila torej ped napačno pretvezo in W norveška vlada morala preiskati, če »o navedeni podatki točni.
8. Norveška preiskava v Bergenu nI odkrila angleških ujetnikov, čeprav bi b'ia vsaka količkaj skrbna preiskava morala najti 800 do 400 ljudi.
4.	Norveške topnlčarke so odklonile po-nOvno preiskavo.
5.	Ce bi »Altmark« smela nadaljevati pot z ujetniki na krovu, bi M'a to kršitev norveške nevtrrlnostl, kor p rev? ian'e ujetnikov preko področja nevtralnih držav nI dovoljeno.
6.	Ko so angleške vojne ladje ugotovile, da gre za prevoz angleških ujetnikov, bi b:Io nesmiselno, če bi »Altmark« zopet Izpustile.
7.	Nemške podmornice »o že ponovno v nOiveških teritorialnih i odah napadle ln tu-i potopile tako angleške kakor tudi nevtralne ladje.
Obrambna akcija nevtralcev
Oslo, 18. febr. z. Ne glede na incident v norveških vodah izraža ves norveški t'sk
Iotro.črnje nad nemškim nač'nom vojne na morju, ki stremi sedaj očividno za tem,
da docela onemogoči nevtralno plovbo in tako prisili nevtralne države, da se po-drede nemškim načrtom. Največje ogorčenje so zbudila poročila, da so nemški letalci s strojnicami obstreljevali celo rešilne čolne potopljenih nevtralnih ladij. Listi zavračajo izjavo nemškega poslanika, češ, da nemški mornarji niso sposobni, da bi zagrešili tako nehumanost, in navajajo izjave prizadetih norveških mornarjev, ki so podali pod prisego. Vodilni norveški list »Aftenposten« se zavzema za skupno akcilo vseh nevtralnih držav in predlaga, naj bi vse nevtralne države prekrile trgovinske o'no?aje z Nemčijo, 6e bo nadaljevala take metode bojevanja.
Zadrege Norveške
Trontheim, 18. februarja. AA. (Nor. tel. a?.). Zunanji minister Koch je imel snoči v Trontheimu govor o mednarodnem položaju Norve'ke. Posebno je nag'asii, da je položaj Norveške danes težji, kakor je bil za časa svetovne vojne. Politika nevtra'nosti, ki jo izvaja norve"ka vlada, gre v prvi vrsti za tem, "3a se zavarujejo interesi Nor-ve"ke tako, da ji bo omc^očeno še nad*'je ohraniti mir na Skandinavskem otoku. Zapadni velesili nam svetujeta, naj stopimo v vojno proti N.emč?ji. Norveška se ne bo udeležila take politike ter se ne bo pridružila niti Finski, dasi je Finska sosedna država, ki je zvezana z Norveško s prijateljstvom. Ni dvoma, da rt Norve"kem obstojajo najtoplejše simpatije do Finske, toda vsaka raz*iritev boji*ča bi pcmeni'a ne samo nevarnost za nas, trinveč tudi večjo nevarnost za samo Finsko. V tem primeru bi mora'i mi bran'ti »me sebe ter posvetiti temu cilju vse svoje sile ter nihče ne bi
mogel v tem primeru pričakovati od nas moralne podpore. Za'adi tega ne bomo nikoli zapustili politiko nevtra'nosti Kar se tiče kršitve nevtralnosti Norveške je bil doslej najtežji prime'- napau na »A'tmark«. Norve:ka ie takoj protestirala proti tej kršitvi. četudi v tem primert* ni mog'a preprečiti kršitve nevtralnosti t« še ne pomeni. da bo Norveška v bo-doče trpela, da se vojna prenese v njene teritorialne vode. kar Nemčija v tem primeru tudi ni hotela.
Komentarji angleškega tiska
London, 18. februarja. AA. (Reuter). Današnji listi navdušeno pozdravljajo akcijo ang'e"kih vojnih ladij ki so re"51i ujetnike ladje »Altmark«. »Sunday Chronicle« pravi, da je angleška vojna mornarica izvršila to. kar je od nje ves narod pričakoval. Povelje mornariškega ministrstva navdušeno pozdravlja ves angleški imperij. »Sunday Times« pravi, da je treba obžalovati, da ie bila kršena nevtralnost države, ki ima v ool-ni meri pravico do tega spoštovan ia. Toda ta kršitev je bila potrebna, ker ni bilo mogoče dopustiti, da bi Nemčija neovirano prevažala ujete Angleže z izgovorom, da jo ščiti nevtralnost. »Sunday Dispatch« piše, da je hotela Nemčija izkoristiti norveške teritoria'ne vode ter prepeljati ujete Angleže v Nemčijo. Anglija, ki ob tej priliki nikakor ni hotela ujeti Nemcev, je rešila svoje državljane »Šunday Sun« nig'a-ša.da ob tej priliki ni bilo ogroženo življenje nobenega državljana nevtralnih držav. Ang'eški mornarji so pokazali, da navzlic temu, da so gospodarji morja, ne vodijo gusarske vojne proti n^vtralum.
Uradni londonski krogi nag!arajo v zvezi s primerom »Altmark«, da je bilo znano, da so angleški ujetniki morali že več mesecev živeti v neznosnih razmerah, in da je to dejstvo bilo znano tudi norve"ki vladi. Zaradi tega se ni treba nikomur čuditi, da so bile edinice angleTce vojne mornarice prisiljene rešiti angleške državljane. Potrebno je bilo hitro postopati. Kar se tiče protesta norveške vlade je treba nag'asiti, da bi se mora'a v tem primeru prav za prav angleška vlada pritoževati zaradi stališča norveških oblastev.
„ Odločilna torba se je pričela*4
London, 18. febr. AA. »Observer« prinaša članek, ▼ katerem pravi, da Je totalitarna vojna potrebna, da se zavaruj gospodarsko življenje in preskrba civilnega prebivalstva z življenskimi potrebščinami. Nam je sedaj dovolj in preveč dosedanjega načina vojskovanja. Zmaga naše močnejše proizvodnje mora biti zagotovljena na industrijskem bojišču Se prej, predno bo zagotovljena končna zmaga » orožjem. Sedaj se bije odločilna gospodarska bitka. Vztrajati moramo do konca.
Rešeni mornarji v AngTji
London, 18. febr. AA. (Reuter). Prič« kuie ae. da bo v torek govoril v parlamentu angleški mornariški minister Win-"ton Churchill, ki bo ob tej priliki poročal
Nadaljevanje na 3. strmi
tudi o primeru »Altmark«. Okoli 150 angleških mornarjev od 250, kolikor jih je bilo ujetih na ladji »Altmark«, je bilo prepeljanih v bolnico, kl ao jo pa že danes lahko zapustili.
Churchillova čestitka
L^udon, 18. febr. AA. Mo.pariški minister Churchill je poslal kapetanu vojne ladje »Cossack« brzojavne čestitke k dvojnemu uspehu, ki ga je dosegel z napadom na nemško ladjo »Altmark«.
Kaj pravilo v Ameriki
x.ew Yor«, 18. febr. AA. Ameriški listi prinašajo obširna poročila o napadu na nemško ladjo »Altmark«, ter naglašajo, da je bil to največji podvig angleških mornarjev v sedanji vojni. Vsi listi prinašajo poročila na prvih straneh o tem dogodku.
VVashingtonski dopisnik »Nevvyork Ti-mesa« komentira p.imer »Altmarka« ter pravi med drugim, da ta dogodek sam po sebi ne bi bil tako važen, toda ta napad angleške mornarice je povzročil veliko nezadovoljstvo v Was'~iingtonu zaradi tega, ker je amerifka nacija zelo občutljiva glede vprašanj nevtralnostim na morju. Samo dejstvo, da je »Altmark« bila pomožna križa:ka, v gotovi meri oprav:čuje postopanje angleških pomorskih edinic.
nAl&na^rk" čaka nadaljnjih
ra: vodil
Oslo, 18. febr. o. Nem "ki parnik »Altmark«. ki in-ut 17.000 ton, leži na plitvini v fjordu kjesin. Na parniku je 100 mož nem-
ške posadke. Kapitan parnika čaka na nadaljnja navodila nemškega poslanika ▼
Oslu.
Norveški odgovor na nemški protest
i Berlin, 18. febr. o Norveška vlada je že i odgovorima na nemško noto. V svojem od-; govoru pravi, da se norveška vojna mornarica, ki sta jo zastopala same dva mala patrolna čolna, ni mogla upreti angleškim ru-šilcem.
Nemci bodo poslali nevtralne novinarje na ogled
Berlin, 18. febr. o. Zaradi incidenta s par-nikoni »Altmark« je bila sklicana izredna konferenca z zastopniki tujega tiska, na kateri je govoril v imenu vlade minister dr. Schmidt, ki je izjavil, da je dala netn"ka vlada na razpolago potni ko letalo, s katerim bodo odleteli po en japonski, ameriški ir. belgijski novinar na Norveško, da bodo mogli na mestu zaslišati nemške mornarje, kako se je pripeti! incident. Zastopnik nem ke vlade je obtožil Anglijo, da je prekršila mednarodno pravo ter je omenil, da je ang!e-,ka admiraliteta sama priznala to dejstvo.
Mnenje Rastra:
zda kočljiv položaj
Rim. 18. febr. o. Glede na incident z nemšk-m parnikom »A!tmarK« menijo italijanski listi, da je postal položaj zelo re- :

sen ln da »on Imeti najhujše posledice
Položaj Norveške, katere nevtralnost j bila s postopanjem angleške vojne momc rice najhuje kompromitirana, Je postal diplomatskega stališča zelo kočljiv.
Zopet tri nevtralne ladje potopljene
Amsterdam, 18. febr. j. (Reuter). Da se je v Severnem morju potopil holandsk parnik »Amelland« (4537 ton) na poti v Hc landsko Indijo. Parnik je zadel na nemšk mine. Posadko ponesrečenega parnika j sprejel na krov parnik »Montferland« Prav tako sta se v Severnem morju poto pila švedska parnika »Liana« (1646 ton) i »Osmed« (1526 ton).
Zaščitni ukrepi na angleških trgovskih ladjah
London, 18. febr. j. (Reuter) Angleškr admiraliteta je včeraj objavila odlok, da morajo Imeti v bodoče vse angleške ladje primerne varnostne naprave za svojo posadko. Te naprave morajo nuditi mor narjem varno zaščito proti obstreljevanju' iz strojnic, ki se ga čim dalje bolj pos u-žujejo nemška letala pri svojih napadih na angleške ladje. Odlck, ki velja za vse ladje angleškega imperija, tmatrikulirane v kateri koli hiki imperija, je stopi' trrkoj v veljavo. Anglečka admiraliteta bc -'zdala za 'nstalacijo teh varnostnih naprav natančna navodila. Nobena ladja katere varnostne naprave ne bodo posebej odobrene od admiralitete ne bo sme la poslej brez posebnega dovoljenja zapustiti svojega pristanišča.
ms:im
CA
vit- ot/	liM
i Jia inigo utrjeno črte
F*mske čete ser zavzel ^ ago5tic]:e poste jarke, ki omogočajo uspešnejši odpor
Trcautas zatilje pred ii jvo sevjetsko ofenzi/o
F-V mda, 18. febr. j. (Havas) Na za-pn. ai odseku Mannerheimove črte so Fin c uspešno izvršili umik svojih čet na druge utrdbeno črto Sovjetske čete te deli-katne operacije fin ke vojske niso zna e izkoristiti. Verjetno pa je tudi. da sovj^t' niso opazili odstopa finskih čet v drugo utrdbeno črto, ker so ves ta čas napadali finske postojanke v bližin' merske ob^e ravno nasproti otočja pred Koivi^torn M°-lenkostni uspehi, ki so jih sovjeti d-seg'i na temu mestu, najbrže ne bodo trajne vrednosti, ker so Finci obdržali vse svoje utrjene točke na otočiu pred Koivistom, od k der s svojim težkim topništvom obstreljujejo nove ruske postojanke. Si'ovita sovjetska ofenziva na tem me*tu je samo nekoliko ukrivi'a bojno črto med otoč<em K^ivisto in reko Vuoksi. Sovjetsko napredovanje se sicer še ni pcpo'noma ustav o, vendar pa se sovjetske čete b'ižajo finskim postojankom v drugi liniji le z nij-večjo previdnostjo in z velikan-kimi težavam1. Teren med prvo in druso finsko obrambno črto med Koivistom in Vuoksijern je namreč strahovito razrit od granat sovjetske artilerije, ki je 14 dni bruha'a semkaj divji ogenj. Razen globokih kotanj, ki onemogečajo prodiranje pehote in posebno še tankov ter oklopnih avtomobilov, je ves teren tudi podminiran m po'n neeks-prodiranih izstre'kov, ki >ih pokriva tanka plast snega, tako da jih ni mogoče videti m se jim izogniti. Prodiranje na tem terenu je že včeraj veljalo sovjete velikanske žrtve na ljudeh in materialu. Finci so v redu zasedli vse postojanke v drugi obrambni liniji in je verjetno, da bodo imeli do prihodnjega sovjetskega navala vsaj kratek oddih, ki so ga finske čete kruto potrebne. saj so morale več ko teden dni brez zamenjave vztrajati v silnem sovjetskem navalu.
Priprave za novo sovjetsko oSsnzivo
Helsinki, 18. febr. AA. (Reuter) Pritisk sovjetskih čet v severovzhodnem delu Ka-relijske ožine je včeraj nekoliko popustil, ker zbira sovjetsko poveljništvo v odseku Suma nove čete za novo ofenzivo, da bi lahko definitivno predrlo Mannerheimovo črto.
jco frr«nbn*frov »al Sin-slrfmi mesti in lukami
Stockholm, 18. febr. AA. (Reuter). Finska je pretrpela včeraj najhujše bombardiranje od začetka vojne. Dopisnik lista »Ti-dningen« pravi, da je letelo včeraj nad Finsko nad 300 sovjetskih bombnikov, ki so bombardirali 14 mest izven vojnega področja. Bombardirane so bile tudi luke Vaasa, Kristina in Raumo.
FJtcfco vojno porazilo
Helsinki, 18. febr AA. (Havas( Današnje sporočilo finskega vrhovnega povelj-ništva se glasi: Na Karelski ožini je pritisk sovražnika na odseku med Finskim zalivom In Vuoksijern znatno popustil v te ku včerajšnjega dneva. Bilo .je sp"oh samo par manjfih spopadov. Severno od jezera Ladoga so finske čete odbile sovražil napad ter prešle v protinapad. Zavzele so več to:k in zaplenile več topov ter uničile tri tanke. Pado je 530 sovražnih vojakov. Na ostalih delih bojišča ni bilo važnejših dogodkov. Finsko letalstvo je imelo več spopadov s sovjetskimi letali. Borbe so se končale uspešno za Finsko. Finski bombn'ki so bombardirali sovražne postojanke. Sovjetska letala pa so bombardirala južni in južnovzhodni del Finske.
Moskovsko poročilo
Moskva, 18. febr AA. (Ha.as) Poročilo poveljništva leningrajskega vojnega okrožja se g'asi:
Na Kare^ki ožini preganjajo sovjetske ; čete sovražnika na vsem boji.-ču Sovjetsko !eta'stvo je bombardiralo sovražne čete m vojaške objekte,
Nemško pcrcčiSo o položaju na Fiosskem
Moskva, 18. febr. AA. (DNB i Iz dosedanjih sporočil sovjetskega poveljništva se vidi, da se je bitka na Karelski ožini začela 11. februarja. Sovjetske čete so napa ale Mannerheimovo črto v treh smereh na odseku Summi, na odseku Muole ter v smeri proti Tajpalenjokiju. Ta odsek se nahaja v b'ižini jezera Ladoge, kjer so se že preje vršile srd:te bitka. Posebno uspefni so bili napadi na odseku pri Sumi. Tu se je sovjetskim četam posre-
čilo preb:ti finsko f onto v do!ž'n! 10 km ter zavzeti prvo črto Mannerheimove linije. Sovjetske čete so napredovale 10 km v smeri proti Vibo-gu. Zaradi tega pro-boja je bila piesekapa zveza med finski mi oddelki, ki ope irajo na zapadaem de .u ožine ter četami, ki se nahajajo v bližini Vipurija. ki so najbolj ogrožane. Vremenske prilike so se v kiajih, kjer se vodijo borbe precej popravile, tako ca so operacije olryšane. Iz dosedanjih sporočil sovjetske vojska se vidi. da so sovjetske čete zasede 162 ut.jenih tolk Mannar heimove črte.
»M
Viterg še nI padel
Reval, 18 febr. i (DNB) Ve t?, d b? bile sov->tske čete ncco.1 do rele nr d-mestja Viborga. se še ne ootriu eje. pc nekih drugih vesteh oa so covjctcke £eV roce.i dosegla f;nske	anke. ki leže
3 km iugovzhcdro od Viborea.
Vibors je glavno m^s+o istoimenskega finskeFa d:strikta in je 'mel v nrrnem času 85.000 rrrb:valjev Mest^ i • bilo tako' oo pričelku vojne popolnoma evakuirano
Itl^Ml pfiiiaijC m SVeitJiCO
Dlfbmat^ka intervencija v Stcckhcfir.u je vplivala na adločliev švedske vlade
Kodanj, 18. febr. p. Po zanesljivih obvestilih je p e sečnik švedske vlade Han-son izjavil, da je nenrka vlada po diplomatskem potu opozorila švedsko, naj ne podvzame nobrne intervencije v Finski, zlasti ne. če bi bila z njo združena kaka vojaška aktivnost zaveznikov v skandinavskih državah. Nemčija bi smatrala tako akcijo kot sovražno dejanje, ki bi izvalo primerne protiukrepe na njem strani. To Hansonovo sporočilo je bilo odloči1 nega pomena za sklepe odbora za zunanje zadeve v švedskem parlamentu, s katerimi je bila prošnja Finske za vojaško pomoč odklonjena.
Rim, 18. febr. br. (Štefani). »Giornale dltalia« poioča iz Berlina, da nemški ura:"ni krogi odločno demantirajo vesti pariškega »Ouevra«, po katerih zbira Nemčija svoje čete na Baltiku v nameri, da udari na švedsko. V berlinskih uradnih krogih poudarjajo, da imajo te vesti samo namen izzvati nezaupanje med Nemčijo in skandinavskimi dižavami. V zvezi s tem
ponovno svare nevtralne države, naj ne nasedajo manev.om zapadlih telesil.
London, 18. fel;r. p. (Reuter). Po vesteh iz Stockholma je zastopnik švedskega zunanjega ministra izjavil, da bo prepovedan prehod tujih čet preko švedskega ozemlja, vendar pa bo dbvo jen prehod civilnim prostovoljcem.
Takspija pomeč zaveznikov Finski
London, 18. febr. br. (SDA). Kakor poroča Reuter, so se merodajni angleški či-nitelje glede na odklonilno stališče, ki ga je zavzela Švedska, odločil! za takojšnjo izdatno pomoč Finski. Po napovedi Reu-terja bodo zavezniki poslali Finski najmanj 100.000 mož, večje število letal ter v čim večjem obsegu orožje in municljo. Del tega orožja in letal je že na poti na Finsko, vojaški oddelki pa b«do sledili v najkrajšem času.
Finska &© naprosila
|o za posredovanje ?
Dalekosežne posledice Švedske odklonitve
Helsinki, 18. febr. p. Glas'1 o finske so-oialno-demokiatske stranke »Socialdemo-kraten« je izrazilo včeraj glede na švedsko odklonitev finske prošnje za pomoč upanje, da to še ni končna odločitev švedske. V političnih krogih je zbudilo pozornost, da ni finski poziv švedski vseboval nobene aluz;je na možnost pomoči Anglije in Francije, čeprav v finski javnosti mnogo govore o neoficielni pomoči Finski s st ani teh dveh eržav. Poziv govori samo o tem, ca bo morda Finska.na drugi strani izpos ovala pomoi, če bi v kratke n ne prišla pomoč iz skandinavskih držav. Glede na to formulacijo sklepajo v ist?h krogih o možnosti, da bi se Finska v najbolj kiitčnem p imeru m~rda ob nila na Nemčijo, ter ji ponudi a daljna?->žne koncesije.
ako bi se v Moskvi zavzeta za ustavitev sovražnosti p.oti Finski. Uradne potrditve teh domnev doslej še ni.
Rm, 18. febr. p. »Giornale dltalia« poroča iz Helsinkov, da je prispelo v neko severno norveško luko nadaljnjih 300 angleških letal ki bodo od tam takoj posla na dalje na Finsko.
Helsinki, 18. febr. j. (Havas) Nem^k: pcs*anik v Helsinkih Blucher se je petek vrnil na Finsko.
V petak sta prapala v HeVnki tudi dva angleška politika in sicer lord Davies. član lordske zbornice, in Maurice Mac Mol an, č'an an-la^ke spcdnje zbo nlce O! a arjIcJka p'lit'ka sta p "ifla z na'o-go, c a p oul-ita splo. ni položaj na Finskem.
Na zapazil zc.£X
Curih, 18. febr. br. (SDA). Zaradi neugodnega vremena na zapadni fronti danes ni bilo nikakih posebnih dogo. kov. To ugotavlja francosko in nemško vojno poročilo. Le na odseku med Reno in ?To-"elo je bilo nekaj topniškega ognja. Letalstvo je na obeh straneh počivalo.
Letalska bitka nad Nsmsijo
Berlin, 18. febr. AA. (DNB). Več sovražnih letal je posku a'o priti nad nekatere nem ke otoke in nad severno Nemčijo. V boju med ang^škimi in nem kimi letali ie nem ko letalo, ki ga je vodil kapetan Fa'k, je sestrelilo angleško letalo. Kapetan Faik se je udeležil tudi znane bitke lani 18. decembra, ko je skupina, ki ji je pripadal, sestrelila osem sovražnih letal
Menici zati?^"!! tovor £veh grških parnikov
Berlin, 18. febr. s. (Exchange Telegraph). Pomorsko sodišče v Hamburgu je včeraj odredilo zaplenitov tovora dveh grških panrkov, ki sta vozila les iz šve:'-jke v Egipt. S tem je Nemčija prvič prignala, da je z Eg.plom v vodnem stanju.
T vsa "z ,cz2
r^jzr: -m
London, 18. febr. s. (Rcutei). V n govoru na javnem zborovan u je izjavil včeraj ču ar tajnega pačata, minister Hoare, c a more Ang ija izgubiti vojno ne sarno v priireru, če ne bo vzdržala s svojimi vojaškimi si ami, temveč tudi tedaj, če ne bo ohranila svojega izvoza na prime ni vižlni. Zoto je t: cba napoti vse sile, da se čim bo j poveča rn';lar.ki izvoz.
V zvezi s tem so zanimivi podatki o angleškem uvozu in izvozu za "januar. Ilvoz v januaiju ja bil za SOO.OOO funtov večji po vrednosti nego v decembru in za 1.5 milijona funtov večji nego v januarju lanskega le i a. Uvoz pa je dosegel v januarju skoro rekordno vrednost 105 milijonov funtov, IS milijonov več nego v decembru in 19 milijonov več nego v januaiju lanskega leta.
Japonska mirovna ponudba maršalu čaiigkajšku
Japonska je po amerjškem mnenju že tako Izčrpana, da <u>ra za vsako ceno skleniti mir
New York, 18. febr. AA »New YorK erald Tribune« komentira proglas ki ga • japonsKa vojska naslovila na maršala mgkajška ter pravi, da Je ta proglas t!o-tz, da Japonska želi začeti mirovna poljan jo. List naglaša, dn je poziv sestaven v zelo zmernih be®edah. Svetovni po-žaj je tak, da bi ga .japonska vojska ho-la izkoristiti za svojo državo, toda z črpanimi rezervami zlata, z narodom, si-
tim vojne, z milijoni ljudi v državi, kl se je ni posrečilo premagati, ni mogoče misliti, da bi lahko Japonska izkoristila položaj, ki bi se jI nudil po sklenitvi miru, za katerega bi Japonska plačala vsako ceno. samo da ji ne bi bilo trefca žrtvovati vojnega prestiža. Zaradi tega ne bi bili presenečeni, pravi list, ako bi maršal čangkajšek ponudil pogoje za sklenitev miru, ki bi jih bilo vredno proučiti.
lolgarski zunanji minister y Belem dvoru
Beograd, 18. febr. AA Nj Vis. knez na-nestnik je priredil danes v Belem dvoru -bed na čast novemu bolgarskemu zunanjemu ministru in dosedanjemu pos'aniku na lašem dvoru Ivanu Popovu, ki bo jutri odpotoval v Sofijo, da prevzame novo dolžnost. Pri obedu so bili tudi prometni minister Nikola Bešlič, finančni minister dr. 'uraj Sutej, minister dr. Banša Smoljan, ninister dr. Mihajlo Konstantinovič, poslanik v Bernu Momčilo Stuim-Jurišič, pomočnik zunanjega ministra Miloje Smilja-nič, pos'anik v Sof!ji Vladimir Mi anovič. svetnik bolgarskega pos'ani"tva Jordan Stratijev, minister dvora Milan Antič, prvi adjutant Nj. Vel. kra'ja general Nikola Hristič. maršal dvora Bo'ko Colak-Antič ;n ordonančni častnik Nj. Vel. kralja kapetan Kulundžič.
SkupSčinn Jadranske straž2 v Zagrebu
Zagreb, 18. febr. o Danes je b''a g'avna kup čina mestnega odbora Jadranske straže v Zagrebu, s katere so bile prx'ane pozdravne brzojavke Nj. Vel kra'iu netru II.. nodpredsedniku vlade dr Mačku in banu dr. Šuba:iču Po odobritvi poroči' je bil sočasno izvoljen nov odbor s nreisednikom komisarjem mestne občine StarC;evtčem na 3elu.
Velik ftoZar v Zagrebu
Zagreb, 18. febr o Davi ^koli 7 so opazili na strehi hiše št. 15 na Zrnjevcu kjer je kavarna »Splendid« ogent Obvestili so takoi gasilce, ki so prihiteli v treh avto mobilih Ker je bil požar zelo /elik in je nag!o širil, so pozval' ra pomoč udi prostovoljne gasilce Gasi'ci so najprej skušali preprečiti, da se ogenj ne bi .azšinl na sosedne hi*e, nato pa so oričeii gasiti goreči objekt Zaradi silne vroč«nt popokale na hiši vse šipe Med drugim in prvim nad stropjem so popustili stropi, pa rudi na dvo riščni strani je bila hiša motno poškodova-
na. Pr! gašenju je dobil izmed gasilcev hude opekline neki gasilec. Gasilci so bili zaposleni do 3. popoldne. Hiša, ki je last in-dustrijca Martina Rošiča, je bila zavarovana pri družbi »Croatia«. Škode je nad milijon dinarjev. Doslej še niso ugotevili, kako je nastal požar, ki je bil eden izmed največjih, kar jih je bilo zadnja leta v Zagrebu.
Ob 25 lstisici smrti vojvode Jovana Babunskega
Veles, 1-8. febr. p. Danes so v Velesu slovesno počastili spomin narodnega borca, četniškega vojvode Jovana Babunskega, ki je umrl pred 25 leti. Na svečanjst je prišlo ogromno število ljudi med njimi mnogi zastopniki ob'asti in raznih narodnih organizacij. Nj. Vel. kialja je zastopal divi-zijski general Svetozar Djukič, priš'a pa sta tudi ban Andrejevič ter komandant ar-mije general Brašič iz Skoplja. Svečanost se je priče'a s slovesno službo božjo v cerkvi, nakar je bila na grobu pokojnega Babunskega zadu nica, pri kateri je bilo izrečenih več velikih patriotskih govorov Zatem je sponvnska svečanost na Trgu kralja Petra. kjer je spomenik Jovana Babunskega. Mimo spomenika so defilirale mnogoštevilne patriotske organizacije z zastavami na čelu Popoldne je priredil odbor za proslavo banket za 250 povab'jencev, popoldne pa je bi'a slavnostna akademija.
Ez državne službe
Beograd, 18. febr. p. Odlikovani so z redom Jugoslovenske krene 3. stopnje gimn. direktor Karei Prijatelj, dodeljen m'ni-strstvu za prosveto, z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje pa svetnik ministrstva za prosveto Anton Skala.
Imenovan je za svetn ka v 4 ATI pri strojnem odde'ku generalne žel. direkcije inž. Ernest Sonc:n, svetnik direkcije drž. želcznic Beograd.-sever. Premeščeni so prometni uradn!k Jernej šl bar iz Kranja v Ljubljano ofic'jaJ Vincenc Jančigaj z Jesenic v šlško,
Profesorica konservatorlja glasbene matice v Ljubljani Marjana M"hkota je imenovana za profesorja ženske realne gim-naz:je v Ljubljani.
Gorenjski Sokoli so smučsli
Ameriške' ladje za BeSdji
Ne\v i'ork, 18. fo r. A A. (Re::a. ). Za-dlnjane države so prodale neki belgijski paroplovni družbi v"Anversu osem vsakih prekoceanskih ladij, med njimi tudi parnik »Prežident Hardir.g«. Te ladje bodo i vd ževa^ promet med Ne\v Torkom. Bal-gijo. AnglHo in Francijo. Kakor se je zve-| delo. so Belgijci plcčali 4 n^i ijoce dolar-i jev. Pou čni trdijo, daje morika prodala j Belgiji še več drugih ladij.	___ i
Kranj 18 februarja Z vseh strani so se danes zgrinjali Sokoli v gorenjski metropoli, kl so prišli, da se pomerijo v plemeniti borbi na belem poJju. Zbralo se je 410 tekmovalcev, ki so takoj po prihodu jutranjih vlakov med prepevanjem pesmi krenili v Stra-žišče. Ob 10. so bili vsi tekmovloi na svoj h mestih. Snežne razmere so bile idealne. Prvi je tekmoval moški naraščaj v izmeničnem teku 3x3 km. Startalo je 12 štafet: 1. Jesenice 50:08.43. 2. Bohinjska Bstrica 60:24. 3. Javormk 1:02 4.
ženski nam^čaj od 14 do 16 let smuk in liki na 600 m. Staitalo je 17 tekmovalk. 1. Kapus Ivanka (Bled) 2:19, 2 Sušnk Tončka (Podnart) 2:20, 3. Cop Zalka (Bled) 2 26.
Na Isti progi kakor ženski nara-^aj je nastopila moška deca od 12. do 14. leta. Startalo je 84 tekmovalcev. 1. Legat Peter (Jesen'ce) 156. 2. Kržišnik Franc (Jesenice) 2:00 3, 3. R&aboršek Jože (Mojstrana) 2:02.3.
Moški narrščaj od 14 do 16 let. liki in smuk na 1 km. NastopTo je 66 trkmo-va^ev 1. .An^rašč Ljubo (Kranj) 2.00 8, 2. Sladnik Nace (Tržič) 2:06. 3. Visfer M~r>vn (Jesenice) 2:06 3. Na isti progi je tekmoval tudi starejši ženski naraščaj
od 16 do 18 let. 1. Kokol Maj^a (Ble**) 3.05 2. Urbar Nada (Jesenice) 3.12, 3. Iskra An:ca.
Moška deca do 12 let ,Hki na 400 m. 88 tekmovalcev. Prvo in drugo mesto sta si delila Porenta Jože in Osovn;kar Milan (škofja Loka) 1.02, .3 Tersegav Franc (Blejska Dobrava),
ženska deca, liki na 400 m. 16 tekmoval. 1. Mlculinič Breda (Bled) 49 2. Beštesr Marica (Podnart) 59.3, 3. Luj n Boža (Kranj) 1:00.1.
Mlajša ženska deca. 16 tekmovalk. 1. Bohm Mla (Bled) 1.17, 2. Pere Zdenka (B^ed) 1:19 1. 3. Šturm Boža CKranj) 1.23.
Popoldne so bili skeki pod Srnarjet-o goro. Glavna borba se je razvila med Bukovnikom, Brunom in Ručlgajem. Najdalj,?! skok v konkurenci je dosegel Ru-čigaj (Kranj) s 27.5 m, a izven konkurence je skočil 29.5 m. Rekord na skakalci "je pred leti postavil Guttormsen s 30.5 m. Rezu tati: 1. Ru*Agaj (Krrnj) 221 (25 5. 27.5), 2. Bukovirlk Leo (Jese-nicc) 220.8, (24 5. 26.5), 3. Brun Bert (Jcs?nice) 24.5 27.
Naraščaj od 14 do 16 let. 1. Rarringer Stane (Hručica) 217.8, (21.5, 22.5), 2. Ur-bas Konrad (Dovje-M.) 209.3 (21.5 22.5), 3. Legat Peter (Jesenice) 201 (20, 22).
ZailHor Č2Z nedeljo
M.i ibor, 18. februarja
V nr>č? na ne-Hjo je spet na'etavalo. Za-1 a Po je novega snega za 10 do 15 cm, ponekod na p'an'nah še več. Po vsej mariborski oko'ici je bilo danes spet ze'o živahno in ra/i:b^no zimsko veselje. Veliko za-.iimi»nje je b:'o za ra lvanjske smurke tekme, o čemer p- ročamo na drugem mestu. Na'i zavedni že'ezničarji pa so se zbrali snoči k rednemu občnemu zboru
T	krrrsv^e^a
c'tera Jadranske straže
Zb-^r ie bil v restavracijskih prostorih Vint-Cai-ia. ki so bi"i nabito po'ni. V svojih po-r-^či';h so prikazali mar.iivo de'o železni-čarske JS predse ^n:k M!rko Perme, tajnik Bogomil La"ič in b'againik Lojze PiTaj. Poudarki je predvsem dobro gospodarstvo, saj ima že'c7n'čarska JS preko 24.000 din premoženja. Ca no v je 1100. V ju'iju in avgustu 'ani je bi'o pos'anih na letovanje 40 otr^k, tako da je celotno število od leta 1934. dalje naras'o na 212, kar predstavlja stro"ke v vsoti okoli 90.000 din. Organizacija je marljivo sode!ova'a pri odkupu žeb-liičkov v zvezi z razvitjem treh praporov JS. Po sprejeti razrešnici so bile volitve in je bil izvoljen po večini dosedanji odbor z a<2''ri:m predsednikom g. Mirkom Perme-tom na če'u. Občni zbor je pozdravil s po-hva'n'mi besedam? tajnik mariborskega oblastnega odbora JS g. Janko Pire in nag'a-sii, da ie ž?'ezn:čarska JS n.aimo5nej"a organizacija JS v mariborski oblasti.
U^o^J o£icifffi ln vojaški uradniki
so imeli dopo'dne svoj občni zbor. Predsednik u^kojeni po'kovnlk g. Do'enc je orisal težavni gmotni po!ožaj upokojenih oficirjev. Sledila so poročila tajnika upoko-
jenega podpolkovnika g. Grizolda, blagajnika upok. kapetana g. Vodopivca in preglednika računov upok. podpolkovnika g. Jugoviča. Občnemu zboru je prisostvoval kot zastopnik vojske garnizionar podpolkovnik g. Maslač. Pri volitvah so bili izvoljeni: Do'enc za predsednika, Grizold za tajnika, Vcdopivec za blagajnika, za preglednika računov Jugovič. V odboru so upok. podpolkovniki Vidmar, Fabiani in Ditz.
Pobreški Sbkcli
so se zbrali danes v lepem številu v svojem novem Sokolskem domu k rednemu občnemu zboru Sokola Maribor II Pobrež-je Poročila predsednika br. Požarja in ostalih funkcionarjev so pričala o marljivem, prizadevnem delovanju pobreških Sokolov, in sicer v nacionalnem, prosvetnem in tele-sno-vzgojnem oziru. Pohvalno je omeniti predstave pobreškega Sokola v Sokolskem domu in z^sti lepe uspehe nara?čajskega odrskega odseka. Člani so sprejeli z odobravanjem na znanje poročila funkcionarjev, ki so pooblaščeni, da vodijo lepo uspe-vajočo sokolsko družino tudi v novi 00-s!ovni dobi. Lepo uspelemu občnemu zboru naših vrlih pobreških Sokolov 90 prisostvovali tudi zastopniki drugih pobreških nacionalnih društev.
Tatovi ne mirujejo
V noči na nedeljo je vlomil še neizslede-ni vlomilski zlikovec v stanovanje grafika Josipa Horvata v Frankopanovi ulici 1. Ropot pa je prebudil domače, zaradi česar jo je vlomilec spet odkuril v noč. Imel je S seboj tudi pajdaša, ki je bil pred hišo na straži.
Kolo je izginilo Izpred neke gostilne n«
Meljski cesti gostilničarju Ivaou Robeku. Kolo je znamke »Nero« in ima evid. šter. i 2-23787.
Ob Ijublianici-Hara cukrarna
Obisk pri otrocih, ki so na cesti doma — Sredi velikega socialnega problema zanemarjene mladine je Se danes, kakor je bila nekoč: mačeha
ga! ta tn tam, bil za tekača, za malega te- | žaka, za vse skratka. Učil se je obrti, toda starši so mu v svoji zaslepljenosti prekrižali račun. Iznebiti so se ga hoteli na cenen način. »Oče me je poslal v Ljubljano,« pripoveduje mirno in vdano v usodo. »Se boš šel v mesto uCit, tam bo lepše zate. Kar sam se pelji, na ljubljanskem kolodvoru te bo čakal stric. Peljal sem se, toda na kolodvoru strica ni bilo.«
Vse skupaj je bila preprosta prevara.
ročice proti tebi, smehlja se in bi rad ko-1 mu rekel a ta ali mama. Pa nikogar ni. j Samcat, brez toplega materinega objema, j brez očetovega blagoslova se bo čez leta napotil v svet Le kako se bo, takšen osami j en ec, boril proti težavam in preizkušnjam tega sveta?
Fant, ki je gledal dvojni tamor
Fcgled na star^ cukrarno
Stara cukrarna ob Ljubljanici, to mo-gcčno široko poslopje, ki mu komaj lahko prešteješ pritlikava ckna, ima za seboj pisano zgodovino. Koliko dobrega in zlega bi vedele povedati debele, visoke stene le starodavne čemerne hiše, ki je bila, prej fabrika, potlej spet stanovanjska kasarna, kjer so živeli in umirali naši veliki pesniki v cvetu mladosti pod težo gorja tega neusmiljenega sveta. In bila so spet leta, ko so odmevali po širokih hodnikih cu-krarne koraki vojakov, čez noč so se spet izpremeni-e prostrane sobane v skladišča — danes pa so vprav te sobane zatočišče brezdomcev ter v novoustanovljenem prehodnem otroškem domu — azil zapjščenih otrok.
Pri najmlajših prebivalcih stare cukrarne
Pa pojdimo, če se vam zdi, na kratek obisk k tem bednim, najmlajšim prebivalcem stare cukrarne. Seveda so za njihov dem temeljito prezidali in preuredili po trebne prostore. Tu so spalnice, preproste z železnimi posteljami, tu je obednica, kjer režejc otrokom s ceste vsakdanji kruh in je slednjič še dnevna soba, kjer žive čez dan svojo mladost, se igrajo in v igrah počasi pozabljajo na vse tisto hudo in neusmiljeno življenje, ki jih je leta in leta tep-o.
Imam vam čast predstaviti v nekaj besedah štirideset žrtev, štirideset nedolžnih otrok, ki so jih brezvestnost ali vsaj zani-krnost in lahkomiselnost roditeljev, deloma tudi zla usoda postavile tako rekoč ob steno, češ: nepotrebni ste mi. na potu ste mi aM kakor že. Nekaj jih je sicer vmes; ki otrek v resnici niso mogli preživljati ir si sami v nesreči pomanjkanja niso zra'i in vedeli kako pomagati iz zadrege odgovornosti nasproti krvi svoje krvi.
1.4lc£no doUlztce f :lgovedt£je
Naj dobi besedo štirinajstletna punčka ve-ik h živahnih črnih oči, ki zdaj po ves dan tiho, boječe čepi nekje v kotu, nezaupljivo skriva pogled v tleh in se zdi, da tudi še zdaj ni vse piav z njo, da jo še zmerom nekaj težkega ali bolečega teži ali pa se vsa zbegana od preteklosti še danes ne more vživeti in se prilagoditi novemu domu. Če pogledaš v evidenčno knjigo, v katero se za male vpisujejo ocene po-eg razvidrice rojstva, bereš, da je mala sicer nadarjena, pridna, da pa je nagnjena k lažnjivosti in hinavščini. Zakaj je takšna, ti hitro razložijo podatki o njeni kla-verni, bedni n^adosti. Mati ji je umrla in oče se je drugič oženil. Ampak takrat je bilo dekletce staro komaj pet let. Kakor ji je prej rodna mati najbrž z ljubeznijo ali vsaj prizanašanjem ustvarila v skromnih delavskih razmerah še dokaj prijazno prvo mladost, se je pričel poslej pod trdo, kruto roko mačehe zanjo trnjeva pot.
»Tepla me je za vsako reč«, pripoveduje deklica s solzami v očeh. Pripovedovanje snomfnov jo je nekam razživelo in jo približalo z zaupljivostjo ljudem. »Da. tepla me je, suvala s petmi, vlekla za lase in venomer tulila: Izgini mi izpred oči! Ne maram te! Ničesar ji ni bilo prav. Ce sem šla v štacuno, me je tepla, da nisem za nebeno rabo. Drva sem morala vleči iz hoste in je spet godrnjala: Za tehle nekaj polen te ne bom živela. Ata me je branil, toda ata mnogo pije in nima nobene besede Dri hiši...«
Več ni hotela povedati, pa so povedali drugi. To namreč, da jo je mačeha poši-
ljala krast k sosedom Dekletce je kradlo, nosilo domov, kar je že bilo. Kradlo je iz bojazni, potlej se je privadilo, se izpridilo in kradlo kar tako, zaradi kraje same, dokler je niso zasačili pri tatvini. Zdaj živi v domu in se dobro počuti. Najbrž ni nikoli mislila, da se da na svetu tudi takole živeti, brez tepeža in zmerjanja, brez strahu, mirno, zadovoljno. Najbrž ni nikoli slutila, da so na svetu tudi dobri ljudje. Počasi se privaja na novo življenje. veliko, usodno vprašanje pa je ali se bodo dali kdaj iz njenesa srca izbrisati in izlečiti prav vsi zli sledovi grde, neusmiljene preteklosti.
Izpostavljeni in zavrženi
Kaj pa tile nasmejani malčki, ki sede na kapicah in z malimi pestmi otroško neugnano, prešerno bijejo ob mizo in čebljajo tja v en dan? Prva dva med njimi
—	kakšne štiri bosta imela — je mati kratko in malo pustila na ulici. Vsakdo naj sam presodi, kakšna reč je to bila. Dva otroka, takšna majhna, nebogljena, s prstom v ustih, se nenadoma znajdeta čisto sama zapuščena sredi ulice. Zebe ju, lač^a sta, mesto pa veliko in tuje, ljudje tuji in v tem nepoznanem tujem svetu — trda. asfaHna cesta krog in kog njiju. Zajokala s+a. kaj pa sta mogla drugega storiti. Pobrali so ju in postali v zavod. No. tule sta se hitro udomač^a. Tnnlo jima je. jesti dobita in vesele druščine jima ne manika.
Spet mačeha. Trije fantje, petnajst, deset in sedem let stari, so prosjačili po ulicah. Policija jih je zalotila in vprašala, kako in kaj. Pa so povedali Mačeha jih pretepa in zmerja ves ljubi božji dan. jih izganja iz hiše in jih prikrajšuje pri jedi. Pa so se snuntali ter pobegnili od doma. Njihovo romanje se je prav za prav še srečno končalo.
Mačeh© jn tisti ki grese slad lastna krv}3
Desetletna deklica je sicer jako poredni, in živahna, toda rada laže. Ostali otroci so nasproti njej sovražno razpoloženi zaradi njene hinavščine. Skratka, slab otrok je, ničesar dobrega ne obeta njena mladost Spet ista pesem. Mačeha jo je tepla, jo zapostavljala pred svojimi otroci ter jo navsezadnje celo zaprla v svinjak, češ: tam je tvoje mesto. Ubogega, sestradanega, premrzlega, pretepenega dekleta so rešili sosedje.
Deček je zelo nadarjen, piše v razvid-nici, a tudi zelo prepirljiv, občutljiv tn rad laže. Potuhnjen je in hinavski. To je nezakonski otrok in s tem je že marsikaj povedano. Starši so se ga čisto preprosto hoteli iznebiti. Na poti jim je bil do sreče Velik, črn madež v njihovi zlagano čisti vesti. In če jih bo fant kdaj pozneje preklinjal, preganjan od svoje bridke usode
—	kakšna bo potlej ta njihova čista vest! So grehi, ki se jih do konca ne da in ne da zbrisati s sveta. Ali je še kje kod hujši zločin od zločina nad lastno, rodno krvjo!
Ena mati, trije etclje
Trije malčki so bili sprejeti v dom. Trije od iste matere, vsak ima drugega očeta. Mati se potepa po svetu in se najbrž ne bo nikoli poboljšala in umirila. Takšne krvi je, tudi ona je prejela dediščino svojega rodu. Treba je poskrbeti, da bo tem malim, nedolžnim potomcem usoda naklonjena na srečnejši način Kar nekam hudo in nerodno postane človeku pri duši, ko gleda najmlajšega, kako zaupljivo izteza
Kaj pa je s temle visokim, suhljatim fantom, ki nalaga v peč polena in se zdi že na prvi pogled tako čudno vase zaprt, kar malce potuhnjen ali kaj? Skriva pogled, nekaj skriva v svojih črnih, zamolklih očeh. Nihče prav za prav ne ve natanko, kje se je rodil in kdo mu je oče. Toliko vedo, da je prišel od nekod z juga, da je živel kot rejenec na bogatem posestvu na deželi. In zdaj se je zgodilo, da so neznani razbojniki vdrli v hišo, do smrti pobili njegove rednike in jih izropalL Njega samega so pustili in padel je nanj sum, da je nemara bil soudeležen pri zločinu. Fant taji in še teče preiskava proti njemu. Strašne reči je moral doživeti tisto noč, to je gotovo. Takole na lastne oči v svojem štirinajstem letu gledati, kako Clcveka pobijejo in umore — ali ni to malce preveč za njegov razum in srce, ali ga ne bo to nemara vse življenje spremljalo kot grozen spomin, ki mu utegne zagreniti vse njegove žive dni in ga iz-kvariti? Treba bo pač vse storiti, da se mu to grdo doživetje nadomesti in ublaži s čim dobrim in lepim. Zdaj se je že precej pomiril in se počuti domače in prijetno v domu. Samo nekam preveč tih je in kdo ve kakšne skrivnosti skriva vase.
Oče, ki je svojega sina poslal v nič
Miren, simpatičen fant petnajstih let rezlja iz kartona pištolico. Njegove oči so odprte, nobene laži in slabe misli ni videti v njih. Kakšna je njegova mladost? Kaj trda in nevesela. Mačeho ima, ki ga ne mara. Najbrž je bil vsekozi prav tako priden in ubogljiv, toda odnosi med njegovim očetom in mačeho so bili krivi, da je živel svojo mladost sredi samih muk in krivic. Ze zgodaj je moral na delo, poma-
Dva s ceste
Fant je ves preplašen in izgubljen taval po mestu, dokler ga ni stražnik vzel v varstvo. Oddali so ga v dom in tu zdaj čaka, da se mu bo na kakšen način nasmehnila sreča. Rad bi se šel naprej učit, pravi. O starših pa ne govori rad. Nič čudnega, kajti užalili so ga in za takšno žalitev najbrže ne bo nikoli odpuščanja. Razumel bo pač morda nekoč pozneje njihovo ravnanje, težko pa jim bo kdaj odpustiL
Dolžnost nas vseh
Potlej so še drugi otroci v domu, otroci, katerih starši prav tako spe v cukrarni na posteljah zavetišča za brezdomce.. Hudo je pač, če se rode ljudem brez strehe in kruha otroci. Prehodni otroški dom je samo prvi korak, treba bo najti sredstev, novih domov, zavetišč, podpor. Kajti pred to nedolžno, zavrženo mladino je dolžnost nas vseh, brez razlik v čustvih in prepričanju, da pomagamo, kjer se pomagati mora in more!
K.
Dež ali sneg, vselej konjunktura za tramvaj.
ba je ugasnila ne da bi bilo to opaziti na cestni razsvetljavi.
Pešce so največ ovirali snažilci ulic, ki so s svojo vprego včasi zastavljali ves pločnik. Nihče ni pomislil, da bi bilo morda hitrejše, udobnejše in cenejše, skidati sneg v kanalizacijske jaške. Verjetno, da nimajo vsi kanali dovolj odplavne vode; tam pa kadar je velik padec proti strugi Ljubljanice in zadosti vode, bi šlo odstranjevanje snega prav hitro izpod rok. Morda bi kazalo v bodoče v kanale izpeljati kak potok izpod Rožnika in bi mogli kanali odplaviti ves sneg z ulic.
Pred štirinajstimi dnevi je prvi mraz popustil in za nekaj časa je Ljubljano ob-
Nadloge in veselje v visokem snegu
»Tragedija« plinske feSčerbe, ena največjih nesreč, ki jih je prizadejal sneg na javnih napravah.
Naši kraji spadajo v alpski svet in prav bi bilo, da bi se vsako zimo mogli ponašati z vremenom, kakršno se za take kraje spodobi: z vsaj nekaj tednov trajajočim mrazom okrog 10 stopinj pod ničlo pa lepo, čisto in belo snežno odejo vsaj od Miklavža pa tja do Matije. Tako bi bilo vsem prav: športnikom, ki v zimskem času brez snega kar hirajo, kmetu ki mu sneg pogno-
ji zemljo in dvigne ceno bukovim drvam; ne nazadnje meščanu, ki ga lepa, mrzla in suha zima utrjuje, ubrani bolezni, k' jih nosi s seboj vlažno, plundrasto zimsko vreme in mu prečisti pljuča s čistim zrakom, ki ga padajoče snežinke takorekoč vsega prefiltrirajo. Še celo siromak se dobro zasnežene, suhe zime ne boji Da mu le vlaga ne leze skozi raztrgane podplate vlaga, ki se ji je težje ubraniti ko najhujšega mraza.
Pravijo, da že dolgo ne pomnijo tako hude zime. Kakšna huda zima pa je to? Živo srebro ni zdrknilo do 20® mraza, le snega je zapadlo dobrega pol metra. Kaj pa je pol metra snega, vprašajte vnetega smučarja V mestu je res povzročil nekaj sitnosti, to pa le zato kar so nas večletne gnile zime kar pomehkužile in odvadile kaj debelejšega snega. Naši naravi pa prija poleti vročina, pozimi pa ne mraz s snegom. Kaj bi se mehkužih in cmerikali že, ko zapade ped «nega in na« objame komaj 10" mraza! Bolimo veseli, da se vsaj narava sama počasi spet spametuje in imamo ta čas v resnici zimo, ne pa le v koledarju, kakor je bilo nekaj let zapored.
Res, v mestu samem je sneg povzročil od kraja nekaj nevšečnosti Tramvaj se kar ni utegnil znajti, vozil je brez pravega reda v središču mesta, pred pošto in kavarno Evropo so ga včasi dobesedno naskako-vali. Kdor je moral priti ob točni uri na določeno mesto si je moral s komolci priboriti prostor. V sili so se mnogi obešali na stopnice, seveda le, če ni bilo stražnika v bližini in je bil sprevodnik sredi gneče v vozu.
Na telefonskih in brzojavn;h vodih sneg ni napravil škode, je bil prerahel in pre-suh, da bi se mogel prilepiti na žice. Sem pa tam je debela kučma potlačila streho plinske svetiike, počilo ie steklo in leščer-
Celo tirnice cestne železnice je treba ob mtzlem vremenu soliti, sicer odpovedo pre~ smerjevalni sklopi.
jela jugovina. Izza žlebov je jelo curljati ko ob poletnih nalivih, plazovi snega so se vsipali na pločnike, da je bilo kar nevarno hoditi ob kraju. Rjava brozga je ležala po cestah, da je drselo pod nogami in je bilo ponekod treba precejšnjih športnih sposobnosti, če si moral prečkati cesto Smučarjem je odleglo, ko je ponovno pritisnil mraz in je na sesedlo podlago zapadlo še za ped suhega pršiča. Snežne prilike so prav idealne in v najbližji okolici mesta je lepega smuškega sveta na
Še redki avtomobili. ki so videti na cestah, so imeli težave na poti. Lopata je morala dobro peti, če so hoteli spraviti vozilo iz snežnega prijema.
pretek. Rožnik, Brdo, Golovec, Katarina, Toško čelo, Žlebe, urešček itd., vsi ti kraji imajo zdaj prav toliko snega ko kateri-I koli znamenito gorenjsko zimovišče. Vse ko naročeno za naše nedeljske smučarje; za mlajše, ki zaradi slabih semestralnih uspehov in še slabših nagrad ne izprosijo božjaka z avožnjo, za starejše, ki jim obljubljeno povišanje plač že zdaj življenje tako oslaja, da jim je okrog 15. v mesecu nekako tako, kot prej zadnjega...
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Takšnale je sreča srečnih
Vaiiti a
Zadnjič me je avto podrl, ko sem šel če2 ccsto. Dve ženski sta preplašeno zakričali. Pa se mi ni nič zgodilo. Prav nič. Pobral sem se, stepel prah z obleke in šei s sklonjeno glavo dalje.
Tisti dan sem dolgo blodil po cestah. Ob dveh popoldne me je podrl avto, ob desetih zvečer sem prišel domov. To je precej do'go.
Včasih, ko sem bil bolj otročji, sem kai tako hodil po cestah in spotoma pisal otroške pesmi. Takole med potjo sem se ustavil, izvlekel kos papirja iz žepa in napisai verz. Ne vem, kolikokrat sem se morai ustaviti in pisati, da je nastala pesem. Morda sem ves	blodil po ulicah,
da sem skoval pet kitic.
»Dobro je«, je rekei urednik, »še prinesite!«
Honorarja — 30 din. Menda sem pet ui taval po cestah in pisal verze; torej sem služil po 6 din na uro.
Zdaj nič več ne pišem pesmi. Ne vem, zakaj ne. Kar tako blodim po mestu. Ko :rem čez cesto, popazim, da me avto spet ne podere. Srečujem ljudi, ki hite vsak v ;vojo smer. Neko dekle se mi nasmehne, celo pomežikne. Morda ji je dolg čas in st u hoče. da bi jo ogovoril? Pa grem dalje. Nekam bi rad prišel. Tako, kamorkoli že. Čeve'j me žulji, na peti imam r^nvico ; strgale in sploh sem že truden od teh blo- i denj.	I
Mrak lega na mesto. Svetilničar hodi pred mano in prižiga plinske svetilke. Pridem do deske, kjer je nalepljen popoldrev-nik. Ljudje čitajo. Slabo se vidi ob med-leči svetlobi, pa čitalci tiščijo glave čisto k deski. Drug drugega odrivajo in se prestopajo. Seveda, vsi bi radi brali.
Zavijcm po stopnicah v cerkev. Stisnem se v mračen kot in slonim ob zidu. Svetnik me postrani g7eda z oltarja. Bog ve, kdo jt. ta sveti mož? Tak je, kakršni so običaino svetniki: v levi roki drži odprto knjigo, desnico ima dvignjeno, prve tri prste steg-njene, zadnja dva pa upognjena, kakor bi kaj razlagal ali učil. Morda je kak cerkven učenik. škof ali evangelist. Nikjer ne vid/m napisa. Morda je sveti Evstahij... Ampak moralo bi biti napisano, da bi človek vedel. Prav za prav ne vem, kaj mi je šmilo v glavo, da je ta kip na oltarju sv. Evstahij. Saj sploh nič ne vem o njem. Samo tako — s1'šal sem že to ime ali ga čital v koledarju.
Ko stopim na cesto, za trenutek obsta-nem in pomislim, kam in kod. Pa nič nt. vem, kam in kod. Nikakih opravkov nimam. Gledam ljudi, kako hite mimo. Nekdo mi celo reče: Servus, toda preden mu morem odzdraviti, je že pet korakov proč in moj »servus« ga komaj še ujame. Znanec se ozre in mi smehljaje se pokima z glavo. Dvajset korakov pred seboj uzrem učitelja Kranjca, ki moško korači proti meni. Spomnim se, da mu dolgujem kovača, in jo odkurim dalje.
Hit-:m po ulicah. Policaj gleda za mano. ?"ajbrž se mu zdim sumljiv... Nenadoma f m'nem v žersko:
»Av! Stor neroden! Kam divjaš?« me na-
hruli Vanda.
Zmeden stojim pred njo. Po čelu in licih mi lezejo znojne kaplje.
»Mama je šla v dramo. Predstava traja do enajstih. Juhuhu! Rompompom!« čeblja in se me tesno oklene pod roko.
Greva dalje. Ona si poje melodijo po taktu koraka. Včasih pri tem poredno poskoči in menja korak. Narahlo me udari z rokavico po obrazu, mi popravi ovratnik in oguljeno scefrano kravato. Ob ušesu mi potisne lase nazaj v frizuro. Odpenja mi gumbe na suknjiču, potem jih spet zapenja. Iz same razigranosti počenja take neumnosti.
»c5 bil pri večerji?« me vpraša. - »Bil.«
»Greš domov?«
»Da.«
»Pa treseš se — te zebe?«
»rp^fino je.
»Zakaj ne nosiš plašča?«
»Čenča!«
»Daj mi poljub, ker sem čenča!«
Njene tople ustne čutim na svojih. Kaj si vse domisli ta Vanda! Potem mi dopoveduje, da gre k teti po knjige, da se bo sr>0i urice zadržala, da me bo ob devetih počakala pred stolnico, saj je mama v teatru... Pred rdečo hišo me ustavi, e d'a"io me lonne do bledem licu:
»Adijo, fant! Ob devetih na svidenje!«
In zbeži po stopnicah kdo ve kam. Menda k teti po knjige. Ko bo pila čaj ali kavo pri svoji sorodnici, bo dobro pazila na pol urice. Venomer bo pogledovala na svojo zlato, zapestno uro. vrtela prstan, ga snemal in spet natikala na svoj drobceni prstek. Vse na njej je tako drobceno, majh
Jauna tribuna
bolnico!
Ko sem bil star 15 let, me je vzel nekoč moj že davno pokojni oče a seboj, ko je šel oDiskat nekega bolnika v bolnico. Takrat je bffa Ljubljana še res samo dolga vas Zdelo se mi je, kakor da me pelje bogve kako daleč. Tedaj so bili tam še po večini travniki Od bolnice dalje je stala le sem :n tja kaka hiša. Od tega je danes že raje več nego 45 let.
LJubljana se je čim dalje bolj razvijala. . zlasti pa se je po potresu neverjetno raz- J
Nad 34 let me vodi vsak dan pot 3 do 4krat mimo bolnice. Niti enkrat se mi še m pripetilo, da ne bi s sočutjem in tihim vzdihom obrnil oči v to poslopje. Najhuje mi je, kadar me veže dolžnost, iti koga obisKat. že samo vhod v to hišo pretrese Človeka, zlasti pa kadar vstopi v to ali ono prenapolnjeno dvorano, kjer ležijo ti trpini in čakajo zdravja ali — smrti. Pogled na te blede obraze, na njih žalostne oči in izmučene obraze pretrese človeka v hipu tako, da bi najraje ušel. Posebno je hudo če vidi človek takega mučenika ležati dostiki at oa tleh ali na nosilnici. Zgodilo
Kirurški paviljon, ki, kakor Trnjulčica zavit v pravljične sanje, čaka rešitve
širila. To vemo ln vidimo vsi, zlasti pa t oni, ki smo Imeli priliko opazovati to neverjetno hitro povečanje mesta. Isto velja j tudi za njeno okolico. Bolnica je za takratne čase brez dvoma popolnoma zadoščala, saj je Ljubljana štela takrat kakih 28 do 30.000 prebivalcev. Ne zadošča pa že zdavnaj več sedanjim potrebam. Pomisliti je treba današnje število prebivalstva, ki se še z vsakim dnem množi in s tem raste tudi število boL-ikov. Reči moramo, hvaia bogu, da nas ni vsaj doslej obiskala kaka epidemija Kake težave bi nastale v takem primeru, si lahko mislimo. Pa ni potreba da nas zadene taka katastrofa, dovolj je, da prečitamo vsako leto samo ono strašno šte;ilko nesrečnežev, ki si morajo v bolnici iskati pomoči.	I
Dipl. tehniki in graditelji
K občnemu zboru diplomiranih tehnikov, ki se je vršil 11. teb^uarja, b. imen k t^cki o reorganizaciji društva p^ip^muiu toie:
Odoor je mnenja, da je reorganizacija društva nujna, da se naše društvo iiii.ia.-a in pripoji k društvu p-ooiašocnih grauite-Ijev, s piipomuo, da je to uruSivo laid^cuu močnejše ter ima mnogo vec vpiiva. pa bi skupno imeli v tč č.aaov, ui s tem laže dosegu naše cilje. V banovini Hrvatski se je ta reorgau zacija že izvedia in društvo se je postavilo na stališče, da se iz vseh podkuj hrvatskega področja izselijo tisti, Ki niso hrvatske nasilnosti. Vprašamo se, kakšno stališče bo to društvo zavzelo proti nam, ki srno izven banovina Hrvatske, če se priključimo sekciji graditeljev v Zagrebu.
Mi smo mnenja, da bi društvo ali oiga-nlzacija v lo itUn svojega de.uvaaja lai^o pokazalo vsaj de^m uo^ch, če bi ono vodstvo na sv^je.n meatu. ±-o izjavi predsednika pa naša organ-zacija m ci^segia d-s^j Zlikanega u-p<-ha. Likvidacijo nase Oigani-zacije .n priKljueitev k urustvu graditeljev smatramo kot popolno kapitulacijo m priznanje lastne or0a.ni:aoijS.iie nezmožnosti. Naša organizacija išče pomoči in zasiombe pri drt-geip društvu, ki je bolj agilno, kljub temu, oa je po številu članstva manjše. S tem se Stanje aipionrLanih tehnikov, predvsem st.Ojuin in eieKtr^tohnikov, ne oo izbo. jšaiO. Tudi zaradi naslova mis.iuio, da je pri nas aiplomiran tehnik veiiKo Isclj poznan in ludi primernejši kakor pa gra-
no m ljubko, kakor na zalem otroku.
Vanda misii, da sem študent. Ne ve, da nisem študent, ne ve, kje stanujem, ne ve, da sem že dva dni lačen ko pes, da imam piašč v zastavijainici, da sem vse knjige, ob.eko, perilo, uro in aktovko znosil stari-narjem. . Solit se pojdi, ti, uboga, drobcena Vanda!
Tako, zdaj sem spet sam. In blodim po cestah.
Vanda je dobro dekle. Lani mi je podarila za god zlato dozo z mojim monogra-mom. Dolgo sem jo nosil po žepih. Ko ni bila cigaret, sem čike hrami v njej In ko sem še čike počikal, sem jo prodal Ber-notu za 800 din. Plačal sem hrano in stanovanje za dva meseca. Vando sem nalagat da sem jo izgubil. Pa je verjela.
»Uh, ti vse poizgubiš!« je rekla in mt jezno s pestjo sunila v ramo.
Bernot je rad tovarišem ponujal cigarete iz zlate doze. Pred njimi se je bahal, da mu jo je poklonila njegova Lida Midva z Bernotom imava prav za prav isti mono-gram. Torej vse v redu. Cisto verjetno, da mu jo je poklonila Lida. Celo pri zlatarju je bil in zvedel, da je zlata škatlica vredna celih 2500 din. Skoda, da nisem sam šel k zlatarju, preden sem jo bil prodal.
Ob cestah luči samotno brlijo Rahlo dežuje. Komaj čutim, da pada nekaka mehkobna rosa Ko stopam mimo kande-labma, slišim, kako plinska luč pritajeno gumi nad mano. Tam daleč, menda sto metrov daleč stoji drugi kandelaber in ona luč na njem bržkone tudi tako pošumeva. Pa to malokdo zapazi. Cemu naj bi tudi fapazil, ko vendar šumenje luči ni prav nič važno... Dežuje Rahlo dežuje. V laseh čutim mokro. Debela kaplja mi zdrsne čez lice do usten Cez čas prileze druga po isti poti, potem se utrnejo tri ali štiri hkratu, pa jih obrišem z rokavom.
se mi je pred nedolglm časom, da bi se bil kmalu sesedel, ko sem se mudil nekaj časa v nekem takem pr^sloru in ogledoval ta utoga človeška bitja Brez dvoma je to tudi za zdravnike mučno in neprijetno.
Zato bi bilo nujno, neodložljivo potrebno da se že vendar vsaj oni del poslopja, k je bil že pred časom na novo sezidan za kirurgični oddelek, primerno opremi ln z bolniki zasede Bol ;ica sama pa naj se ra ši l, oziroma naj se postavi nova. sedanjemu š.evilu prebivalstva primerna, v kateri naj vsak trp či dobi vsaj svojo po steljo. Bilo je že mn go k'icarjev. pridružujem se jim tudi jaz, kot davkoplačevalec in človek, ki in.am v seb. čut do b'lžnje ga.	Avgust Juh
dit lj Princlpielno nam pa ne gre za na slov, ker naslov snm ni važen Gre sami za to, da je na,sl iv z zakonom zaščiten Re rganteaclja dru tva bi prišla v pošte Kvečjemu ^a gra . b n? tehnike Teh Ikorr dru;jih strok bi ta reorganizacija staiež samo poslabšala.
Niti na^m^nj nI a^o nameri« napadat ali obsojati skupio delovanje tem eč tc akcijo še pozdravlja.no. S;no pa odioči proti združit i obeh dr ičtev v eno ker « tem izguVmo srna~fo'na<5t Isto M'ji za govar a tudi b*o tt's':i pekMja dip'omi ranih tehnikov V pri c u. da se /s? t< kljub temu 'zvsJe 'M bil vs: bodoči stroji! in elektro'rh iki prmorani. vpisati ie v beo^raj-ko sekcija diniT-i an'h tehirko Upam a da so tenra mn nja tudi -si absol venti strojn~~a in ele*:tr~teh Pn^gi cd delka ter j-h pozi -an-o d" na drugem lz rednem obenem zboru, ki bo v kratkem to p eprečijo.
Najbolje je da o^ane druStvo ^am" stoj nai po 16 I tih delovanja vzdrž ter sgfre^e dehije, in pren Ičanl smo, d-uspeh ne b-> i ostal. — Ah-'"l'-en*.fe stroj "e a otlse';a Teh ilške sre "nje šole v Ljn-tjani.
Iz tasrljs ln praLss
Strokovno glasilo »St.oj~.odja« je oL javilo čltnek, v katerem je b.4a izkazan« visoka aktivnost železniških piog v območju ljubljanskega ravnateljstva. Tam so bili na primeren način podan, pregledni podatki, kako se je ta aktivnost d-segla z Intenz.vnostjo in racionalizacijo dela. Poudarjeno je bilo, da ima za to visoko aktivnost veliko zaslugo st.ojno osebje. Omenjena sta bila tudi strjjna »stahanovca« iz Sevnice, ki sta dosegla reko. d v požrtvovalnosti z brezplačnim nadurnim delom; vrš-la sta namreč v dobrobit žele niške uprave 12odnosno 13 ur nadurnega dela v enem dnevu preko po zakonu določenega Surnega delavnika, ki ga določa s posebno uredbo minististvo za socialno politiko ln naiodno zdravje.
Skoro enaki primeri intenzlvitetnega dela v enem dnevu se dogajajo tudi na po staji Ljubljana kjer primanjkuje tzvežoa-nega strojnega osebja ln so bili zaradi tega za strojevodje Lpiašani pok.icni kurjači za strojevodsko službo pri premiku. Neka- j teri od teh vrše službo pri ogrevanju garnitur, morajo pa tudi premikati z vlaki z enega tira na drugega, ker je osebni kolodvor za izvoz ln prevoz vlakov premajhen. Ta strojni »stahanovec« vrši dolžnos i strojevodje ln kurjača, ln to od 3 do 19 ur nepretrgane službe na stroju brez kurjača ter se z vlakom unvka sam, kar je v protislovju z obstoječimi predp si za strojevodja in kurjače (točka 1. člena 4. Imenovanega nredpisa, ki določa, da morata biti pri premiku na stioju oba, strojevodja in kurjač).
Ali je res, da je bil nekt tak strojn: »stahanovec«, ki je v smislu Čl. 4.. točke 11 navodil za strojevodje in kurjače vpisal v prijavno knjigo, da ne more sam cp av-ljatl tako dolge ln naporne službe (približno 16 do 17 ur), deležen obljube, da bo v primeru, če še enkrat vpiše taka prjavo v prijavno knjigo, dodeljen kot kurjač k stroju vrste 20? To postopanje je v proti sloviu z omenjenim člen m pre1p'sov za strojevodje in ku ječe. ki tofno d leča. di morata stroje* od ja in kurlač v primeru utrujenosti in 'zčrp~nosM dati n's~»e->o iz javo, di ne moreta dalj? on-'" "^ti .služba V tem primeru je kurilnica d^~na, nemu i
doma zahtevati od oddelka potrebno osebje kot »talno ojačenje in pomoč.
Iz navedenega primera je jasno razvidno, da je pomanjkanje strojnega osebja, ki bi se moralo na vsak način nadoknaditi z zadostnLn šle.ilom osebja; uprava bi si ga lah.-io priskrbela lz vrst bre_poselnlh delavcev.	Strojevodja.
hadnlke!
Policija in mestna občina vsako leto, ko zapade sneg, pozivajo hišne posestnike, naj očistijo hodnike pred svoj mi hišami oziroma parcelami, ker bi sicer bili kazno-
vani. Mislim, da ta odredba velja za vse posestnike, ki spacajo pod mesto Ljublja no, ne pa same za one, do kater-h pride stražmkova noga.
Prebivalci, ki stanujejo malo dalje od centra, morajo često celo po par tednih ko je zapadei zadnji sneg, hoditi po neočiščenih hodnikih Zato je tudi potem, ko je drugod že popolnoma suha pot, na teh hodn kih še vedno b.ozga in plundra. Dobro bi bLo če bi take brezobzirne posestnike javno ožigosali v listih.
Prosim mes.no občino in pjlicijo, da napravita v tem oziru red, ki naj velja za vse enako!
»študent je vsega kriv"
»Kaj pa hodiš toliko v šolo, ko še starih mer v nove spreminjati ne znaš!« — tako je preprost kmet presodil študenta, ki ni znal zemljiške mape brati
Članek »Samoobtožba študenta« je med nami dijaki dvignil precej prahu Zadnji ponedeljek sta po našem razredu krožila dva izvoda ponedeljskega Jutra m vsak jt hotel vedeti, kdo nas je tako na splošno naslikal Naj še jaz povem svojo V marsikateri stvari Ima pisec prav, v vsem pa ne. Gotovo )e avtor članka že slišal kritiko od strani svojih kolegov, če je študent.
Po piščevem mnenju sta reforme po trebni le preobremenjenost profesorjev in prenapolnjenost razredov Preobremenjenost. preveč nagromadeno gradivo in slaba metodika so pri njem pojmi, ki jih študent ne pozna. To so le pojmi zaskrbljenih staršev.
Kar drži, je, da so naši razredi prenabiti in zato profesor ne dosega uspehov, kakor bi jih pri razredu s tridesetimi učenci; takih pa pri nas nI. Torej drugega res ni treba, kakor zmanjšati število učencev po razredih na ta način, da se ustvari vec paralelk Tako bi z enim samim mahom ubili kar tri muhe profesorji, ki čakajo ns službo, bi službo dobili, razredi bi se zmanjšali po številu učencev tn ori tem bi bili profesorji razbremenjeni in bi lahko posvetili več pozornosti vsakemu posamezniku Da pa dijak ni preobremenlen ali relo da nima skoro kaj dela. ne drži Ct bi hotel res predelati snov ki mi io v šoli nalože za vsak naslednji dan bi imel vsekakor dela pozno v noč Ne rečem da pridejo vmes dnevi, ko ni toliko dela ali so pa spet taki. ko se nabere toliko snovi, da je tudi celo noč ne bi predelal če bi jo hotel res znati. Ce vzamem na primer le tri predmete izmed dvanajstih latinščino, francoščino in nemščino in vsako lekcijo natančno prepariram, mi pride dnevno naj manj po pet in dvaiset novih besed kar le ni kar t«Vrv nri tem pa slovnice niti zraven ne štejem.
P:se<- nrrvi kako učeni so b'11 svoie dni dijaki MVim. da le prav malo takih ki v to verujejo avtnriu č^nka oa iz srca raa puščrm to pobožno misel Kar spomnite se na svnln prvo aTi drugo §n1o' Ali niste tedaj mVIM. kako oč®ni že moraip biti ne-tpgnVi kaj se'e nsmngnlci da ne nmf»niom Vvdon+^v no visokih 50'ah' Kn pa io diiak n^rp/p do te«a	pa vidi da 'e ni taka
si1a ? učenostjo T?kn si tudi nrp^ctavMa ma nč^ne stare focp pa hi tud' uprnvalj v tn !'?«>nr>st n?>5-'h prpH«'Vnv ki so rav--•n t-lm euMM k'op< VaVnr r*ane« mi rp*? da so b;'i tn Hnd^n 7 vspmi =:,">h'>o*nv |p r»a sta^a stvar da so b't iri m*rvp v v«P Hat' nr'd
t—it-nf rjr»r> jr».i včac<>i <so MM na v. «•	na nI	npepm bo
tr -Va Vn nra*r<- %fjp bnr*'«p hndi oj rr.-!-'-" vt saj v svoji mladosti nič bolj.«
-'s'p b'1! «
r>~	r« r1f> en vp v et^t^V	n^tl
•r? — '-r— — p I r> r*ta V, f m^ra^i 7n?t' sVnfO
vse Nibe^unško pesem na pamet Ce bi pa vprašal koga ki je tedaj hodil v šolo koli ko jih je bilo. ki so jo znali bi dobi naj brž tak odgovor kakoi če bi vprašal v na
šem razredu, koliko jih zna Prešerna na pamet
Dijak »prešprica« marsikako lekcijo Re& ;e to Zdaj pa poglejmo, zakaj. Po piščevem mnenju le zato. ker so profesorji preveč popustljivi in dijakov ne prisilijo k učenju Nekaj je to, poleg tega je pa še drug. morda bolj tehten razlog Poglejmo, na primer, prirodopis v petem razredu Znati moraš oz. učiti >se moraš imena rastlin, kar jih je v knjigi, kako se ta ali ona plodi, koliko prašnikov ima ali je pestič nadrasel ali podrasel in to še o onih ki jih še nikoli nisi vide! ln jih morda tudi ne boš. Kakšen pomen naj ima ta uk? Ce pa vem. da ne bom vprašan, bi bil pa neumen če bi se to učil. ker menda nihče ne more reči. da bo to snov. če se je je tudi naučit čez mesec še znal. Le verujmo. da gospodje profesorji to vedo in temu primerno urede izpraševanje lepo od A do Z In čisto prav imajo ker vedo da ima učenec dosti dela s predmeti, ki mu bodo koristili v živ-ienju.
T — ali naj se pot»m rasfnstvo ir živalstvo vržeta 17 omarama' Kai Se' Res ie to vrela ka.*a kakor pravi pisec, tn se je nihče ne loti Naj »orel na tem mestu navedem samo en nasvet ki je bil sprožen nekje Ostanimo kar pri Drirodopisu Učencem vsakemu posebej naj bi profesor raz delil snov ce'ega leta in vsak M moral svoj trmat natančno predelati in i? dane snovi napraviti zanimiv referat ki bi ea prebrai nred razredom seveda bi da h* tovarSen. svoio snov n«7nrnp1p pnka7a1 lahko tudi risal Ko b> bilo predavanje končano bi se razvid -ip*a'a In bi referpntu !sbko ugo variali Ta bi se mora' braniti in pn fprr. in da do delu b' bil onpn»en Sn«olri bi oa nrav gntrvo toliko pridobili kakor z dana 5niim suh'm in nrisP^n-m učenipm predavatelj bi pa bil podkovan v «vnV «troki !n rel razred skupal bi snov obvladal
Naša šola ie postavi ipna ^pr rav Ip real na da'eč za resnično 7'vMpnje Pispc član ira oravi da je Teba u*pnre 'e prasniti k •i^pniu reforme p8 tri-ba In ravno *o ni res Pač ds ie treba 4ol< dati 'e>nej
zvp7p 7 *ivhen!om * spdanirstjo 7!a*t' Mrdi 7erdnvin» b'. bila ahko bol' .animi va in or'v,4fna K^lr -»prua 'on orihaj?-*'ovek '7 <ianr{n'p 5r»'p n»l pnv? »ale moi loeodpk N«>ki kmet me je v nnvahi! da b- mu no	4k mar' 'z
ne"' "eko nar ptr> Kpt na ra7troan; map-m h"r mprPa «pm *'s*r ndoo\'pdal Tedai ■5Pm oa s^Sa' hacprt«. i^i cr mf eoH"p ^Ka" na hn'1?	v 5nln ko 5p »t^rih mer v
nnvp np 7naS cr-rr»m'niat)'« Lahko si anicll •o troiT rr»p 'p H"ri <r?>m Tn nrav l«- me' »ato erm si po »pn<-m«->n fr !tet-"Vr kr -prr 'o na iniBi mapi našel take kakot no Hntpp
ii p- (jprnJ-jn Irrto Ip >Pm'l kriv V -tr« mr>T-; ;am ^'iok »' vpčli 0» npfivHenj
V" iiVft'--	Pip ria nrrtfocnri- na «rlo
?no niso nudobni pa drži saj so bili sami lijak' Oni nas ne >bsojajc toliko kakor ie sami	K F
2I2 j Jr^rcsv in mcčcL-ijev
Te dni je »Jutro« poročalo o občnem zboru ijjbijaa^kjga Aero-kiuoa. v nasi-u-ijem d-Uaja.iio še n-.taj p/uro^/nosa o ae-u nnaai-ie v juu.auKcui m iiiOdeisAtein vjvi_cku.
Prvi te^aj v ae.o.ieka se je visn od z-k. lebiua.ju d j 15. »prna ia_toKe^a leta. item^ritirai je g. dr. i.^p. z lotalo.11 »^i_ir«. S^lcu.jj se .,e visiio na jaJrainin io-LaiJi tipa iG.u..aj tjabj H«, v tem tečaju je oii«, 6 Ka-uidatov, ki so tečaj ajsjlvira-i skupno v 12 foLtni v č^su lrf ur 21 minat. v okiooiu se je v.sil ^i-a^i tečaj s ticeu ci, ki ga iz.-šili v poetih v skupnem ča3u 76 ur 13 m.nuL. tt.ljub dej t.u, da sta letali za cosego po...e.iib-iej~-li rezultatov nemogoči, 30 se ncknte.i jadra.ci že jpoznali v tt.mičnem jadranju te» so ta.-o dosegli višinske po0oje za izpit »Srebrni C«. Z istim ietalem so se naši jadralci udeležili II dižav^eja tekmovanja v Mariboru, kjer so proti pričako/anju za.eJli Letje i.iostj v .p šni kiasif kaciji ter p. vo mest j v akrobacijah in v p.istajanjU na določeno mesto. Ljub janilca „ad.-3lna ek-cija je poslala d a svoja člana v B ojrad, kjer sta n~pravila Izpit za diplo.r.i ana ja-dralaa uči elja. JaJraln S3':clja e sk b.la tudi za propagando tar s: j3 udilriiia mitingov v zvezi z motrim sd:cijo. Obl .stni odtor bo sk šal re rg ni 1 a'.i jad a'. skupine v Kranju, T'oCe j 1, Ncve 1 me tu na Jesenic.ah v T bo ^h. Lrc h Kraaj ski gori. Litiji Lani"*u ii L'u" Ija i Da je je cr~an zirai san ost jne jnd a'ne šole v Kočevju, Novem <~estu ln na Jes nicah.
V maju je bil pred Narodiim don""-a krrt rove a jad a'ne a letala, '"a j ib'jan rkam leta'išč-i se je vrJi' t"čai v lct~n'u z avtov'okon. P ip ave so se p ič:le ž? v juni'u poiz^us^l n-l->'i v ck obru n-ed em ko se je tečai pričel 5 n~ve"ibra. Refle' tanto^' ie bilo preko 60 aore.r'1 na ro ! 3D učencev v kr t' - iasu šolanja s
tečajniki napravili osem lzpIfov »A« ln l »B«, kar je zelo ^ado olji v uspeh v primeri s skromnimi sredstvi, ki so bila za šolanje no razpolago. Skupno so mladi jadralci Izvršili 203 poletov v času 35 ur 30 minut. Ostali tečajn ki bodo delali iz pite takoj v pričetku nove jadralne sezone, čin bo dovolj lepo vreme.
Letenje v jadralnem centru na Blokah se ie pričelo lani Ž2 v velikonočnih pečit-ri?r.h redn ■ š lanje pa 15 junija in je tra-ja'o d-i konca oktobra ka je bilo šolanje ote*k č^no r^di n p skopaj č~ga jesenskeg deževja. I et~či park I I š e jadralne šo'e je ob o'vor tvi s~zo->e oblegal 4 šalske an-^rate ipa >Zoo;lin?r« ln 3 prehodna letala tipa S lama "der«. P zaeje se je leteči park -omno":il še ^a 2 "D"nla t'pa »Z<5g-lincr« s'Mipnn e bilo v bloški šoli 122 učencev med nil -i 82 di °kov, ostali so bili po verini oh trnki. Vs^h Iznl^ov. napravljenih v o-et^k"' Fe-"-nl. 1e bPo 156 ln sicer: 59 »*« 31 »Bt 33 »C«. 30 uradnih »C« ln 7 ra »"--v-mi C«. I^vrfenlh je bi'0 3757 np^e+ov In i^drani v
, 1ir 28	47 opVnnd. Naldališe
jp traialo 7 u- minut ln 41 sek ^'nnig jad^^n^Ta lntn'-t"a v področju odbora A.-r k'uha 1p hlto lani nn"*-■*-« "p- 19 l->-t»-a1->lh «sk-'n'n 5*?72 no'e-tn" "04 41 "'ln ^^"»nia. 19i lT"ržb»t--,v>	Mii^^Mffl n-»'«t v d->Mlno Je
n7 i^-v, A-entmo 'd"1''*' na 1p tra-7 ,.»• v-v-i-nt Ab-^^i^n" '-'^Ina 1p do-snrr<'* ",9'>T m rpl~t!vn«» n*> l^o m .T"d-al-el nJi na ra^pit- rrr, ti Sol°V'h ln 7 pre-v srm^a^l na sn 3 šo'?ka le-ta*a ia na ono prpHn^no jn -iaoko m<~žno »r-di graditelji so v delavnici prebil" 620 ur.
V m-da'skl sekciji je blln Izvrgpnlh 30 tn^n ev: na I drž r~al d gl -•naziii 9- na TIT. drž sri nna-fj« 4 n-> rpoščanskl šoli na Prul3h i v fll **?dr 2. v Novem mestu 2,
v Kočevju 3, v Kranju 3, v Poljanah 1 ln 1 tečaj za modelske učitelje v Ljubljani. V meščans.d šoli so bili tečaji kot obvezni učni predmet (rolno delo). Na Blokah so
pnrtuili mede teti tekme, katerih se je udeležilo 62 tekmovalcev z 80 modeli. Po-
iobne modelčke tekme so modelarji priredili na Jesenicah in v Kočevju. Ljub jm-?ki modelarji so se udeležili tudi izbirnih tekem za mednarodno tekmovanje v Londonu ki so se vršile v velikih počitnicah v Beogradu. Naši zastopniki so se v Beogradu udeležili tekem s tremi modeli in so dosegli drugo merto.
Pred d /ema mescema se je v Ljubljani osnoval tehnični modelFki cdbor in reprezentančna elitna grupa, ki šteje prvov.st-ne č^ne in modelarje V propagandne namene so model^k* sekcije mestnih cdborav ln ob'a^tneera odbora v Ljubljani Driredile razne model?ke razstave na T. drž re~*"il gdmnazl'1 v LlubH^ni. gt. Vidu, Kranju, Kočevju in na Jesenicah.
F^t^amaer
Vmesno klelo topel
med razvijanjem in ustavljeni m Dapir-iev ne bo hotel nihče več Do^r-sati. kd.r jo je kdaj D^skujil. Učine.c ra vijan a ustavi v trenutku, papir ščiti in mu da snažne beline, v ustavljalec se ne prenašajo ostank: razvijalca, ki bi utegnili povzročiti kolesne madeže na papir;u. Običajno priporočalo 5ods otno rast'p no ocetne kisline ali 4odstotro ra too no kalijevega metabisu f ta. Upo.abne pa o tudi druge kislina, kakor citronova in zlasti žveo ena. ki deluie tako energ ono. da nam zadostuje v razredčenost 1 do 2 Dromfov 2vep'ena kislima je k t vmesna kopel torei najcenejša Pazit oa moramo na to. da vliiemo kislino v vr.do in ne vode na kislino da nam kakšna krplia ki-°line ne brizgne v obraz in oči Sam 'b ?ebi ie umevno da za kisl:r * ° kooel: ne smerno upcr"bliat; kov?n~kih skled s poškodovanim emailem P/ed n o ložimo oapir iz vmesne kopeli v ustav'jal"c bi ga morali po sfarih navodilih v čisti vodi dobro izerati di se ostanki kisle kooe'i ne prenesejo v ustav'jeva'ec. Po naših z-kušniah ni nobene škode tud če p""'de papir iz vmesne koocli narsvn st v urtav-Ijevalec Seveda pa imam" npvadn. da si nripravima v?akok-at prim -na ko' č:no «vežeea u^tavlievaloa in da že rabliene kopeli zliiemo stran.
Koloriranje fotografij
ie stvar ki io nače no od .lanjamo vsi vneti Di'.o>.asi čniti-ue.e uine.i.st. V d bi barvn.h tiimov ie postalo še bo.i zasta.elj. vendai oa so Drimen ko si želimo ka-.šno vsai de.no oobarvati d. ook^emu predmet kolikor moaoče tJ-sen. kakršen se lam Drevisiaviia v nar-v. Pos b ju foto-iraLie s tehničnimi in znaa.tv.n.m nameni zahtevajo včas.h takšne cb.avnave Ndčinov ko.or.rama ie več. Zadnia števil-■ca »Phoiobiatu-r« k i.h izdajo A^iii pri-oor^ča sledečo meitdo.
Na foto-;raiiio z motono dov. š no kan mo dve do tri kaplje mešanice U en k.h di-lov lanene_a o.ja in terDentina tei Uh s krpico dobro razmaZemo. Tr.ba je le malo te mešanice Barve nane em p. tem i grobimi črtam; z barvnim, sv.nčmk: m iih isto tako razmaž mo s krp co. Vm sne tone dob.mo s ocm šanjem razn h barv. Z be im svinčnikom napravimo temna mesta fotografije sv^t e ša. sve lob? poudarimo s pomočjo mehke brisalne gime. ki ž njo barvo ooberemo Neu p h v pri tei metcd koloriranja ne more biti ker se da vsa barva z neko' 'ko kapljicam: mešanice iz laneness olja in teroentina spet oobrati Prve Doskuse bomo naoravili s oobarvanjem v enem samem tonu.
Februarska številka ,>Galefi]3"
obravnava na uvodnem mestu ulogo rok v fotografskih DOitretih in daie podrobna navodila glede tega orecei težavnega področja fotografiranja. V drugem članku razlaga dr Grabner po em meri a za svetlobo »luxa« in njegove odnosa je do osvetlitve Nadaljnji članki se bavijo s tehn ko fotografske karikature, tehaiko siihuetne fotorafiie itd., osem lepih umetniških prilog do delih nemških, belgijskih. hcTand-skih. ameriških in norveških moistrov fotografije nam daie nekai voogleda v sodobno mednarodno fotogrsf^o snovanjs, kolikor je to v današnjih prilikah sploh mogoče.
Pri sušenju
ton večine fotosraf-kih Dapirjev ma'o potemni. To ie treba upoštevati že pri razvijanju. Nekateri DaDirii imaio tudi navado, da dobe sočen ton v črninah šele v usiav-ljevalcu. zato bi bilo narobe, če bi iih v razvijalcu Dredolgo mučili.
Pretemne tiske
lahko še naknadno ma^o oslab'mo. in sicer s precej razredčenim Farmerjavim s ablicem Paziti moramo na to. da vzamemo tisk oravočasno iz kuDeli in da ga potem dobro izperemo.
Ojačevanie pozitivov ie mani oreprorta stvar in običajno ne uspe zadovoljivo. Dobro izpran tisk zbledimo nainrvo v raztopini 100 ccm vede. 1 e krem-ve kisline in 0.5 kalijevega bromida Nato izperemo' in ponovno razvijemo v kakšnem razvijalcu. ki dela malo trše n. or. v hidroki-nomu.
Fotoklub LJuVj na: V torek in petc'c ob 19. začetniški tečaj nraktič e vaja v snemanju. — V n-delio izlet ro d gov ru.
Eksekativa Zveze slovensl ih fo' rma-terskih društev ima se o v oete'r 23. t. m. ob 20. v lokalu Fotokluba Ljubljane.
Kupou za brezplačno , Minuto pomeeka" Štev, IZ
PRED SODISČEM
~ Priznate, da ste tcž!tel;'u rekli opica ?
— Ne spominja n se p -av dobro, toda delj ga gledam, bolj mi zdi, da je mož« no, da sem mu rekel!
Zvezde v notranjosti
Sistem rimske ceste
Radovednim zvezdogledom današnje dobe ni več dovolj, da nzajo zmeriti razdalje med posameznimi zvezdami, da znajo izračunati njih težo, obseg in pota ter povedati o njih mnogo lepega in zanimivega — vsega tega jim je še večino premalo. Njih radoznalost gre še globlje: zvedeti hočejo. kakšne so neki zvezde v notranjosti. Po dognanih pri opazovanju so razdelili zvezde na tri skupine.
Prvo tvorita naše Sonce in Sirius. Tu je v;>e običajno in v redu. Ako se gmota zmanjšuje, pada tudi svetlobna sila in toplota in zmanjšuje se njih polumer. Druga skupina so orjaki. Polumer nekaterih je enak razdalji Sonca od Jupitra, t. j. 750 milijonov kilometrov, njihova gostota pa je neznatna. Sem spadajo Alclebnran (B k), Etelgeuze (Orion), Antares (škorpijon), Capella (Aurigea), Arcturus (Bootes).
Ozvedja, kamor spadajo naštete zvezde,
smo dejali v oklepaje.
Najbolj čudne pa so razmere pri tretji skupini, ki ji pravijo tudi skupina belih pritlikavcev. Njihova gmota je nekoliko manjša od gmote Sonca, njihov polumer pa je zelo majhen, s čimer zrase gostota tako močno, da si tega ne moremo niti predstavljati. Vzemimo za primer Sirius. To je dvozvezdje, od katerega en del spada k prvi skupini, drugi del pa med bele pritlikavce, kar so odkrili 1862. Da sveti z belo svetlobo, so pa dognali šele 1914. Gmota tega belega pritlikavca je enaka štirim petinam gmote našega sonca, daje pa samo 360. del sončne svetlobe. Njegov polumer je večji od polumera Zemlje (6356 km) in manjši od polumera Urana (24.000 km) Kako se tedaj v tako kroglico spravijo štiri petine gmote našega Son-
CJ

y£, m v
•l^o.- h-če dobia znamka s pomočjo zali.^ .A,... . U-^U, O! lilU*LL 11U	Ud bUul o-.iJi p.l.ilwJ.C.i .ad.Uli^
L.^. J j^H k A.iiiO.	be	lic jjlU-
U",—	ua uo	b>iLjw iicujjui
li.. ... uUuc	op.v uou.e, ce
J^O .Oci* ^O^.ci, llU^l ^J^l^LuJ^ LciKC Si.vcil'1, li„ tsj	sitiiio LU..a-il iJ.-U.Wi/ lui Jliii
p..	v v/.jO,-	i.O iid. UuliCu O^aaI
ovo. ..uj.tc	, cU.	. CU.JC Z^ičUiiK
,.c...ci.,lci nO.	Gc ..o^e.i.o i.ne-
l* ua	i<_S VOac.jc hi cc nuj liani
i, ----x O - C..1.
l.aui j^. primerne in ad stne množico	uij oi j-j.i i^aj^iej priskrb.. To
St: . >_,.a ne Uj d.o, ua ul ci~ » .a v«aj ul-ik.i—1. .iti	V Z-p. iJ^ii^u—Atio JO liiilU^O
p.ni so p--*.	za picSK.uo
z	za za.»ieaja»o.
liuji' iiua. duoic z.eza, si bo s.cušai za-got^.iu	uue.^e po-si-a pri vecj.n
uli ouio^tuh. se -icjr no p~i>.e~i vcd^o, Ker sede sagio v vsaid p—-t. ni ij-^ja, ki s>a...i zL.ii ajj zaanike, a lu Li La.u p-^zkus ie usp-šcn. Kazen tega je Zuu s-.iotiuo, da ^i oskro-mo oJ viiuce i-daje znamk, ki so le kratek čas v p-0-..etu, neK.aj i^a^lj-nih te^ij (čo nam žeAj io ciopašča; ter jin spiavLuo za po-za....-n,avanje. Zeio K.r.s.na pot, da p.i-ooi-uo matjiiol, po^.e^en za meuja-vo, je tud. naKup dobi in our^zkov (»škar-ta«), kakor jih predajajo pošte ia prepro-uaja_o naprej trgovci. i-n takjiii nakupu pa ino.amo paziti, da je kupljeni zavoj še nedotaknjen in plombi an, kajU v nasprotnem pri.aeru nam bo tak paket v samo razočaranje. Tak škart kupujemo torej (razea na pošti> sa.no pri za.ieolji.ih trgovcih. Isaualjnja pot, da se preskrbimo z znamkami, so d„bri »paketi« in serije zn.jnk. Ujjod-ie ponudbe najdemo v malih oglasili skoro vsakega lista, česar pri tak.h nakupih še samo nimamo, bomo obdržali, ostalo po poraLi i za menjanja. Tud. na. dražbah dobi.no včasih za majhen denar precej vredne znamke, ki nam pridejo prav za naše namene.
Menjanje »znamka za znamko« je tu in tam uporabno, posebio če gre za začetnike. Starejši zbiralec gotovo ne bo kazal zanimanja za tovrstno zamenjavo. Najboljši teme'j za menjanje je vsekakor »ka-taložna vrednost za kataležno vrednost«.
h JI
Saj če b? človek po pravici ?n resrfci p. Ipo. adoval o življenju in siru Li mn Le.e Marije Lesnkove bi to izzvenelo v lepo, dobro pravljico, kajti kot veste, so p.av- ; lilce sKoiaj zmeiom dobre in se nemara j vpirav zaradi tega, ker je tol ko čiste, ve- ! like in redke dobrote v njih, imenujejo pravljice. Resnični, ot >p jivi svet pa je nekam čisto drugačen in kakršen že je ta svet. takšno je tudi ž vi jen je ljudi. Ljudje pa n'smo, natanko vzeto, niti posebna dobri, niti posebno slabi — tako nekje po sredi teče račun dobrega in zlega, ki nam lajša ali bremeni vest.
O materah so se gc-vorile ?n pisale že velika besede in mati Mar ja Lesnikova je en tak resn čen, redek primer same dobrote in neseb Cnega žrtvovanja, ki se sicer nekater krat malce po krivici in pre-ccj pretil ano v velikih vz evkih hi b'este-člh f.azah pripi£iije poslanstvu n čisLemu pojmovanju materinstva.
Živela je mati, ki je :me'a dva 3!ncva ... Milite si takSnole skromno, tesno stanovanje s pogledom na vit v stari hiši našega. starega mosta. Pred oknom vsako pomlad zeleni !n vzcvete nekaj šibkih jablan, potlej spet zVovje za?!ra pot očem. Skeci šireko stran neba nad dversč m 11-je svetloba v prijrzno pometeno s--fco pr: oknu se i z? šivalnim s':rc;'em ure in ure skozi leto «n ^rn m-ti ?Tarr> T^sVkova Zdi se da i ;' n; a te M 11 jo m no pii ki o j« k, na sreči, k^jti ^o^aj ji je
■.mrl mož, družinski rejnik 'n ostala sta ji dva sinka v tolažbo in v spoiuin. Ta dva sinka sta pc^lej izpolnjevala njeno življe-| nje do kraja; za ta dva sinka je v vseh j teh dolgih le* h kanila vsak dan drrbna kajplja ž've krvi iz materinega srca. Pozno v noč je drdral šivalni stroj in roke i matere Ma.ije so neutrudno venomar šivale, venomer šivale od nedelje preko delavnikov spet c7o nedelje in ni ga bilo skoraj praznika, ki bi nršel te roke prazne. Ni šala. n! kar tako živeti dva sinka ln če je še človeku dana dobrota in prizadevnost skrb', tiste prave žive, tople skrbi matere do svojih otrok — potlej resnično ni stvaii, ki bi ga le količkaj zadržala od ene same močne volje in neusahljivega hotenja, da bi jim bilo — otrrkom — na svetu čim bolje, čim lepše. Nekaj vse več, nekaj povsem drugega 'n neprimerno dragocenejšega je to hotenje od preprostega outa dolžnosti. Cut dolžnosti narekuje razumu t sto p:avo. tisto drugo pa prha ja iz čustva iz lepete m dobrote srca, kl je n:ma vs?k 'o in se je ne more torej tudi nihče priuč ti!
Sinka sta rasla ob drdranju šivalnega stroja Ničesar hudega se jima ni nikoli zgodii'o saj je bedela vsekdar nad njima materina skrb. Kar nekam pusto in pra--Tia je b lo materi Mariji tisti čas. ko ju T bfo r'0-^a ko sta hoc'ila v ?o!o. ko sta e uč;la v merfu vsak za svoj nokl c. In ko sta se vinila s.pet k njej, ko sta šaii
ca, je naravnost nezapopadljivo. Košček gmote tega pritlikavca v velikosti škatlice za šiblce bi tehtal približno pet metrskih stotov. Ta trabant je oddaljen od Slriusa tri milijard km, tedaj toliko, kolikor znaša razdalja med Soncem ln Uranom. To pa ni edini primer te vrste. Zvezdoslovcl poznajo kak ducat sličnih zvezd. Nekatere so del dvozvezdja, druge pa kar same potujejo po vsemirju. Omenjena gostota se nam zdi velikanska, kaj naj šele rečemo o gostoti nekaterih drugih zvezd?
V sozvezdju Kuščarja je zvezdica, na kateri vlada toplota 28.000 stopinj Celzija. Po vsem sodeč, je to najmanjša doslej znana zvezda, polumer ima kakih 3200 km. Izračunali so pa, da znaša nje povprečna gostota 36.C00.000, v notranjosti pa 1000 milijonov. Z drugo besedo: En kubični centimeter gmote iz njene notranjosti bi tehtal 10.000 metrskih stotov. Ce bi ta zvezda imela kakega trabanta, bi se ta moral zavrteti okoli nje v dveh sekundah, ker bi se sicer takoj zrušil nanjo, kajti nje privlačnost je petnajst milijonkrat večja kakor težnost na zemlji.
Ako hočemo razumeti stvar ln sploh verjeti, da je kaka možnost za obstoj take gmote, se moramo obrniti na kemika in na fizika, da-li prirodni zakoni sploh dopuščajo take gorostasnosti. V tem pogledu pa je ravno atomska fizika potrdila dognanja zvezdoslovcev. Posamezni deli gmote so sestavljeni iz atomov znanih kemičnih prvin. Ako se zvišuje tlak in toplota, nastaja najprej jonizacija, elektroni se ločijo od jedra ln s tem nastajajo razne vrste elektronovega plina. Z nadaljnlm zvišanjem toplote se doseže to. da se posamezni delci atomov, elektroni, protoni in ne-utronl stisnejo tako gosto, da se med seboj dotikajo ln to je ravno pri belih pritlikavcih. Na ta način se zmesti velika množina gmote v majhnem prostoru in gostota doseže one gorostasne številke. Na zemlji seveda tega re moremo dokazati. Ako bi prenesli košček take gmote k nam. bi vsi delci atomov zavzeli ono mesto, ki jim gre, to pa tako hitro, da bi bila to eksplozija in imeli bi pred seboj zopet čisto običajno gmoto.
nje zjiamk
Ta postopek nas ščiti pred obojestranskim opeuarjen,em in nas varuje neljubih nesporazumov. — Zelo ugodno je, če si vse svoje podvojene znamke skrono preberemo, jih lepo naicpi.no na zato primerne liste, opremimo s kataložno številko in ceno ter jih nato, urejene po državah, pošljemo svojemu to.ar.šu, s kate.im smo navezali stike. Ta si bo manjkajoče obdržal, ostalo pa nam bo vrnil, če pa hečemo, da odpade to lomanje znamk sem in tja, se bomo po-služili »manko lis.«, katere uporabljajo starejši zbiralci; svojemu prijatelju pošlješ seznam vseh znamk, ki ti manjkajo, ter ga tudi sam prosiš za enako. Najlaže napraviš tak seznam, če navedeš štev.lke manjkajočih znamk g'eie na kak katalog
Vsak zbiralec stremi za tem, da si p i-dobi v vsaki državi, za katere znamke se zanima, stalr.ega in poštenega tovariša. Naslove zbiralcev najdemo v seznamih raznih filatelističnih d.uštev. Iz teh seznamov si izberemo par ustrezaj očih naslovov in filateliste pismeno povprašamo, ali so pripravljeni pod takimi in takimi pogoji zamenjavati znamke, šele ko se zedinlmo glede na osnovne stvari, lahko začnamo pošiljati znamke. Fopo^.oma nap čno je, od-poslati na celo vr^to naslovov kup znamk, ne da bi poprej vedeli, ali se ti ljudje za take in podobne znamke sp oh zanimajo. Tako postopanje pride v peštev kvečjemu tedaj, kadar so v inseratu ali v članskem seznamu izražene tudi želje in pogoji zbiralca. Pied sam ne pošiljajte rn>mk, ki so tako pogoste, da jih ne manjka v nobeni zbirki.
Samo po sebi je umevno, da je pri menjanju potrebno tudi nekoliko opreznosti. Iz skušnja namreč le predobro vem, da so med zbiralci tudi taki, kl gledajo samo na to, kako bi svojega tovariša opeharili. Zatorej si moramo biti o poštenosti svojega sozbiralca docela na jasnem, preden mu pošljemo kaj diažjega in vrednejšega.
Znamk nikoli ne pošiljajmo v navadnem pismu, še celo pa ne kot tiskovino. Glede na vsebino oddamo pismo priporečeno ali pa celo kot vrednostno pismo. O vseh pošiljkah vodimo tečen pregled, iz katerega je raz iden točen radiov prejemnika, dan, ko smo psmo odposlali, natančen pregled vsebine, dan dospetka prejetega pisma in slučajne pripombe.
Razume se, da moramo pustiti svojemu tovarišu rok, v katerem naj odgovori. Glede na obseg poli jke naj ta znaša 1 do 4 tedne. Pomisliti moramo, da mogoče naš prijatelj nima toliko časa na razpolago ko mi in da ne more tako hitro zbrati znamk, potrebnih za odgovor. Gotovo čaka vsakdo na ta odgovor z neko nestrpnostjo in vzne-mirj. nostjo, saj bo vendar prinesel znamke, ki bodo spet zamašile nekaj praznine v naši zbirki. Vsakdo, kl torej prejme kako poš;ljko, naj se zato potrudi ter po možnosti kar najhitreje odgovori.
Za vsakega resnejšega filatelista, kl mu nI zbiranje znamk samo trenutno veselje, nego nekaj več, je skoro nujno, da je član kakš ega filatelističnega društva, članski seznam mu potem služi za to, da naveže stike z drugimi člani ter si tako ustvari potrebne pogoje za uspešno menjavanje znamk.	G. D.
FILATELISTE, kl so se specializirali v zbiranju slovenskih znamk, prosi podpisani, da oi mu javili svoj naslov. Gre za Izdajo kataloga slovenskih znamk. Ker je snov zelo obširna, bi bilo dobro, da se vsi specialisti Slovenije združijo in s skupnimi silami dosežejo izdajo prepotrebnega kataloga. Dopsl naj se pošiljajo na naslov: R Augu-Btinčič, Maribor, Razlagova ulica 25.
O veri in ljubezni —
Resnična vera je v tem da poznaš zakon, ki je nad vsemi člove -kim. zakoni ln ki je isti za vse ljudi sveta.
če dvomiš o svoji veri, potem to nI več vera. Vera je samo takrat vera. kadar ti niti na misel ne more pr iti, da bi tisto, v kar veruješ, lahko bilo zmotno.
Vsaka vera je samo odgovor na vprašanje, kako naj človek na svetu živi — ne zavoljo ljudi, temveč zavoljo resnice, ki je nad vsemi nemi.
Prav je rekel Kant: Ravnaj t"ko. da boš lahko vsakomur rekel: Tudi ti tako ravnaj z menoj.
Ko je učiteljica skuhala slep*, gluhonemi učenki ki se je s prsti naučila brania, razjasniti kaj je ljubezen, jI je učenka rekla: To že vem, to je tisto, kar ijuJje čutijo drug do drugega.
Samo človek, ki je spoznal, kako kratko n bedno je življenje na zemlji bo spoznal tudi vse dobro, kar mu daje ljubezen.
Kakor voda izteče iz vedra, le je v njem ena sama majčkena luknjica, tako tudi v duši človekovi ne more ostat' niti ena radost ljubezni, če.bo v njem mržnja do enega samega človeka.
Ha-
Književne serzecie anno Dom ni MD(CCCXXX
Neka ženska revija je razpisala tri nagrade za najboljša literarna dela in vse tri so pripadle konkurentom.
Natečaj je bil razpisan, za novele in drobtme iz življenja, ki odkriva rane vse in brazgotine.
To je nekaj, tri nagrade, rokopisov bo razstava, moškem pokaže svetu, kaj zna brihtna ženska glava
Ženske roke so slsale, rokopise odposlale, po objavi ob nagradah so začudene obstale.
Vse nagrade, ha, ha, ha,
so možakarji dobili. Brž se kipu ob M-uzeju vsi trije so poklonili.
»Majka mila kaj porečeš? Deco čudno ti vzgopla: kjer nai žena se izkaže, jo premaga moška sila*
»Veter piha skoz* špranje slabo slišim čez pregrade — Ženski list je mošt n, dtiom kaj, nakazal vse nagiade?
Včasih v zgodbo sem vetjela, da bo Drišei kialjič Groga, in takrat bc odbtzala. od Slovencev vsa nesloga.
Ker me le kipar vduhovnil, moški so tako sodili, nisem pra\ a *e nn mestu, hitro so mi nos odbiti.
Bi me Karla vpodohila to bi hita druea viža. Mislim, da bi žtnska roka mi zdiobila še pol križa.
Proti možu mož je vstajal, Boris Zarnik, Gruden Igo, vsi so me imenovali, oj, škandal, kulturno figo —
So s katranom me polili, da oči so zamižale. So se kregali sinovi, hčere pa so kar molčale.
Zmešano fe vse na svetu in bo menda vedno huje. Da jim moja čast ni mari, rana ta še v meni kiju je.
Niso takrat me branile, bilo mi je kar inače, nov udarec sem dobila zdaj, ko zmagale so hlače.
Kaj so lene, brez talenta? Kaj ne znajo več pisati? Mar brez moškega peresa, mora ženski list zaspati?
Moška glava krono nosi, ženo gleda vse postrani. Je tako in nič drugače — čudne zgodbe so v Ljubljani.
Reva sem, slovenska mati! Kaj še ni dovolj pokore? .Kam pero ste dale. hčere, kaj nobena nič ne zmore?
Žalostno ie spričevalo, pravim, mati za pregiado, da ni hčere več med vami, ki dosegla bi nagrado.«
Vzdihnil a le j maika mila, z ruto si oči zakrila, in čez lice razorano težka solza je zdrkn;la.
Mara J. Tavčarjeva.
V SOLI
Katehet: »Vsakega otroka dolžnost Je. da vsakih stinnajst dni vsaj enega človeko osreči! No, Janezek, ali si to storil!«
Janezek: »Sem. gospod katehet!«
Katehet. »Kaj pa si storil?«
Janzek: »Ko sem bil pri četi, je bila vsa srečna, ko sem spet odšel!«
PRI VOJAKIH
•
Podnarednik rekrutu: »Res škoda da nisi pri Komori, ker bi vsi Konji imeli za vse leto dosti slame, kar je ti imaš v glavi!«
B;* HA V OST
—	Moj oče je stražnik na konju!
—	No, alt je zaradi tega kaj na boljšem?
—	Seveda1 Kadar je pretep, se lahko . prej umakne kakor pa pešakl.	1
DOBER ZGODOVINAR
Janezek hodi v tretji razred ljudske šole. Nekega večera opravi svojo večerno molitev takole:
»Ljubi Bog. daj. da bi bila Subotica glavno mesto prlmjrske banovine!«
Začuden ga vpraša oče, kaj naj to pomeni
Janezek: »Veš. očka, pisali smo šolsko nalogo, pa sem se zmotil in napisal, da je Subotics glavno mesto primorske banovine!«
DOBER SIN
—	Moj sin je pa res dober in priden fant Ne pije, ne kadi, se ne potepa in gre vsak večer takoj po večerji spat.
—	No, na takšnega sina ste pa res lahko ponosni. Kol ko pa je slar?
—	štiri mesece ...
Rože-zdravilo
Bobovnlk (lat. veronlca bercabunga) ali velnica raste ob studencih in potokih ter v bistilh plitvih jarkih. Je to pokončno in vejasto steblo ter Ima debele, kratkopec-ijate, podolgasto okrogle, narezane liste, k) so pa nasprotni. Bobovnlk cvete od maja do avgusta, tvori modre in majhne grozde v listnih pazduhah. Rastlino nabiramo pred cvetenjem aprila ali maja. Nima nekakega vonja, je pa gi erkoslanega okusa. Zelišče, zlasti pa sok tega zelišča (50 do 100 g na dan) je Izvrstno sredstvo za čiščenje krvi, nadalje proti kožnim izpuščajem, jetrnemu ln trebušnemu zagačenju, skorbutu in zapiranju vode.
Gozdni bor Hat. pirnis sM^estrisl aH borovec raste v peščenih tleh ln je v splošnem zelo razMrjeno drevo. Ima dolge, trde, sivozelene igle, ki stoje po dve in dve na zelo kratkih vejicah. Cvete meseca maja. čaj iz mladih borovih poganjkov (20 g na
četrt litra vode) Je dobro sredstvo proti protlnu, revmi in zastarelemu katarju v sapniku. Proti angleški bolezni (rahitis) dajemo otrokom dnevno enkrat do trikrat po 3 do 4 kapljice tinkture iz borovih igel. Zunanje se uporabljajo skuhani poganjki za kopeli in obkladke proti izpuščajem, hujšanju. tvorom, protinu. astmi, ishijasu, hipehondriji, očesnim vnetjem ter proti Izcedku lz ušes Za kopel skuhamo tri četrt do 1 kg borovih poganjkov, ki naj ima temperaturo 33 stop. C. V začetku se ne sme kopati delj časa ko 10 minut, pozneje pa lahko do pol ure.
Gladlšnik (lat. agilnomia empatoia) aH strček, po domače »zdravje vsega sveta«, raste največ ob potih ter živih ln sončnatih mejah. Je zelnata rastlina, s pokončn m, dlakavim steblom ln pernatimi listi. Cvete maja ln junija v rumenih grozdih. Listi se nabirajo maja in junija ter so brez vonja in grenkega okusa, čaj se pije (10 do 15 g na liter vode) trikrat dnevno proti želodčnemu katarju, l^d.ičnemu krvavenju, belemu toku, jetrnim boleznim ter proti driski.
la po lrši, ju je spet spremljal, tako nati-ho-m, od strani topel, ljubeč pogled matere Marije. Ni je bilo sence nevšečnosti, ki bi njenemu pogledu u?la, zmerom ju je vprašala kako in kaj, se z njima pogovarjala o svetu in življenju. Si zadovoljen, si priden in veš kaj je tvoja dolžnost, je vpraševala zdaj enega zdaj drugega. Pa menda nisi lačen, je rel^a ln je šla skuhat za s nka dobro jed. Pa vaju menda ja ne zebe, je spet zaskrbela ln je ■sedla na večer k oknu, da bi spletla toplo jopico za sinka. In je še vres h na skrivaj vp aSala tam zunaj v mestu, kito ln kaj da je s sinovoma pri gospodarjih ali ravnajo lepo z njima, ali jima nemara ne delajo krivice. Včasih je prinesel sinko domov knj:-ge, da bi jih bral, da bi se seznanil s tujo učenostjo. In že ni mogla kaj, da bi tudi ona ne vzela prav t ste knjige v roke in bi brala prav tste črke. Neuka je. kaj bosta pa rekla sinova, češ saj ničesar ne ve. Svet se suče in postaja učen. tudi ona bi rada bdla, da bi se potlej pomenk-vaia z njima o velikih, neznansk h rečeh. Saj kar je njeno je itak njuno In kar je njuno je Itak njeno. Včasih sta bila s'nova vaiejevoljena in klavrnega lica, takšni so dostikrat mladi ljudje. Takrat je po prst'h hodila krog njiju ln prenrš^ala, s čim bi ju apet vzvaselila. Nekaj lepega jima bo treba kupiti, Je rekla ln sedla k šivalnemu stroju. Zaslužila bo denarja in Sla v mesto, da se bo vrnila s poln'm naročjem lepih, dragih stvari za s nova.
Prav v tehle mrzTh. zimskih dneh sem
"srečal pii atelja s katerim re prav za prav 3e dolgo n'?va vi dela. š'a talo n'knj časa molče pieko zmi zlega »nega vzdolž
Zvezde, pa se mi je zaz'el prijatelj že na prvi pogled nekam tih ln otežen, vase zaprt, kakor da bi ga nekaj glodalo in bi ga težila neodložljiva skrb. Lahka bi dejal, da mu je Sfo celo maJce na jok. Tak kaj se mu je vendar pripetilo?
»Mati ml bo umrla vsak čas « ,1e zahll-pal ln ustn ee so se mu močno st esale. Ustavila sva se v luč: kandelaibrov. Kaj je mogoče, da Marija Lesnikova — njegova mati... ?
»Moja mati, da. Poznaš jo, to vem. In zriaj'e. pomisli, prav zdajle umira, t je pojasnjeval prijatelj znova in dobro mu je čela izpoved.
»Že dolgo je morala b'ti bolna, leta že. Pa je do danes skrivala, zaradi naju dveh. Sam veš, kako je garala do pozne noči za naju z bratom, da bi nama pomagala do kruha. In da je mogla vse do zdaj tako morko, brez tožbe prenašati bolečine ln bolezen prikrivati! Do smrti si ne bom odpustili, da prej nisem opaz;l tega. Pred tednom dni je obležala. To se pravi zgrudila se je. ko je hotela zjutraj vstati iz postelje. Ah, saj nI nič, je rekla, ko sem jo dvign i, kar pojdi v službo. Majhna slabost. bo takoj dobro šele takrat sem opazil, da ima obraz pepelnat in da so Ji ustnice stisnjene. Boli jo trpi, kdo ve koliko dn: že takole s stisnjen'ml ustn eami prenaša muke telesa! Vnovič se Je zgrudila lr. ni vstala več. Poklicali smo zdravnika. Prepozno. Kvečjemu bolečine ji lahko olajšamo. Jokal sem. saj veniar veš. kako zJata je moja mati. In ona, al! misliš. da je prizna'a, da jo boli. Se do z^ai ne. Kmalu bom vstala pravi ln ne boli na ničesar, pravi Ne vznemirjaj se in de
laj svoje reči. In vendar vidim, kako se poslavlja s pogledom od mene, kako dobro, dobro ve, da je konec njen h moči. Ali te boli, mati vpiaSaan kdaj pa kdaj. Prav nič ne, reče in se skuša nasmehniti, pa ji kar vidim, kako se ji krivijo usta v spačeni smeh — bolečine. Ne skrbi vendar zame, piavi daj, če utegneš, beri mi kaj iz knjige. Dolgčas mi je v postelji! Ponoči bedam pri nji, pa mi tega dolgo ni pust la. Pojdi spat, potreben si počitka, mi je prigovarjala venomer. Včerajšnjo noč pa je vendar priznala resnico in zdaj vem, da je konec bl:zu. Gledala me je dolgo ln dejala polglasno samo nekaj besed. Kaj to z vama, če bom v resnici umrla? Saj ne boš, kmalu bo dobro, sem jo tolažil in sam za/čutu. kako mi ob besedah polže solze po licu. Umolknila je ln se zastrmela v strop z mokrimi očmi. Zdaj ves dan strmi v strop ln trpi, zaradi bolezni svoje in zar radi naju, toda niti vzdiha bolečine ni iz njen:h ust. Takole unrra ... Vse živi je-Je je dala za otroka garala, skrbela, se mučila dneve ln noči. Zdaj, ko bi ji lahko danes ali jutri povrnil vsaj del njene ne-poplačljive dobrote zdaj umira...
Kakor rečeno se je še tisto noč v resnici 'izteklo njeno ž vljenje. Bral sem, da Je bil zelo lep tn velik njen pogreb. Nisem šel zraven, kajti kadar umre dober, zlat človek Je njegova zadnja pot preveč turobna, preveč človeška v svoji resničnosti Bolje je takrat za živega človeka, da gre da'eč proč v samoto in tam premišlja o nTnljivosti sveta. Premišlja o tem. kako •*e'o dragocena In n^rn^ofmrsHjiva so živ-'kakor j bilo ži ljenje m-t e Marije Lesnikova.	L, Kk-uta
Proti letalskim napadom
Včasih Je bilo tako, da je morala fronta braniti zaledje, v sodobni vojni pa je stvar precej na glavo postavljena
obramba z važnimi obrambnimi sredstv ki jih moremo deliti v Štiri glavne dele:
SsKauriija naš h bombnikov v bojni formaciji pri letalski vaji
Moderno letalstvo igra veliko vlogo v današnjem vojskovanju in je v stanju, da žv prve dni so.ražnosti odloči izid spopada.
Ce danes slišimo besedo vojna, se nehote spomnimo na nevarnost, ki nam preti iz zraka V nekdanjih vo„nah je trpela samo fronta. Zlaj se je to p.edrugačuo; zaledje, ki je bilo včasih varno in zaščiteno po boj-ni č-ti na meji, je danes mogoče še bolj izpostavljeno kakor fronta. Vsaka država, ki je zapletena v vojno, je v celoti izpostavljena nevarnosti le.als.dn nsp„dov, ker letala ne poznajo fronte in meja. Odvisna so le od svojega akcijskega radija. Sovražnik stremi vedno za tem, da unič. nasprotnik j-ve vojaške naprave v za edju, ker ve, da bo s tem obvarovan pred morebitnimi presenečenji. že takoj ob izbruhu sovražnosti ima letalstvo dolžnost, da svojo razdejalno nalogo izvrši. Uničiti mora sovražnikova letališča, letalsko induslrijo, ostalo vojno industrijo, vojašnice itd. čim to doseže, letalstvo zagospodari na sovražnem nebu in pomaga samo še svojim četam pri osvajanju novega ozemlja.
V sedanjih vojnah, posebno pa v nemško pel ekem oboroženem sponi, moremo črpati mnogo poučnega na tem polju. Nemška oborožena sila v zraku je že takoj v začetku ohromila poljsko letalstvo, ki je bilo, kakor znano, zelo močno (štelo je okrog 3000 modernih letal). S svojimi nepričakovanimi napadi so Nemci postali neomejeni gospodarji poljskega neba. Vse poljske letalske akcije, ki so bile sicer zelo junaške, niso v splošnem dosegle nobe-
nega uspeha nad nemškim ozemljem. — Prav tako je bilo z obrambo lastnega ozem lja. Cim je poljska aviacija izgubila oblas nad lastnim nebom, so to takoj težko občutili vojaštvo, ci ilno prebivalstvo, indu strija in celo ozemlje. Nemško-poljska vojna je potrdila dejstvo, da se da doseči s nit rt-n in močnim letalstvom zmaga tudi v zaledju, ne glede na položaj na fronti. V modernem vojskovanju je neizpodbitno dejstvo, da je vsak uspeh na fronti v precejšnji meri odvisen od za'edja. Z letalskimi napadi na vojaška skladišča, mobilizacijska sred;šča, železniške proge, mostove, ceste itd., se da presekati zveza z zaledjem in armada na fronti postane v najkrajšem času brez moči. Onemogoči se lahko tudi mcbfizaciia in pri pomorskih državah morebitno dovažanje čet po morju.
Kakor vidimo poslane dandanes že takoj v začetku vse državno ozemlie ena sama »front^«: včasih pa že pred obiavo vojne naoo,rerfi. Gl^de na varnost posameznih cl-ltev lahko si^pmatiziramo verjetne napade iz zmka takole:
1. Borba za nadmoč v zraku. Ta se dosege z uni^evaniam sovražne**« letalstva tako v zr^kii. k«Vnr na zemlji v njenih Opor:5^ib t"var"ah Itd.
2	Po možnosti sp one™osreči mo*>Wzacl-ia V^nne vn-i-ire s tem. da se tvvuSHo lo—Trr,s'š^a m~sf,v"i n-pdnri. n-riefq
ci-h -.rse važnejše naprave, ki ko-ri^i-Vi vp^.stvu.
3	j 5« k^nna vo^ka.
4	TTrd*Mo vso vo^a^Vp 7gradbp ftO-
cVnfVs-p nomorski arzenali. ladj°
(J-1-lr.o i-Orf iM
5	One-no^oči se n-p^Mkanle čet. njih
!ti Of-krhfl onlnVi
6	pnnr'^ ®p w*e električne centrale, vo-
."-»-i? fn rii^ohno
7	T 'TI^II^ jji p^t-o f^n-^H it^ 5 pomOC-jo ct 'r e" iti i**	hnmh
g	tt^M—o no	vnnvn
jn	"o 'f. n«nr«<-t"-'ni| nam'! -a
n' onij ra r. tstč> in nezaščiteno prebivalstvo.
p V T^ninm nn m^iAafl Z C* al" v r,ni„ii,,	7 ,-en onremo, da hi sc-
vra^Hka naoadlo z boka.
Raz url/ivo je. da lahko te e 'isod-m \r.iivajc »•?> f rtek vojne. Zato i«' i-col-hodn - ci-efcno. de se vsaka drž-iva temeljito pripravi na napad, ne samo v krajih blizu meje, temveč še bolj v zaledju. Vse sile je treba že takoj v začetku zastaviti da se akcija sovražnega letalstva onemogoči. V tej borbi sodelujejo v prvi vrsti domača lovska legala in protiletalsko topništvo, ki mora biti zelo dobro organizirano
in nameščeno po vsej državi. Obramba pred zračnimi napadi ima v današnjih razmerah za zaledje velik pomen. V primeru vojne mora omogočiti mimo življanje zale lja in tako možnost do nepiekinjenega dela V3ah uradov, tovarn itd.
Da bi imela protiletalska obramba možnost to doseči, mora:
1. Onemogočiti vse podvige sovražne zračne sile z lastnim letalstvom. 2. Z letalskimi napadi na sovražno ozemlje rušiti, kar bi hotel uničiti sovražnik. S tem se najlažje odstrani nevarnost zračnih napadov.
3. Podvzetl vsa potrebna dela in mere, da sovražnik ne more opaziti važnih objek tov: tovam, skladišč, letaiišč; s tem je zmanjšan učinek bombardiranja.
4 Uničiti vse morebitne posledice letalskih napadov.
Letalske napadalne akcije v smislu prve točke se tičejo borbe za premoč v zraku. To se doseže z uničevanjem sovražnih letal v zraku z lastnimi lovci, z bombarderji pa rušenje letališč, letal ke industrije itd. Naloge vseh ostalih točk pa vrši zračna
Moštvo francoskega tanka naravnava strojnico za obstreljevanje sovražnega letala
1. Letalska sila, ki je obenem najvažnejša, ker mo.e sovražno ietals:vo uničiti. Dell se v lovce in bombnike 2. Proti.etal_.ka sr-dstva. ki imajo m.mun uničiti so. r_Z .a letala xaz lastno ».zemlje. Sem spadajo- vse protiletalsko topništvo, proti, eta s.:e strojnice, reflektorji m prisl-šk jva na naprave, ob.ambni baloni, avtomatično o: ožje vojakov in strelno orožje sploh.. 3. Tehnična sredstva, ki pa ne more.o neposredno vati. More j 3 samo otežkočiti scvrcžni ra-pad ln zmanjšati nje jo /e posledice. Sem spada: maski.anje objektov; posebno v to svrho zgrajena vrsta objekt-v; protlplin-ska in pretipožarna sredstva. 4. Kenčno pa še mere v obiambo preti/alstva. To j3 evakua'ija sanitetska služba, protipožarna služba Itd.
Po vsem tem zaključek ni težak Protiletalska bramba ima zelo težko in da eko-sežno nalogo in to je, obvarovati frorto. V teh dveh besedah je povedano vse. Te dve besedi hranita vse vzroke in ci je zračne obrambe, vse nevarnosti, ki pret:.jo iz zraka, njih usodne pocled'ce, ki lahko nastopijo. če ni država nanje dobro n ip-av-Ijena. Danes lahko samo s-sterraMč^o organizirana obramba vpliva, da država lahko mirno počaka morebitnih napadov in kar le največje važnosti, napravi fron*o neodvisno od zaledja, da lahko z bliskovitimi napadi takoj v začetku obrne vojno v svojo korist.
V današnjem času je namreč narobe. Namesto, da bi fronta branila zaledje, bra-I nI zaledje fronto.
Sendviči g. Davidssna
Mojster, ki je pripravljati je sendvičev spravil na višek umetnosti in zalaga z njimi vse kraljevske pojedine sveta
Pariz se je dobro pripravil za borbo proti sovražnim letalom Pariz se je dobro pripravil proti napadom iz zraka
Sendvič je zadnja leta v naših krajh postal udomačena jed, čeprav še zmeiom ni zavzel takšnega razmaha kakor v nekaterih deželah na zapadu Prav gotovo pa na vsem svetu ni kraja in restavra-terja. ki bi j ma sendviči pr nesli toliko siave in dobička, kakor sta jih Kodanju. glavnemu mestu Danske, in gospodu Da-vidsenu, znamenitemu kodanjskemu restav raterju.
Gospod Davidsen je pred kožnimi 25 leti v zakotni kodanjski ul ci odprl skromno gostilnico. Lokal, ki ga je okusno reno-viral, je imel spaltovanja vredno tradicijo. V nji je nedosežni Andersen napisal svoje najlepše pr.povedke, a njen lastnik je bil pred sto leti prav tako neki Davidsen, čeprav ni bil s svojim poznim naslednikom v rodu. V svetovni vojni je krčma propada, dokler ji novi gospodar n: dal novega razmaha. Od kraja je go3tom stre-gel sam, a ko se je promet povečal, je najemal zmerom nove natakarje. Do danes je Davidsenova restavracija zavzela tol k-šen razmah, da zaposluje 200 natakarjev tn še celo armado kuharjev in pomožnega ceebja. Natakarji strežejo gestom v vrsti ogromnih dvoran kuharji pa s svojimi sendviči zalagajo skoiaj vse evropske dvore.
čeprav je gospod Davidsen dandanes eden največj h danskih bogatašev, ga ni sram podrobnega dela še zmerom brklja po kuhinji svojega egremnega podjetja in osebno nadzira delo svejih številnih kuharjev. Novinarji ga pogostokrat ob ega-jo s prošnjam: za intervjuje, zrnima jih skrivnost njegovih nedosežnih kuharskih umetnosti, a gesped Davidsen se nerad razgovarja z javnostjo. Ta posel rajši p.e-
Legionar
Kako težkd je ie pomisel nate, ko daleč si tako, o domovina! Sreč je sama strašna bolečina, pretkana s hrepenenjem, priti vat-.
Kje tvojega neba so zarje zlate, kje rek in sinjega morja g'ob na, kje tvojih gozdov in plamn svež na, kje lok zelenja, kje so mehke tiate?
Prešfo je vse Le tuja mi povelja
v ušesa bije jo in brez vesel/a
jih spolnit grem. V potokov žuborenje
in v gozdov se zatopil bom šumenje lahko v sanjah, ko me zmaga spanje. Ne drznem misliti se buden nanje.
France Strmljan
pušča svojemu mlademu direktorju. Akslu Svendsenu ki je bil pred leti mlad pomožni kuhar v Da v dsenovi kuhinji dandanes pa prejema večjo plačo kakor kak danski minister. Njegcva naloga je da podjetje reprezentira na zunaj in da vsak dan sestavlja meter dolgi jedilni list Tudi Aksel Svendsen sam je pravi ženij v pripravlja- | nju sendvičev 'n ima 300 raznih receptov j ki pa so najstrožja tajna Davidsenovega podjetja.
— Nič ne pretiravajo, če nas imenu;'ejo pesnike, je nekoč rekel Aksel SvendVen novinarjem. Prpravlianje sen vičev je naj plemenitejša vrsta gastronomije. Den~ko pozna in ljub: ves svet in lahko se reče, da imajo tudi Davidsenovi sendviči r oj delež zraven. Naši avoni prenašajo senl-viče skoro vsak dan v Anglijo, Franc ko. Ital jo, Egipt m še dalje. Ne morete si predstavljati svatbe na kateremkoli evropskem dvoru, na katerem ne bi ^ervira-li Dav:dsenovih sendvičev.
Da je res tako. je priznal tudi sam danski kralj in je gospodu Davidsenu nedavno pokloni eno največjih dainskih odlikovanj. Kralj mu je odl kovanje osebno iz-rcč:l in je pri tej priliki naglasi!, da je Davidsen s svojimi sendvči pridobil D nski več prijateljev kakor največji diplomat.
K er že!ezo rase ii zeml.e
K runa, najbalj severna in najbogatejša zakladnica železne rude svta
V vojnih konfliktih, ki se zamotavajo na raznin Kouc.h sveta, ni zanimauje za dežele na skrajnem severu nič manj v ospredju kakor zanimanje za Balkan ali za de-žeie Bližnjega vi-hoda. Celo pokrajine v neposredni bližini severnega pola, ki so obljudene samo po redkin naselbinah nomadskih Laponcev, krijejo v sebi dovolj bogastva, da zbujajo poželjenje tujcev.
To velja zlasti za Kiruno na severnem švedskem, o katen gOvOie laponski ribiči, da v nji ra^e žt iezo iz zemije. Dandanes e ves svet zanima za Kiruno, mestece na bregu jezera Lu^sajarvi, m za dve gori, Ki-ruuuvuio in Luosavaro, ki imata v sebi po 70 odstotkov železne rude. Danes dobiva jo tam nad 3 milijone ton železne rude na leto in sicer na naJp.epiostejši način. Goro odkopavajo in odražajo železno rudo. Kiiuna je najzanimivejše mesto na daljnem se.eru. Ma.o južno od polarnega kroga ima to siedišce nai oda, ki se oblači v sobolje kožuhe, električno cestno železnico, najsevernejšo na zemeljski krogli. Ta električna cestna železnica vozi vsako jutro na lisoče delavcev na Kirunavaro in Luosava-ro, da kopljejo dragoceno rudo. O tem mestu se lahko reče ne samo, da živi od železa, temveč da živi na železu, ker je dale naokrog zemlja skoraj lz same železne rude. Čeprav se obe gori vsako leto znižata za nekaj metrov, so skladi železne rude tako ogromni, da bodo tudi pri intenzivni eksploataciji Lajali še 100 let. Gori sta visoki do 1000 m, z elektromagnetskim merjenjem pa so dokazali, da sega pod njima železna ruda do 1503 metrov globoko. Dognali so tudi, da je v globini 900 metrov več železa kakor na površini.
Ustvariti industrijsko sred šče sredi bele severne pokrajine, nikakor ni lahko. No-mad3kl Laponci niso hoteli niti slišati o
Tip laponskega ribiča
tem, naj opuste stari način življenja ter naj vzamejo kramp in lopato v roke. Privabiti so morali delavce od daleč, da so mogli ustvariti eno najvažnejših industrijskih naselbin sveta. Kdo ve, ali ne bomo v kratkem čull, da se je za Kiruno začela diplomatska borba, kakršna že dolgo traja za rumunski petrolej.
Pariške kavarne med vojno
Ka'cšno je kavarniško življenje v Parizu v sedanji vojni? To vpračan e si zastavlja marsikak tujec, ki pozna francosko metropolo z njenim značilnim kavarniškim življenjem.	x
Ne. to vprašanje nikakor ni tako malenkostno, kakor bi lahko kdo mislil... Ni dvoma da so kavarne kraji, v katerih diha največ duhovitosti, bistroumnosti. Ali veste, da ie kavarniški procvit najmočnejša vez. ki veže države s takoime-novano sredozemsko civilizacijo, s civilizacijo narodov, ki smatraio molčečnost za zlovoljnost. kakor je dejal neki moralist? Francozi so to sve j o prirojeno željo in Dotrebo po skupnem besedovanju oo družbi v javnem lokalu, sprejeli kot ded-ščino svojih davnih prednikov Orit->a resnica oa ie. da to d?nes ni več samo sredozem~ki ali gršk-^-latinski pojem Kava je dokaz zmage Zapada po Or;je^tu in prav 7a*o ie kavarniško življenje pognalo eloboke korenine tudi v številnih srednjeevropskih sred:šč'h.
Pisatelj Paul Morand smelo trdi. da je uperaba črne pijače, »arabskega ?ma«. kakor so ii pravili naši predniki. cdloč:lno vplival celo na ideje in politične režime. Pred stoletjem kave so se ljudje zb'rali v gostilnah zgolj radi pijače in šele d 18. stoletja naprej se ie ra^oas^ navada da so se zb;rali v javnih lokslih tudi zato. da so se tam pogovarjali, debatirali, mislili. In tu so se porajalo revolucije slabe in d^bre! To smela Mor-ndova te^r:ia ima v?oi tn 7aslu*o. da nam je oo^a-^a. da je da^ašnj'" svet 7g""ien na kavornaV kako" ie bila antika zgrajena na templiih ln pa^čah.
Karta pari?k'h k^vrn no s"ot~mbru pretek'cn iet" n	m"ihn!h iT>r»-
memb: v n-^a" me~: rd"vo nnmr č Gotove socialne ali topografske izpremembe.
ki jih moramo že danes zabMež;ti za bodoče zgodovinarje naših navad
Na prvem mestu je treba omeniti, da ie Montparnasse. to neoporečno središča francoske umetnosti in literature, marsikaj izgubil na svoji veličini Lepota te slavne četrti je cbledela: v prvih dnevih mobilizacije, v dnevih objave vojne, ie s svojimi prenapolnjenimi terasami in nemirnimi dvoranami kazala mrzličnost zgodovinskih trenotkov Prihajali so meščani v uniformah resni, a hrabri civilisti in si trgali iz rok časopise, zunaj pa ie sijalo popoldansko sonce. B^li so to dnevi, ki iih ne bo pozabil n'hče kdor iih je doživel .. Potem ie nenadoma pore^a vm^s policija in pasivna cbramba; nočno življenje se je maralo končati že ob tr"n-dvaj^eti uri. (Sele 25 januaria je b!1© podaljšano do pojoči). Luči na Mo->tT-a,•-nassu so tedai uearn:le Prve dni je ta ali oni stalni eost še skušal bdeti po s^ari navadi, za svoio mVco. ki si jo ie bil Postavil na pločnik; dolgo pa se tudi cm ni upiral.
! Povejmo še. da se je m^al dcbrSen del montparnaskih kozmonolitov raztepst' na vse vetrove, zlasti Avstrijci in Nemci ki so bili iz kavama »Dome« in rCoupole« malone nap-avili filijalke berPn^ke »Ro-manisehes Kaffee« in dunaiske »Cenfcnl«. Po prvem čiščenju so se mnofi vrniH. številni umetniki nevtralnih dr?av pa so itak	v bližini, tako da v'ada v mont-
oarna-c-ih kavar~?h še naprej Ma ne-strost jez!kov Z-č^a na se je že zanirrvva ~el;tev proti četrti Saint-Germain-des-Pres.
Tu. na levi obali Seine. na kr5ž-'š*'h, kjer se dvi^a ena najstarejših par:''h "erkva in kip ki pred~tavljo f^oz^fa Di-derota v pogovoru 7. enciklop-d^t1'. tu je postalo kavarniško življanje po-ebno raz-
Amerikancev. Kavarne »Braserie Lip p«, »Deux Magot~« in »Royal« so deloma ohranile svoje stare goste, deloma pa so jih nadomestili novi. ki domuj :jo po sosednih ulicah. Uličice, ki vodijo k Se ni ali k Saint-Sulpiceu. so polne majhnih restavracij. ki so iih pred vo;no obiskovali zidarji in poljede'ski deavci. danes pa v njih besedujeio državniki, zvezdniki tiska, ali slikarji in kiparji!
Nič manjši dotok v »Lat:nski četrti«, vendar so tu gostje mlajši- študentje, vojaki bolničarji. 2ivlj?nje ie tu popoldne vel:ko boli glasno kakor pa cb več"r"h ki so postali kratki. Stari stalni gostje niso zapustili svorh npstojank n;+i v kavarnah »Cluny«, »Mahieu« in »So rc«. Ne'i starček, pravi tip nekdaniih Pa^ža^ov. obiskuje te kavarne od leta 1860. Bilo mu je jedva šest let. ko je rače1 zah^ial semkaj. Pred dnevi ga ie Dodrl taksi. 7daJ leži v bolnišnici in upa. da bo prihodnji mesec že spet na mestu.
Latinski četrt ie svetišče pariških tradicij. Na pročelju neke kniiearn? pred »Odeonom« kažejo izbledel rapis nekdanje kavarne »Tabourev«, kjer so ime"i pred sto leti romantiki svoje znamen:te pogovore; potem je pr:ha'al s mkoi Le-cont de Lisle. Verlaine in vs: pe n k: II. cesarstva. S'avna kavarna »Closerie des Lilas« ob h ksemburškem vrtu pa je danes le še majhna kavam:ca: n°kdai slavna gotska kavarna »Franc I« t>a je marala prepustiti svoj prostor knjižni založbi.
Tri glavna središča na desni obali so seveda ostala. To so Ve lki Bo lo ard. Montmartre in Champs-Elisees. ki j'm bližina gledališč kinematografov in »rnu-sic-hallov« 7agotavlja neznan ;šano ž:vah-nost. Vendar žive vse ondotne kavarne bolj od novih kakor oa starih gostov. Ko7mopo1iti so ostali zvesti m^o^m palačam Chamos-Flisee^-ja. kj°r je da-es zlasti mno«?o un:form. Mort^art-e ie š« zmerom fevd igralcev in vel;ki pac'f"a'nj d!sclprni na ljubo ie tr-b^ om^nt'. d-> ?o že prve dni vojne izginili vsi temni ele»
gibano. Kavarna »Flore«, ki so jo prve mesece vojne zaprli, je postala pozneje metropola umetn:kov. oicateljev in nrv:-narjev. Tu se srečujejo vojaki, ki so pri-
šli na dopust, zavezniški oficirji, poljski n če ki oficirji, dopsniki. ki prihajajo z b jišč. internacionalni novinarji, politiki. Edino na tem mestu je ostalo tudi največ
Na Montmartru, kadar pride pomlad
Savezno prvenstvo v štafetah 4x101trn
očita zmaga Bralstva v Mariboru
Včeraj so v okolici mesta izvedli prv. tekme smuških štafet, v katerih je z velikim naskokom zmagala štafeta Jeseničanov — Tudi naslednja dve častni mesti so zasedli „Kranjci" — Velik obisk, odlična organizacija
Maribor, 18. februarja.
V Radvanjih pri Mariboru je bilo danes dopoldne izvedeno letošnje tekmovanje za savezno prvenstvo v smuških štafetah na 4X1 Okm. Za te tekme je v vseh športnih krogih ob naši severni meji vladalo veliko zanimanje, kar se je pokazalo tudi pri obisku na prireditvi. Start in cilj za ta sta-fetni tek, ki je bil razen v skokih zadnja konkurenca za državne prvenstvene naslove v letošnji sezoni, sta bila pri gostilni »Pri lipi« v Radvanju, kjer se je zbralo zelo številno občinstvo. Tamkaj so bili prisotni tudi mnogi predstavniki oblastev, športnih klubov in drugih organizacij.
Za današnji stafetni tek se je na startu javilo
13 staSst
in sicer po ena jeseniškega Bratstva ter ljubljanskih klubov Ilirije in SmK Ljubljane ter SK Rapida, po dve štafeti pa ISSK Maribora, Železničarja in Maratona.
Tekmovalna proga je imela obliko velike elipse in je potekala od starta po ravnini do Kaivarije, kjer je bila prva kontrola, od tod pa je šla dalje še zmerom po ravnem do Pekerske ceste, kjer je bila že druga kontrola. Markacija se je nadaljevala po ravnem terenu še do tretje kon-tro.e, ki je biia na cesti proti Limbušu, tam. pa se je proga dvignila navzgor po srednje težkem vzponu v vinograde, kjer je biia še četrta kontrola, od koder je dalje v menjajočem se terenu dosegla najvišjo točko, nato pa se v lahnem smuku spusti: a spet v dolino ter vrnila na cilj. Višinske razlike je imela okoli 100 m, sicer pa je bilo na njej 5 km ravne proge, I - ool km pa vzpona in smuka.
Občinstvo na cilju je lahko posebno dobro zasledovalo potek tekmovanja zaradi tega, ker so bile vse tri predaje na startu. Ze po prvih 10 km se je pokazalo, da bodo zmagali gostje »Kranjci«, ki so drug za drugim jemali progo v odličnem stilu in se sploh pokazali kot sijajni tehniki in rutinirani tekmovalci.
Start je bil točno ob 10. in starter g. Po-lak je izpustil vseh 10 prvih tečakev skupno na progo. Prvi tekmovalec se je vrnil s proge v 44:35, in sicer je bil to Ilirijan Petrič. Kmalu za njim je prišel Zemva (Bratstvo) s časom 46:54. Potem se je prikazal tekač ISSK Maribora Fanedl, ki so mu izmerili čas 49:09. Naslednji na cilju je bil »Ljubljančan« Rus z 49:41, potem pa so v daljših presledkih sledili drug za drugim še ostali.
Na drugi progi se je jeseniško Brastvo že pomaknilo v vodstvo, ker je njegov drugi tekač Razinger potreboval za svoj del proge le 46:52, medtem ko je drugi Ilirijan Istenič zaostal za celih 5 minut s časom 51:52. Naslednji je prišel Ilovar (SmK Ljubljana) z 52:29, za njim pa Ma ribr-rčan Šubic s 54:30 itd.
Na tretji progi se je že popolnoma jasno videlo, da nihče ne bo mogel odnesti zmage jeseniškemu Biatstvu. Njegov tretji tekač Knific je posekal vse dotedanje in presmučal 10 km v času 43:49. Ilirijan Rožič. ki je imel spričo hudega konkurenta težko stališče, je zabeležil 49:40, boljši je bil »Ljubljančan« Korenin s 47:27. »Mariborski« tekač Skočir je imel 56:22 itd.
Po zadnji predaji je v peklenskem tempu odbrzel na progo zadnji tekač Bratstva, olirnpijec Smolej, ki je ie tamkaj imel okoli 300 m naskoka, pa ga je do končnega cilja še povečal za dobra 2 km. Ko so izmerili njegov čas, so ugotovili, da bo prejel tudi posebno darilo za najboljši čas dneva (43 08). Po precej dolgem presledku so prišli nato ostali Petrič (I) s 44:35, Starman (Lj) s 46:33, Legvart (M) z 51:31 itd.
S! ti?m! časi fta cilju
so bili torej naslednji:
1. Bratstvo 3:G0:43, 2. Ilirija 3:14:45 (po podrobnih časih bi moral ta čas znašati samo 3:10:32), 3. SmK Ljubljana 3:16:10, 4. ISSK Maribor 3:31:32, 5. Rapid 3:47:50. Na^ednja mesta so zasedle štafete Železničarja. Maribora II, Maratona, Železničarja II in Maratona II. Tekmovanje je bPo končano po 14. uri.
Popoldne ob 16. so se vsi tekmovalci hi funkcionarji zbrali v hotelu »Orlu« v Mariboru, kjer je bilo veliko smučarsko slav-
menti. Brez strahu sede zdaj za kavarniškimi mizami družine, ki so jih nekoč prav ti elementi nemalo nadlegovali... Na Boulevardu se sestajajo poslovni ljudje. ob nedeljah in praznikih pa se sprehajajo tu cele trume Parižanov, ki se jim zdi življenje v njihovih četrtih mrtvo in monotono...
Vojna ni skoraj nič izprem^nila pariškega kavarniškega življenja. Za mizami sede v prijetnem pogovoru vojaki in oficirji. »vojni vdovci«, ali »pariški samci«, kakor pravijo Parižani možem, katerih družine so se izselile na deželo, zlasti pa ne-številna množica ljudi, ki jim je vojna poglobila socialni čut in ki se še najbolje počutijo v družbi sebi enakih.
Tako imajo kavarne prav v tej zimi 1939-40 nekaj posebno intimnega. Njihova zunanja razsvetljava ie seveda daleč bolj skromna kakor nekoč. V začetku so bile zavite v mraČ3n plašč, potem pa so prišli trgovci na srečno misel: pritrdili so napise v transparent sredi neprozorne zavese. Poslikali so stekla oken in izložb z barvami, ki so propuščale slabo svefobo. Tako poslikana okna dajejo vidaz nalrm-Ijenega drasega kamenja in Pariz je dobil nepričakovano pisano lice. Pozneje se bodo Parižani morebiti težkega srca poslavljali od te?a nenavrdneea Pariza.
Ostalo nam je še vprn?anj2. okoli česa se sučejo d?nes kavarniški pogovori v Parizu... Odgovor bo nenavaden: okoli vsega. samo ne o vojni Angleški potn!V Ar-thur Yo-ng. ki ie 1. 1790. potov?l po Franciji. ie bil prav tako iznenad^n. da _ se pivd po gostjah nikoli niso oowovari"li o — revoluciji Francozi so izr~dno diskretni ljudje Stratrgiia in počitka — to so predmeti o^ovora v mirnih č*s!h. »V kavarno gre kd^r hoče in kadar hoče. Kavarne so za narod ln nj®ffovo knVževnost prava dobrob!t«. Te b*-ed<? le zaoral švicarski p^ate^i kn se 1e bil seznanil s pariškimi kavar-. .
Andre Therlve (Tčlčfrance)
je. Vse zbrane je najprej pozdravil podpredsednik MZSP Julij Guštin,, potem pa je tehnični referent Purkeljc, ki je bil obenem z načelnikom smuške sekcije ISSK Maribora Golubovičem steber današnje odlične organizacije, razglasil rezultate, nakar je predsednik kluba dr. Sta-mol razdelil dragocena darila. Zmagovalna štafeta SK Bratstva je prejela krasen pokal mariborskega župana, drugoplasirana
i Ilirija pokal Jetnika«, SmK Ljubljana pa darilo JZSS, medtem ko je mariborska štafeta dobila dve podsavezni darili. Posebno darilo JZSS za najboljši čas dneva je prejel olimpijec Franc Smolej.
Današnje tekmovanje v smuških štafetah ob robu Maribora je vsestransko uspelo in je po zaslugi odličnih organizatorjev prineslo krasno manifestacijo za zimski šport ob naši severni meji.
Smuk v Planici
Na otvoritveni tekmi nove _ _ 23 tekmovalci — vmes so bili tudi 4 Nemci — zmagal Tržičan Slavko Lukar
1. Lukanc Slavko (Tržič) 3:483, 2. Žvan Alojz (Gorenjec) 3:56, 3. Wieser Karol (Nemčija) 4:06, 4. Klein Bruno (Skala) 4:02.5, 5. Mulej Miloš (Ilirija) 4:13.1, 6. Eger Otmar (Nemčija) 4:14.2, 7. Komer Karol (Nemčija) 4:15, 8. Mulej Tinček 4:35, 9. Russ Kari (Nemčija) 4:42.3, 10. Megušar Marjan (Ilirija) 4:48.4.
Za lep uspeh se je v prvi vrsti Zahvaliti znanim tekmovalcem in pa prireditelju SK Iliriji, zlasti načelniku njene smučarske sekcije inž. Koudeiki, ki je zgradila to napravo, ne strašeč se ogromnih žrtev in brez pravega razumevanja pri lokalnih faktorjih. Prav gotovo je, da ta nova proga ne bo služila samo športu, temveč bo tudi v korist tujskoprometnemu razvoju. Prireditvi je prisostvoval tudi generalni tajnik JZSS Pavle Kveder.
Rateče, 18. februarja
Danes je bila otvorjena novo trasirana proga za smuk z Mecesnovega vrha nad Planico. Proga je bila krasno prirejena, vreme idealno, sneg še bolj, tako da so bili res dani vsi pogoji za lepo smučarsko prireditev. V zadnjih nekaj dnevih pa je prav zaradi te tekme prišlo do nepričakovanega bojkota z jeseniške strani, ki se je pokazal tako, da je GZSP sploh prepovedal udeležbo na tej tekmi vsem članom svojih klubov. Ta sklep, ki je v nasprotju z obstoječimi pravili, je JZSS sicer razveljavil, toda Jeseničani so, kakor moremo sklepati po ostalih vesteh, več ali manj le dosegli svoj aa-men. Kakor slišimo, so v tej smeri tudi po omenjenem preklicu iz Ljubljane še marsikaj ukrenili, da bi plani ka tekma imela čim slabšo udeležbo. O vsem tem bo treba seveda ob svojem času še spregovoriti trezno besedo! Dejstvo je, da je na današnji tekmi v smuku, na kateri so startali tudi štirje Nemci, nastopilo vsega 23 tekmovalcev.
Ob 11. je starter spustil prvega tekmovalca, Nemca Russa na progo, ki ie ena najlepših in najdaljših za smuk pri nas, saj ima 3 in pol km dolžine in višinske razlike 580 m. Presmučal jo je v lepem slogu z enim padcem, kar ga je veljalo boljši plasma. Od naših sta se odlikovala Lukanc in Žvan, ki se jima pozna letošnji trening v Cortini.
Rezultati so bili naslednji:
Popoldne ie bil na plazu ood Clpernikom slalom za klubsko prvenstvo, ki so se ga udeležili tudi vsi dopoldanski tekmovalci Rezultati so bili: 1. Lukanc Slavko (Tržič) 1:46, 2. Žvan Alojz (Gorenjec) 1:50.1 3. Klein Bruno (Skala) 1:51.5. 4. Mulei Miloš (Ilirija) 1:54. 5. K8rner Karol (Nemčija) 1:58. Tudi v tel tekmi so bili naši tekmovalci boliši od Nemcev.
Za klubsko prvenstvo Ilirile so ae v alpski kombinaciji plasirali takole: Seniorii: 1. Mulej Miloš. 2. Polajnar Cvetko. 3. Sest Davorin. Juniorji: 1. Mulei Tinček. 2. Megušar Marjan. 3. Mežik Janko.
Smuk na Fustem rovtu
Med 23 tekmovalci Jeseničani je zmagal Skalaš Stane Koblar
Jesenice. 18. februaria V izvedbi SK Bratstva ie bil danes na Pustem rovtu medklubski smuk. Proga ie vodila z Lepega vrha po pobočju Kočne do grebena Pustega rovta. od tod preko Markljeve planine skozi gozd pri Savskih jamah do cilja pri Smuškem domu SK Bratstva. Proga ie bila dolga 3 km in ie imela 400 m višinske razlike. Bila ie odlično trasirana ter so bili tekmovalci s progo kakor tudi s snegom izredno zadovoljni. Nastopilo ie 23 tekmovalcev, od katerih je 22 prispelo na cilj. Tekmovanja so se udeležili vsi jeseniški klubi. Skala. Bratstvo. Gorenjec in Kovinar. Na startu je bila elita jeseniških smučarjev. Vodstvo tekmovanja ie bilo v rokah klubskih delavcev. Tekmovanja se ie udeležil tudi predsednik Gorenjskega zimskosportneea podsaveza g. Pero Vovk. ki ie imel lep nagovor na tekmovalce. Tehnični rezultati so bili naslednji:
1. Koblar Stane (Skala) 2:33 2. Moderč Stane (Bratstvo) 2:36, 3. Saksida Ivan (B) 2:38, 4. Stumpfl Tone (S) 2:40. 5. Berton-celj Jože (Gorenjec) 2:41. 6. Miceli Marjan (B) 2:45. 7. Ropret Ivan (B) 2:48. 8. M~dja Franc (S) 2:49. 9. Ko^k Vinko (B) 2:52, 10. Bukvič Ivan (S) 2:55.
Znidar je imel smolo, ker si 1e pri smuku nategnil nogo in ie "zasedel šele 11. mesto. Za klubsko prvensrtvo Bratstva so se plasirali: 1. Mcderč. 2. Saksida. 3. Miceli. Prvi trije so prejeli lične plakete, za klubsko prvenstvo pa še posebej diplome.
Celodnevni spored na Golovcu
Smuk, slalom in skoki v izvedbi SK Korotana
Ljubljana, 18. februarja SK Korotan je priredil danes propagandne smučarske tekme na Golovcu, na katerih je startalo precej tekmovalcev, članov raznih ljubljanskih klubov in društev ,a za tekmovanja, zlasti pa za popoldanske skoke, je vladalo tudi precejšnje zanimanje občinstva.
Dopoidne ob 9. je bil z najvišje točke Golovca start za smuk. Proga je r.ila dolga okroglih 1000 m, višinske razlike pa je imela 150 m. Njen cilj je bil pri rakov-niških bajerjih. Startalo je okrog 40 tekmovalcev, ki so morali progo presmučati po dvakrat. V konkurenci seniorjev je bil prvi Berlot B. 1:16, 2, Jarc Drago 1:20.1, 3. Porenta A. 1:21 (vsi Korotan). V konkurenci juniarjev je bil prvi Beranek Franc 1:17.3, 2. SuiSteršič Stane 1:24.2, 3. Capon Franc 1:27.3 (vsi Korotan). Izven konkurence seniorji: 1. Jeločnik A. (Plan na) 1:15, 2. Stare Ježe (Sokol IV) 1:17, 3. Ferjan M. (Reka) 1:22. Izven konkurence juniorji: 1. Jeločn k J. (Planina) 1:22, Lobarec Zvanko (Reka) 1:32, 3. Kan Jože (Ilirija) 1:40.
Popoldne je bdi slalom na 700 m dolgi progi, ki je imela 35 vratic. Tudi to progo je bilo treba presmučati dvakrat. Se-n orji: 1. Berlot B. (K) 2:11, 2. Kaseznik 2:41.3, 3. Blaznik Franc (S. IV) 2:46.3. Juniorji: 1. Megušar Janez (Sokol IV) 2:15.5, 2. Nežmah Marjan (Pl.) 2:33.2, 3. Kahne Davorin 2:46.3.
SKoki; i. Jarc Drago (K) 19.57 točk, 2. šurk Stane (K) 18, 3. Cepon A. (K) 17.25, 4. Magušar J. (S. IV) 16.25, 5. Perpar Viktor (SKK Golovec) 16. Vrt skoki so se končali brez padca in je prireditev uspela prav lepo.
Skakalne tekme v Kamniku
Kamnik. 18 februarja Danes popoldne je SK Kamnik na svoji skakalnici že drugič Izvedel medklubske
skakalne tekme, ki so spet privabile lepo
število tekmovalcev, pa tudi množico občin stva. Skakalo je 23 skakačev, med njimiv tudi znani Klančnik Karel, Pribošek ln Albin Jakopič, med katerimi pa je imel Klančnik smolo, da je pri drugem skoku .podrsal in zasedel šele 9 mesto, tako da je zmaga gladko pripadla Pribošku.
Podrobni izidi: 1. Pribošek Franc (Ilirija) 217.1, 2. Jakopič Albin (Dovje-M.) 213.9, 3. Nedog Jože 206.2, 4. Božič Branko 200.6, 5. Javornik Ivo 194.7, 6. Muger-le Stane 183., 7. Potočnik N. (vsi SmK Ljubljana) 182.5, 8. Janežič (Kamnik) 181.6.
Mladinski tek
v Zgornji
Uspela prireditev SmK Ljubljane Ljubljana, 18. februarja
Danes dopoldne ob 10. se je v Zgornji šiški zbrala množica smuškega teka, željne mladine in sicer na prireditvi SmK Ljub ljane. Prireditelji so vso mladež razdelili v tri kategorije in poslali najstarejše (od 16 do 18 let) na 6 km, naslednje (od 14 do 16 let) na 4 km, najmlajše pa na 2 km dolgo progo, ki so bile vse trasirane levo od ceste proti Podutiku v smeri proti Brdu. Snežne razmere so bile tukaj prav dobre.
Na startu se je javilo vsega nič manj kakor 49 tekmovalcev, ki so razen nekaterih najmlajših — ti so od samega navdušenja zgrešili progo in potem bridko jokali—vsi prispeli na cilj. Tamkaj jih je navdušeno sprejela precej številna množica gledalcev.
Podrobni rezultati so bili naslednji:
Kategorija A (6 km, 14 tekmovalcev): 1. Bem Boris 29:51, 2. Vrhunc Stanko 30:45, 3. Jenko Dušan 32:16, 4. Razbornik Franc 32:21, 5. Rogelj Peter 32:49.
Kategorija B (4 km, 14 tekmovalcev): 1. špacapan Franc 21:24, 2. Bizjak Lado 22:54, 3. Klasinc Tugo 22:57. 4. Starman Janez 23:02, 5. Puc Ciril 23:17.
Kategorija C (2 km, 21 tekmovalcev): 1. Nebec Ivan 9:57, 2. Požar Janez 10:45. 3. Lestfak Tone 11:35, 4. Vidmar Ciril 11:38, 5. Ranzinger Tomo 12:02.
Nogometne tekme
X. kolo v srbski ligi
BEOGRAD: Jugoslavija : 2AK (Su-botica) 13 : 0 (4 : 0). Petrovič je zabil 7 golov, Šarič 3, Rakar 2 in Perlič 1. Tekma je bila v splošnem nezanimiva, ker je bila Jugoslavija v silni premoti.
BSK : Gradjanski (Skoplje) 5 : 0 (1 : 0). Gradjanski se je dolgo krepko upiral napadom BSK. Beograjčani so dp .odmora dosegli le en gol, a tudi pozneje so se Skopljanci krepko braniti. Klonili so šeel pred koncem, ko se je BSK posrečilo, da je zabil še štiri gole.
V Zemunu je gostovalo beograjsko Jedinstvo, ki je porazilo domače moštvo SK Zemtm s 3 : 1 (1 : 0). Prvih 20 minut je bila igra enakovredna, pozneje pa so imeli besedo Beograjčani.
Sarajevo: Bask (Beograd) : Slavija 2 : 2.
Borovo: Bata : Vojvodina 2 : 2.
Zagreb: Gradjanski : Slavija (Varaž-din) 6 : 1 (4 : 0). Gladka zmaga nad slabim nasprotnikom. 1000 gledalcev.
Subotica: Bačka : Slavija (O) 5 : 4 (3 : 1). Prijateljska tekma, katere izid bi prav za prav moral ostati neodločen, ker je sodnik prisodil dve enajstmetrovki proti gostom.
Split: Split : Hajduk 3 : 2. Prijateljska tekma.	J
Bim: Državno prvenstvo: Napoti : j
Triestina 3 : 1, Modena : Venezia 4 : 0, | ventus : Torino 1 :1, Amtowuma . Bari
Genova : Novara 1 : 0, Lazio : Milano 0:0, Liguria : Roma 1: 0. V vodstvu je 2 : 2, Bologna : Fiorentina 3 : 2, Ju- . ostala Bologna.
Ce bo le vode dovolj...
Šport za zeleno mira
Hermes pred dvajsetletnico
Gradnja novega stadiona lepo napreduje
Ljubljana. 18. februaria
Danes dopoldne ie bil pri »Sestici« XXI. redni občni zbor ZSK Hermesa. ki ie bil prav dobro obiskan, znamenie. da se ie v zadnjem letu številno članstvo snet boli oklenilo tega kluba. Glavni in globlji razlog temu bo bržkone deistvo. da pripravlja Hermes izgraditev krasnega reprezentančnega stadiona v našem mestu ln bodo njegovi aktivni člani morda že v teku letošnle sezone imeli lasten dom. kakršnega še nI Imel noben športni klub v Ljubljani.
Zborovanle le otvoril in vodil dolgoletni klubov predsednik Josip Jesih, kl ie pozdravil poleg članstva tudi številne oficiel-ne zastopnike, med niimi gg. bana in železniškega direktorja, potem oa ie v svojem poročilu navedel slavne klubove dogodke lz preteklega leta. poudariaioč. da je imel klub zaradi oomanikania delavcev težko delo in pa obilico finančnih skrbi. Spričo deistva da se le lansko lesen kliub vsem velikim težavam le začela eradnia klubovega stadiona na prejšnjem igrišču v Siškl. bo letošnje delo v odboru 5e mnogo- težie in odgovornejše, toda trud bo. tako upajo vsi. čimprei obilno poplačan.
Za predsednikom so nato poročali klubovi funkcionarji ln načelniki posameznih sekcii. katerih poročila so vsa izzvenela tako. da so klubove sekciie marljivo delale in dosegale lepe uspehe, imele pa so vse na razpolago le silno skromna sredstva. Edino izjemo si ie lahko privoščila klubova motosekclia. ki ie imela več donosnih prireditev in tudi nekai mecenov. Naiboli zanimivo ie bilo poročilo načelnika tehničnega odbora za eradnio stadiona g. Lukežiča, ki le podrobno navedel podatke o vsem dozdai storjenem. Vrednost dosedanjeea dela ie ocenil na približno četrt milijona dinarjev, celotni stroški za dovršitev vseh naprav s tribuno vred oa so proračunani na 600.000 din. Kako skromne so bile finančne razmere, v katerih ie moral delati Hermes. eden najstarejših športnih klubov v Sloveniji sploh, se ie videlo iz blagajniškega poročila, ki izkazuje saldo 199 din. ima pa zato še okoli 10.000 din dolga. Klubova imovina ie brez investicij za nove eradnie na igrišču ocenjena s približno 80.000 din.
Pri volitvah, pri katerih se ie brez pravega učinka precei uveljavila motosekci-ja. so bili izvoljeni v novi odbor: predsednik Josip Jesih. podpredsednika Breear in Otrfn. tajniki Bari. Čampa ln Delkin, blagajn.k PleveU, gospodar Kelnerč, upravnik stadiona Lukežlč ter odborniki Stare. Ilovar. Ciglar. Rupena. Lenart. Lukež. Heidegger. Zevnik. Perovič. Skopec ln Poljšak ter kot namestniki Makuc. Sa-marin. Skrainar. V revizijski odb^r so prišli Vospernik. Okršlar. Juh ln inž. Koudel-ka. razen tega pa ie bilo izvoljeno še 10-člansko razsodišče. Reprezentančni predsednik kluba ie ostal višji svetnik dr. Anton Mauri.
Hermesov občni zbor le bil nazorna slika. s kakšnim idealizmom ln kako skromnimi sredstvi se morajo naši športniki vseh oanoe boriti za dosego ne<?eb!čnih ciliev. ki so si iih zastavili ne sebi. temveč celoti v korist
Občni Zbor kolesarske podzveze v Mariboru
Maribor, 18. februarja
Danes dopoldne je bil redni ci>čni zbor mariborske kolesarske podzveeze, in sicer v prostorih Kinorestavracije. Zborovanju je prisostvovalo lepo število delegatov skoro vseh v poetevezi včlanjenih klubov. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik g. Anton Hlefcg, ki je v svojem poročilu podčrtal prizadevanje podizveze, da vzgoji ob naši severni meji močan kader kolesarjev, ki bodo zlasti v sedanjih kritičnih časih steber narodno obrambnega dela. Sledila so porot la tajnika g. J. Jenka .tehničnega referenta g. Vinka Glaviča, blagajnika J. Jenka ter g. Močnika, ki je poročal za nadzorni odbor. V mariborski kolesarski podzvezi je včlanjenih 7 klubov • skupno 61 verificiranimi dirkači. Denarno poslovanje podzveze je bilo v pretekli poslovni dobi, kakor vsa prejšnja leta v znamenju denarne krize. Dohodki so znašali 3.194.35 din, im-datkl pa 2,722.25 din.	,
, Pri volitvah je b-la Izvoljena naslednja nova uprava: Anton Hlebš predsednik, M. Fajs podpredsednik, J. Jenko tajnik in blagajnik, Vinko Glavič tehnični referent, šapec namestnik teh, ref. Odborniki: Sibenik, Lešnik, Smrekar, Lup&a, Suni er, Struolln, Aršič ln Koren. V nadzornem odboru sta: Močlvnik in Matala. V kazenski odbor so bili izvoljeni Fifer, inž. Lah in Kvas.
Pri slučajnostih je poBdsavO občni zbor predsednik Slovenske kolesarske zveze g. podpolkovnik v p. Jaklič, ki je imel tudi obširen referat glede nalog ln ciljev zveze. Spregovoril je tudi predsednik ljubljanske kolesarske podzveze g. vosperatfc, ki je podčrtal složno sodelovanje med
ljubljansko in mariborsko kolesarsko pod-zvezo.
atletski sestanek ca zaprtima vrati
6	Ljubljana, 18, februarja
Danes ves dan so imeli predstavniki srbske, hrvatske ln slovenske atletske zveze tukaj konferenco zaradi ureditve de nekaterih spornih vprašanj glede organizacije Atletskega saveza kraljevine Jugoslavije. Konferenca je bila intimnega značaja ln zato javnost ni imela dostopa.
Kolikor smo mogli izvedeti, je bil na konferenci dosežen sporazum glede nekaterih še nerešenih problemov, razen načina glasovanja o prenosu saveza ' in spremembi pravil kakor tudi glede razdelitve področja posameznih narodnih zvez. Predloge za dokončno redakcijo pravil bodo narodne zveze predložile t rofcu 14 dni, potem pa bodo organizacijska vprašanja AJS verjetno dokončno rešena.
Slovensko atletsko zvezo sta na tej konferenci zastopala gg. Sancin in Fine, HAS je bil zastopan po štirih funkco-narjih z ing. Hellebramdtam na čelu, za. srbsko zvezo pa je bil navzočen dr. Voja Jovanovlč.
Velika drsalna produkcija v Celju
Celje, 18. februarja
SK Celje je priredil s soboto zvečer na svojem drsališču v mestnem parku v Celju produkcijo v umetnem drsanju, ki je privabila okrog 400 gledalcev. Sodelovali so najboljši drsalci v državi razen Silve Palmetove, ki je ni doma.
Najprej je nastopila mala članica Ilirije Marica Bogata jeva in pdkazala mnogo talenta in znanja. Letošnji državni juniorski prvak Riko Presinger, član SK Celja, je zbudil s svojim bogatim mar njem splošno pozornost in odobravanje. Navdušenega aplavza je bila deležna letošnja državna juniorska prvakinja Vla-sta Sernečeva, članica SK ' Jelja, za svoja dovršena in elegantna Izvajanja drsalnih likov. Izreden užitek so nudili tudi lanska juniorska prvakinja Dorica Sohel-lova (Ilirija), lanski juniorski prva/k Milan Betetto (Ilirija), bivši juniorski prvak Celjana G vidom Sernec in Dr&guša Finčeva (Ilirija). Državni seniorski prvak Emanuei Thuima (Ilirija) je z dovršeno tehniko in fineso zadivil vse občinstvo. Nastopil je dvakrat in žel navdušene aplavze., Zelo učinkovit, eksakten in eleganten je bil nastop para Semečeva-dr. Schvvab (bivši državni prvak lz Celja, član Ilirije). Ob zaključku sta izvajala Betetto in Presinger šaljivo točSoo: konj na ledu.
Prireditev je v vsakem pogledu odlično uspela ši je mnogo pripomogla k propagandi drsalnega športa v Celju.
Hokej v Karlovcu
Karlovac, 18. februarja.
Danes sta bili tukaj &ar dve hokejski tekmL Dopoldne je gostoval proti ekipi KSU hrvatski prvak ZKD in odigral tekmo neodločeno 1 : L'
Popoldne je nastopila druga garnitura Ilirije proti domačemu Primorcu ln zmagala s 6 : 2. Ilirijani so se pokazali kot odlični drsalci in izvrstni strelci, toda kljub temu so jim domačini nudili močan odpor in bi bili lahko rešili nekoliko častnejši izid. Med gosti so najbolj uga~ j ali Morbacher, Aljančič in vratar Gorše.
Prvenstvo banovine Hrvatske tn Gorskega kotara v Delnicah. Včeraj ves dan so bile v Delnicah velike smučarske tekme za prvenstvo Hrvatske in Gorskega kotara v klasični kombinaciji Dopoldne je tekmovala deca in pa dame v smuku, popoldne pa so bili skoki. V konkurenci zs kombinacijo je imel najdaljši skok (21.5 m) naš ožji rojak Andrej Kerštajn, sicer član zagrebškega Marathona, ki si je tako po zmagi na 18 km priboril z 293.6 točke prvo prvenstvo banovine Hrvatske v klasičnih disciplinah. Naslednje mesto za njim je zasedel njegov najresnejši tekmec in član Istega kluba Topall s 181.5 točke. V propagandnih skokih je zmagal Haškovec Mancs s 144.5 točke in najdaljšim skokom 21 m.
SK Ljubljana: Občni zbor bo drevi ob 20. v restavraciji pri »Sestld«. Vabljeni vsi člani ln slnfeatlzerji kluba. Odbor.
Ameriška javnost ln Rooseveftova kandidatura
New York, 18. febr. AA. (Havas) Zavod za proučavasije javnega mnenja ma/f tra, da U bil Roosevelt ponovno izvoljen. Se t* tretjič kandidiral. Od lanskega junija se je število enih, ki so prepričani, da M Ml Roosevelt ponovno izvoljen povečalo. Po podatkih zavoda smatra 52% ameriških državljanov, da bo Roosevelt tudi tretjič kandidiral
Mraz precej popušča
čez noč Je v Ljubljani padlo nekaj snega
Ljubljana, 18. februarja Mraz popušča. Včeraj zjutraj je kazal toplomer v Ljubljani še 18 C pod ničlo. Čez dan se je temperatura seveda dvignila, tako da je bilo zvečer !e 8 do 10 stopinj mraza. Davi pa je toplomer kaša! le —10. V noči na danes je spet rahlo snežilo. Padlo pa je komaj za centimeter snega, v teku današnjega dne se je temperatura zelo dvignila. V opoldanskih urah je živo srebro zlezlo celc v senci do ničle, na soncu pa celo nekaj stopinj nad ničlo, tako da je začel sneg na prisojnih mestih in tudi po ulicah naglo kopneti. Proti večeru se je znova ohladilo, vendar kaže, da smo najhujši mraz že prestali tn da ne dobimo novega navala mrazu.
V splošnem pa je mraz popustil v vsej Sloveniji. Povprečno se je temperatura gibala od —8 do —13 stopinj. Tako je bilo davi na Bledu in v Bohinju —12 in oblačno, ra Jesenicah —10, v Kranjski gori —13 in tudi oblačno. Brežice so javile —12 ln jasno vreme, Celje —8, Dravograd —10, Kamnik —8, Kočevje —12, Ljubljana —10, Ljutomer —9. Maribcr —9, Novo mesto —9, št. Janž —11 in Rakek —10.
Naša kmečka mladina v sibirski zimi
Litija, 18 februarja Letošnja zima bo prav tako ohranjena v spominu in zgodovini kakor ona pred desetimi leti. Posebno so deležni hudega mraza na odprtih višavah Ljubijancem in drugim prebivalcem mest se niti ne sanja, kako je strašna zima če moraš v slabi obutvi in tanki obleki na pot Mnogo je naših otrok na podeželju, ki ne premorejo ne plašča, niti toplejše zimske obleke Pa ti je že med šolarji mnogo junakov, ki prehodijo po več kilometrov preko žametov, da pridejo do učilnic. Huda zima kaže da so v premnogih krajih naše šolske stavbe preslabo zidane. Kako naj zdrži mladina, ki je prišla z doma premražena in slabo napravljena, če je v učilnic le po 5 stopinj toplote' Ali ni taka temperatura igranje z zdravjem naših otrok?
Ponekod so naši šolarčki res junaki. Primer takega pogumnega dijaka je kmečki dečko iz vasice Leskovce pod Javorjem Javorje so na sredi grebena med Zasavjem in Dolenjsko Mladi Leskovčan pride prav vsak šolski dan v Litijo kjer obiskuje meščansko šolo Doma ga niso zadržali niti svež visoki sneg nit- zameti, niti si birski mraz. Fant gre z doma še v temi in si dela na novo zapadlem, do kolena visokem snegu kar sam prve stopinje Po dve uri se bori z zimskimi nevšečnostmi, da pride v šolo Nihče drug se ni upal z doma. Iz take mladine bo še kaj Naš vrli fantič pa je med vsemi učenci litijske meščanske šole tudi najboljši Lahko je za zgled in v posnemanje vsem. ki jih že prva rahla ne-prilika zadrži doma
Drugod pa ima siab poset opravičilo, kadar nastopijo nenadne vremenske spremembe. Tako na Prežganju. ki so hribovska vas sredi med višenjsko in litijsko stranjo. Vpisanih je v tej šoli 140 šolarjev m učenk. Kadar zapade visok sneg, ne more z doma niti en učenček. Naslednje dm prihaja jo le posamezniki. Šele. ko se sneg uleži začnejo prihajati tudi bolj oddaljeni. Naselja so po naših hribih precej raztresena Mnogi hribovski šolarčki kar prismučajo v šolo. Ob neki taki priliki sc je do smrti pobil pri. padcu preko previsa mali Komatar-jev sinko. Padec na smučeh je bil tako močan. da si je fantiček prebil lobanjo in pre-
tresel možgane. Tudi zdravniška pomoč ga ni mogla rešiti
Koliko pretrpe naši šolarji, ki imajo po več kilometrov daleč v šolo. Ob letošnjih hudih zametih so imele pičel obisk tudi hribovske šole na Sv. Gori, na Sv Planini, v Dolih, pri Sv Križu, na Primskovem in drugod. Dolga zima je zredčila naše drvarnice. ker niso bili ljudje pripravljeni na tako dolgo kurjavo. Tipična je zgodba neke učiteljice, ki je tožila o hudi zimi: »Zebe me v šoli in doma. Razred ni segret na predpisano toplino, pa tudi doma je mraz, kakor še ne pomnim. Edino pri štedilniku se ogrejem.« »Koliko stopinj imate v spalnici?« »Ze ves čas po 8 stopinj pod ničlo!« Gotovo kričeč primer trpljenja našega učiteijstva. ki nima nb kmetih primernih stanovanj.
Pota s hribov niso zorana ln na mnogih krajih ovirajo promet zameti. Vožnja s sanmi je zelo težavna. Težavno je za voznike, če se srečajo sredi potov z vozmi ki prevažajo les. Nobeden noče s pota v varljiv sneg Lahko zdrčiš preko roba.
Iz bližnjih vasi nosijo šolarji v trg mle ko. Pri mrazu, ki smo ga zabeležili v četr tek v Litiji, to je 25 stopinj pod ničlo, v Kostrevnici pa celo 29 stopinj, trpe mali mlekarčki. Mnogi nimajo niti rokavic Fantiček, ki je ves premražen prišel v trg, je jokaje tožil o mrazu in burji n? odprtem svetu pri potoku Reki. »Bil ie tak mraz, da mi je nos kar vrtelo.« Določno je čul škripanje kosti v nosu. Tako si je desetletni kmečki fantiček zapomnil srečanje z letošnjim zgodovinskim mrazom in ga bo pomnil vse svoje žive dni!
Divjad zelo trpi zaradi snega
Gornji grad. 18. februar* Zaradi Izredno hude zime, saj smo tme! pri nas pretekli teden 28 pod ničlo trjr zlasti divjačina. Lakota priganja divjači no, in to celo divje koze. z vrhov v dolin v bližino naselbin, kjer si iščejo hrane v zamrzlem snegu pa divjačina večkrat obti či. Ugotovljeno je več primerov, da s srne obtičale v snegu. Psi napadajo tak srne ki si ne morejo prav nič pomagat m jih pri živem telesu trgajo Tako s< našli več srn z načetimi zadnjimi deli ir z raztrganimi trebuhi, živali pri ter strašno trpe in je čas. da se oblastva za nimajo za podivjane pse.
Te dni se je posrečilo mladega divjeg kozla rešiti iz slične situacije zdravega ir je zdaj pri tukajšnjih graščinskih lovcit-ki bodo žival, ko se izboljša vreme, izpu stili spet na svobodo. Divji kozei je pre<-met živahnega zanimanja žival je čist krotka in rada sprejema hrano.
V Dalmaciji sneg, v črni gori dež
Dubrovnik 18 februari V petek le Dubrovničane oresenet sneg. ki ie začel padati v velikih kosmih Snežilo ie pozno v noč in ie oadln snee za več centimetrov Bil ie tn orv snes tei zimi a ni traial dolgo Včera* oooldn' ga že ni bilo več Te dni ie ime1 Dubiov nik 4 stopinje t>od n;člo kai 'e za to me sto nenavadno Tako nizke temoeratm ne pomni Dubrovnik že več d°setletii
Snee je zapadel tudi otok? Korčuli Hvar Vis Brač in Šolto Okol Visa i vladala močna snežna buria Vsi oanvk ki so v petek zjutrai prispeli v Solit sr bili pokriti s snegom
Medtem ko ie v Datmaclr nadal s^-er pa ie ponekod v Črni gori d ževalo Poto ki so narasli in ie na«ta'a vel:ka poveden' Pod vodo so kraj; Kurilo B;ielo ool:e B< strica Sušanj. Goričani Mahala in drug"
stroi znamke »Adler«. ki ga ie bil Hace ukradel pri vlomu v Zanggerievo pisarno v Celju Na nekem kozolcu v T novliah Da so našli fotografije neznane, čedne mlade ženske. Na zadnji strani fotografi ie ie s črnilom narisano prebodeno srce s črkami A. H. L., spodaj pa ie naoisano Austria — Graz. Nad srcem ie napisano ime Anto-nieta Kaže da pomenit- črki A H. Anton Hace in da je razbojn *.. pozabil sliko na kozolcu ko ie tam Drenočeval
Kje je Hace
Včerai popoldne se ie raznes'a Po Celiu in okolici vest. da se potika Ha~e v okolici St Pavla pri Preboldu. Dozneie oa so trdili, da so ga videli na Sv Planini nad
Trbovljami. Take vesti Da ie treba sprejeti z rezervo, ker se širijo med prebivalstvom številne govorice, ki so oo veČini samo plod bujne domišliiie. V četrtek se je zglasij pri viničarki v Werenovem vinogradu na M;klavškem hribu nad Celjem mlad moški, k: ie imel na sebi siv plašč in črno bleko ter ie bil brez k'ob ka To bi se strinjalo z opisom Haceta. kakor ro ga videli v sredo v Črnem vrhu in Oist i-ški vasi Dri St Juriju ob Ta^o u. N znanec ie Drosil Werenovo vinič. '.o za hrano in ie deial. da ie brez Dosla
Varnostna oblastva so prepričana, da se Hace ne bo mosel več dolgo izmikati. Potrebno pa ie. da Dr "bralstvo Dovsod Dod-Dre zasledovalno akcijo.
Velik požar v tvornic! sukna
Kljub hitremu nastopu gasilcev	škoda
nad dva milijona dinarjev
Zemun, 18 februarja.
Predvčerajšnjim proti večeru je nasta. ?ožar v tvornici sukna v Zemunu, ki je ast tvrdke Vukojčič in drug Delavci v rvornici so v tem času v nekaterih oddelkih še delali. Goreti je začelo v skladišču m izdelane obleke. Pod tem skladiščem so tri peči, ki se kurijo s premogom, da s«, ibleke osuše. Ob 18. uri so delavci v tem 'ddelku nehali delati in kmalu potem je •ačelo goreti. Ko je bil ogenj opažen, je
bil že zelo razširjen. Gasilci iz Zemuna in Beograda so mogli še rešiti nekaj blaga. Na srečo je bilo precej blaga dan poprej spravljeno iz skladišča. Vendar znaša škoda še zmerom več kakor dva milijona dinarjev.
Lastnik tvorniee je izjavil, da bodo popravila trajala kake tri mesce. Delavci lz tega oddelka bodo za ta čas dodeljeni drugim oddelkom.
življenjski praznik Toneta Lokarja
Velikanski plaz pri Tomislavgradu Je terjal 13 smrtnih žrtev
Split, 18 februarja.
Kakor smo že pred dnevi poročali, je več vasi brisničko-oplečanske občine pri To-mislavgradu zasul velikanski sneženi plaz Včeraj je prispelo v Split poročilo o podrobnostih nesreče. Silni sneženi plaz st je vdrl na več vasi in terjal 13 smrtnih žrtev. Razen tega je podrl 18 zgrad a veliko število hiš poškodoval. Pod sneženim plazom je poginilo tudi 77 glav živine. Ker
sta zasuta in uničena tudi ves živež in kr ma za živino, vlada med vaščani in živi no velika lakota Plaz je bil dolg nad dva kilometra. Vsa snežena množina se je ru šila na vasi polne tri ure Reševanje ljudi je bilo izredno naporno, vendar so reše valci mnogo ljudi rešili da žrtve niso bile tako številne. Pri reševanju so bili nekateri reševalci sami poškodovani!
Za razbojnikom Haceiom nI sledu
Preiskava je dognala, da ima Hace na vesti vrsto vlomov in tatvin okoli Celja
Celje. 18. februarla
Preiskava, ki io vodita celjska Doliciia in orožništvo o zločinih pobeglega razbojnika Antona Haceta. ki ie v ponedeliek 12. t m zvečer na Sp Hudinji pri Celju umoril orožniškega podnarednika Ivana Medena, ie doslej ugotovila, da ie Hace izvršil večino vlomov in tatvin v Celiu in okolici, ki so razburjale v zadnjih mesecih prebivalstvo.
Hace ie izvršil v ieseni vlome v stanovanja čevljarskega mojstra Josipa Kosa na Cesti na grad ter železniškega upokojenca Matije Zupančiča in Antona Božič-n.*ca na Hribu sv Jožefa Okroa novega leta ie vlomil v hišo posestnika Hrastnika v Trnovljah pri Celju Ko ie naložil ukradeno obleko in čevlje na kolo ga ie zasačil domači sin. ki ie prišel od voiakov na dopust Hrastnikov sin ie skočil na kolo in se odpeljal za Hacetom B'izu Majdičeve kapele na So Hudinji ga ie dohitel. Hace ie stopil s kolesa in oddal s samokresa dva strela oroti Hrastn'ku
nrot
Obe krogli sta 'k sreči zgrp%i cilj Hrastnik se ie moral umakniti in Hace ie s plenom pobegnil Hace ie izvršil v Trnovliah še dva vloma Del ukraden°ga blaga so naš1! zda! Dri bosanskih fcrošniariifc Hace ie vlomil tudi v stanovanje uradnika Liud-ske posojilnice Jožeta Plahutn ka v Ko-men^keffa ulici, sredi ianuaria Da v h'So ge Ber?lezove na Krekovi cesti in ukradel moško kolo. last voiaškega uradnika Antona Sagadina V noči na 20 ianuaria je vlomil v stanovanje čpvl1ar«keca moi-«tra-invalida 2lavsa Dri »Ska'nl kleti« ter
odnesel 1200 din gotovine več pare v čevljev in nekai usnja Nekai dni ored umorom ie vlomil v hišo višiega ooštnega kontrolorja v D Ivana Gamsa na M ri-borski cesti v Gabariu in ukradel moško *<£olo V noči od 16 na 17 t m ie vlom;i v Zanfgerievo pisarno v Javnem =kadi-šču na Masarvkovem nabrežiu ter dn°s*l 7.000 din vreden p:silni stroi znamke »Adler«. moški suknjič last po«1 vodie Kottowitza in steklenico žgania V isM noči je vlomil v hišo na C^k^mišk pot' v Gaberiu kier stannie žete"n:ški u^ad nik Janko Hočevar ter ukrad^1 s stoo-nišča v Drvem nad^troniu d^n; 0'ašč dežnik in dva Dara čevljev V noči na 12 t m. ie vlomil v Bannvo trgovino v Voink" in odnesel mannfakturoor,a Kl->«»a ioct-vin v vrednosti skoro 10 ono din Rnmri"i
Glavni arhivar dravsk. finančne dlrek je Tone Lokar bo v ponedeljek dopolnil 0 let Jubilant se od mladosti živahno veljavlja v društvenem življenju. Povsod e bil in je še priljubljen in vztrajen funk :onar tako je že 20 let predsednik pev-kega društva Krakovo-Trnovo živahno se e gibal v pol tičnem življenju, bL je funk-ionar naprednih gospodarskih društev ln poštevan sodelavec v raznih odborih na-ednega političnega življenja Stalno se e uveljavljal v raznih uradniških organi acijah Jubilantu ki bo jutri slavil v kro-u svoje družine svoj jubilej želimo v nenu .številnih njegovih prijateljev in so ilšljenl -ov še dolge uspešno in zadovolj-va polno življenje.
rijeten družabni večer v „Zv«iz^i44
- Ljubljana 18 februarja V dvoranah Kazine se je vršil v soboto iužabni večer ljubljanskih organizacij ugoslovenske naciona,ne stranke Večei e bil zamišljen kot intimna prijateljski, irireditev zato se v časopisju ni zanjo 'elalo nobene reklame Člani stranke in njihove rodbine so bili vabljeni potom vojih krajevnih organizacij 2e kmalu po «mi uri so bile dvorane Zvezde prepolnt n še vedno so prihajali novi gostje De avec mteligent. obrtnik trgovec uradnik ^se je bilo tu združeno v onem prisrčnem oglasju v oni demokratični harmoniji ki eže napredno (n nacionalno Ljubhbno v jolitičnih vrsiah JNS Predsednik sreske irganizacije g minister Kramer pr*sipvo leči podpied.-ednik g Rudoll 2<tnik tn oredsednik krajevnih organ'7arij so kot domačmi prekrasnega večera pozdravljali in se razgovarjali na vse strani sezna njali .se z rodbinami vrlih svojih sodelavcev in sprejemali izjave splošnega zadovoljstva nad lepo prireditvijo. Seveda je bila mladega sveta nič koliko in omiaHin-ska organizacija JNS se je izkazala tokrat tudi na plesišču. Vojaška godba je svirala neumorno in v glavni dvorani je zašumelo veselo rajanje Poseben užitek je priredilo večeru pevsko društvo »Sava« pod vodstvom dirigenta g. Venturinija z odličnim prednaašnjem vžigajočih pesmi Splošna sodba je bila takih lepih večerov je ma'o v Ljubljani, splošna želja da ta večer ko se somišljeniki sestajajo ne samo pri delu. temveč tudi pri prijateljski zabavi ne ostane zadnji.
Bila je prava ma^^es^a^iia ncoVme no ve^pn^sti 6'a^ov TNS 'n niihovih medsebojnih prisrčnih odrošajev.
Mena"*?*« "rort zars !i izkrvavit /e
Ljublia^a febrmria Pri trgovcu s kurivom r nmi Teha.f v Linhartovi uliei 16 je bil za,nos jen ko'. hlapec 48'etni štrfan JakMč, doma i? Crensovcev pri Lendavi Davi si je obul čevlje, a nenadno mu je poTa ž!la na no-i gi in začel je močno krvaveti. Jrk ič si | je z robcem zavezal rano a krvavenje ni 1 hotelo prenehati in na pomoč so moral1 j poklicati reševalce Toda pino? je b;ia ž-
uri zamude. Eno uro zamude Je Imel že na Dunaju, drugo pa je napravil zaradi tega. ker je moral čakati na priključek budim peštanskega brzega vlaka, ki je prišel tudi s poldrugourno zamudo. Z da-našnj mi vlaki lz Madžarske se je pr peljalo mnogo poljskih beguncev, kl jih madžarska oblastva počasi izganjajo m kl so preko našt države in Italije potovali v Francijo.
Nase gledališče
DRAMA
Ponedeljek. 19 : zaprto. Torek. 20.: zaprto.
O P E B A
inedeljek 19. zaprto. Torek, 20.: zaprto.
Obfave
Drevi ob 20 ari Ho v mali Fllharmo-nični dvorani kitarski večer kl ga bo izvajal g. Stanko Prek Na sporedu so same Pagan'nl1eve skladbe. Vstopnice v njigarni Glasbene Matice.
V Beogradu f ara vi j da je zona pri h^hcj
Beograd. 18. februarja
Letošnja zima ie nenavadno muhasta .n vremenos.ovci so se že večkrat temeljito urezali. Ce so napovedoval, mraz. ie gotovo sledilo iužno vreme a če se ie napoved glasila, da dobimo odjugo. ie bilo baš obratno. Za prihodnie dni so vreme-noslovci spet napovedali mr-lj vr.ms a kaže. da njih prerokovanje ne bo držalo, kajti medved Maks iz beo^raiskega zoološkega vrta. ki ie za Beograjčane najzanesljivejši vremenski prerok, je njihovo napoved postavil na glavo. M ks se je namreč te dni prebudil iz svojega dolgega zimskega spanja in ni v.č legal na aj. To pomeni, da ie konec zime in da se nam obeta tr~>'ejše vreme.
Medved M.*.s se ie zbudil v četrte'* 15. t. m. točno ob pol 8. zjutraj. Četrt k le bil za pravoslavne praznik Sretenia. to je dan. ko se srečata zima in poletje. Trd od dolgega zimckega spanja se ie Maks začel pretegovati, nato ie nekajkrat Doma-žikal: svetloba, ki ie ni bil vaien. ga ie očitno motila Leno ie vs'al pot^m pa začel razmetavati slamo do svoiem b-'o<ni. Ooctekaioč se ie odracal na prosto in se ozrl okro? sebe. Ker ni bil" solnca. ie napravil sprehod do snegu. Pazniki so mu vrgli tri jabolka, ki jih je slastno pogoltnil.
Radovedno so ga liudle ooar^vaH. kaHi od Maksa odnosno oH nie^ove^a spanca 'e precei odvisno, ali b-> zima še tra:ala ali ne Ce bi se vrnil v brio? in srv=t legel b1' Domenilo da bo zima tr^ia^ nai-mani še šest tednov Maks se i-1 si<~er vm'l v pvoi bi-lo«*. a ni le^el. temneč ie ^del. Od četrtka dalie ie buden in ne nrsli na spanie Zato so B^oT-ai^an' p-en-"ča-ni. da ie zime ko"~c Svoie orPo»""čanie "t»»meHu1e1o s fpn-i •-<»»> na+ančin rv^Taio Maksove navade 2° š+1'r; l°ta oo vr^i e namreč medved v^ako 'eto na dan -b''d51 točno ob no1 8 •»i'itr',i in v"d->n ie h'lo t"H? T'mo	fo Tli Jocro' pa^ai v
brlog Da bi ime1 MaVc orav ^gi crnr> r:ma !n njenih nevšPČ~o-t! re« že do grla siti!
stare wau?te
T«t 18 febr A A f Ha vas) V okolici Trsta je ubila granata, ki je osta^ tam Se Izza svetovne vojne, tri osebe, dve pa hudo ranila.
Vremenska napoved
Zemunska: Po večini oblačno s 8'ab'm •megom. v primoriu dež Temperatura 6e ne bo znatno spremenila.
PonetieJjska križanka
n
4
14
18
20
21
24 25 28
E
34
22
29
10
16
13
10
17
i 23
32
1	* -'331	27	
r-J30			
33			
			
BESEDF POMENIJO:
Vodoravno: 1 nekdanja slovenska pl-•.čfva 9 poseduj 10 beseda 12 molitve 11 oseba iz Shakespearieve tragedije ffone-tifnoi. 13 tu glej. 14 ploskovna mera 15 struja 17 to v latinščini 18 druga ob lika za lahek 20 luknjičav 22 resnično. 24 d. d. v nemščini. 26. mestece v Dalma
{ clj! T> predlog 28 kakor 15 30 časovna 1 enota 31 bog ljubezni. 33. poljedelsko j orodje množina) 34 visokošolec. j Navpično: 1 moško krstno ime. 2. orien-1 talski dostojanstvenik. 3. veznik, 4 medmet 5 kaj rv srbsko-hrvatskem dialektu), 6 naziv 7 votli valji 8 del električnega aparata 12 slovenski pisatelj iz protestantske dobe. 15 kraško vino. 16. plačilo zs greh 18 tujka za srečko, ki se je v srbohrvaščini udomačila. 19 resnično ob-j žalovanje. 21 nato. 23 zaključek 24 hribi, 27 oblika glagola ki pomeni pastirjev opravek. 29 vprašalna oblika krajevnega prislova. 30 ruska reka 32 obi;ka pomožnega giagola 33 oziralni zaimek. K T TUB hudemu mrazu
Troje knjižnih nagrad
si po naklonjenosti žreba dele Steni-■tsva Korbarjeva, Ljubljana VII, IV 1-čimkt ga 64, Branko Rosina, Brežice, in (vo Vndnjal, Hum pri Ormožu. REŠITEV ZADNJE KKI2ANKE:
Vodoravno Sibir. barun, Kotor. on, val, nic, ji. moč, Pera Unec, tog, i. d.. Meran, kolek, mu, rešeto. osivel, al, denar, Havas, la moč. Rade, oder. Lot, Ig, luč, dec, bi, si!a teran, motor.
Navpično: Semiramis. Boč, in. Bara, Aan, unuk, Nino, oj, Tit. regulator, vero-nal, Celovec, odelo, Peter, cesar, omelo, med. kis, adut, reče, hoda, Aden, čil, lit, ga, bo.
j"".' TT----- • ..... i prepozna kajt: zaradi velike izgube krvi
da ie Ha^e izvršil la-v tud- rona-v, na- | je Jakžie ^ med p:evozom v bolnišnico oad na Romove na Polu^ nr? Cel1" 'n ! umri vlom v Suš^vo trgovin" na Kro'",v: oeeti
Omenib' smn že vel!ko v^ne+nnst. d* izvršil Hace lani t"di dv~ina r>»" * a "mora v	pri Š+ ^..j,, nr? j^rebo1-
du in v Medlo"" Dri C°lbi l^tos oa ro-narski umor v Malih Braslovčah.
Dve zanimivi najdbi
Na podlagi Hacetovih fotografii ki so bile objavljene v časopisih, so razni liudie v celjskem okolišu ugotovili, da ie Ha e prenočeval pri niih. Štorski orožniki in domači Drebivalci sc v zadniih dneh Dre-gledali vrsto kozolcev in gospodarsk-'h po-sloDij v celjskem okolišu V nekem kozolcu v 2epini Dri Skofji vasi so naši Disalni
Namesto v bolmšnico so ga prepa'iali v Mestni dom nato pa po ogledu t*upla v mrtvašnico splošne bo'n'šnice. Jakšič je Imel močne krčne žl'e na nogah zaradi česar so nastale krvavitve Umrl je le zaradi tega, ker se je nepravilno obvezal, namesto da bi podvezal žilo in tako ustavil krvavitev.
Poljaki na poti v Francijo
Ljubliana 18 f°br a-ia železniški promet je skoraj norma.'en z izjemo br?ovlakov Tsko je Imel a^a";-njl beegraiski brzovlak znatnejšo zamudo. a dunajski brzi vlrk k: prihaja ob 17 v Ljubi;aro je Imel več kakor dve
Urejuje Davorin Kavljen. — izdaja sa kouzorcU »Juua« 6uuuu>,Vu-auk — Zs Naivuno luuutruo <t d. Kot Usiuuuaija Krau Jeiau. - Cm uuerauu del le odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljuuijan*,