jWim mn Številka stane 2 kronL
üpmäihts listu : Celo leto 55 din, pol leta lih , četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije : (Pelo leto 65 din. Inserat! ali oznanila se naračunajo po dogovoru; pri večkratnem «Kseriranju primeren popust Upravništvo »pejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113.



NEODVISEN POLITIČEN UST ZA SLOVENSKO UUDSTVO
.Straža* izhaja v pondrfjeh, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo Je ▼ Marlboi% Koroška cesta štev. 5. • Z uredništvom so more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vraščat Nezaprte reklamacije so poštnine prod*. Telefon tnterurban štev. 113.
97. štev.
MaMbop, dne 8. mavoa 1901,
Imetnik XIV.
Kaj bo z novimi volitvami!
Kaaor se nam poroča iz Beograda, se vrše v radikalnem in demokrats -kesa klubu ob enem dolgotrajne kon -ìerttnoe gle'de vprašanja novih volitev. Razika med obema grupama je ta, da. radikali volitve forsirajo, a demokrati jih b» vse pretege zadržujejo. Radi -odklanjajo način dvojnih kandi -dastov» takozvanih kvaliiikovanih in ne-kvahiiikovanih Pri .demokratih pa ,ie močna grupa, ki hoče, da bo nov izborni zakon še zopet imel kvaliiiko-vaae kandidate Na ta način upajo de mokrati oteti vsaj nekatere svo4e veljak«. Seje v obeh klubih so burne.
Demokrati in radikali so zdaj ria lovu za Nemci in Madžari. Celo Ijub-I'aasfco „Jutro“ vsak teden vsaj poen krat lansira v svet mal slavospev na Nemce, enkrat mariborske, drugokrat cefeske. Radikali lovijo Kočevarje in vojvodinske Švabe. Znanega ustvari-tetia slovitega „votum separatum“ dr. i ,enarda so poslali radikali — vsaj ta ko se je dr,. L. legitimiral — nakupovat neko tiskarno v Gornji Radgoni* V tej tiskarni M izhajalo radikalno — glasilo.
Zemlieradniki so precej razbiti. 5 i oslaneev Je že izstopilo Jz zemljerad-n iškega k’uba. Nekateri so prvi hip vstopili v klub SKS, a te dni so ustanovili „klub kmetijcev.“ Na čelu mu jr neM Pooadič Zemljeraclniški klub je danes slabejši po številu nego Jugo -slovanski klub, ki šteje 28 poslancev. Zemljeraclnikom se pozna; da nimajo ctobrega vodstva. Težke je, da bi zem-hehaflhiki ori bodočih volit vali. mnogo pridobili. Do'fuzije med zemljeradniki in BKS" pa celo ne, bo prišlo, saj Še .cete zemljeradniški Uskoki in izbe glino Popadič, Benin in drugovi — niso «na-rali sedeti ukupno z Mermolji, Puclji, Drofeniki in enako koritarsko ba-žo
Nemci, in Madžari bodo skorogoto-vo (©lanovih lastno stranko- in Jjsto za volitve v narodno skupščino in oblastne ter srezke zbore. „Deutsches VolfcaMatt“, nekajlco dficjjozno gljasi to Nemcev v Jugoslaviji, piše, da bodo Nemej in Madžari v bodočem parla, -menta igrali med grupami opozicije in vladne koalicije ulogo posredovalca % PO se. pravi, da bodo skušali tudi U zobati oves iz vladnega korita
Volitve v narodno skupščino so gotovo ne bodo vršile v letu 1922. Slišijo »e celo glasovi, da bo vladajoča — klika tako dolgo zavlačevala novo volitve, dokler ne bo dveletna doba se ’ ■danjega parlamenta potekla.
Bojim se novih volitev, bojijo!
Proti krivicam nad šolniki in siromaki.
Iz govora poslanca Jugoslovanskega kluba g, Škulja na 31. seji narodne skupščine.
F-ostedioe nagega slabega gospodarstva segajo že v prav vse panogo javnega državnega gospodarstva., o-pažajo in čutijo se v veliki meri celo
v.	onih panogah, našega javnega življenja, ob katere pač ne bi smeli nikdar pljuskati valovi in posledice državnega nereda: to je skrb za bolne, skrb za zdravstvo in vse, kar spada pod ta pojm, in drugič, skrb za onemogle im pomoči potrebne Člane naše države.
Ako se posledice slabega državne ga gospodarstva pojavljajo že v teh panogah javnega Življenja, je to pač znamenje največ je krize. Kakor se gl^si' poročijo saHtlfetnega refe renila, stojimo mi pred silno, pred strašno katastrofo, da nam odpove prevažna skrb za saniteto in skrb za onemogle. Poročilo se namreč glasi, da pridemo v slučaju, ako se naše gospodarstvo in naša skrb za saniteto ne zboljša, de groznega zaključka, da bo morala
država zapreti bolnice in druge državne zavode,, ki skrbijo za onemogle in pomoči potrebne.
Vprašajmo se, ‘'kakšne posledice im rodilo vse to, če pride res do te katastrofe! Ali naj potem bolnike v državnih bolnicah kar pustimo, da poginejo lakote ? Ali naj jih mečemo iz bolnic? Ali naj zapremo, vrata javne pomoči tisjtim,. kateri te pomoči v svoji nesreči najbolj potrebujejo?
Kulturno^ stanje države se sodil tuch »po stanju sanitetnih razmer, Ce doleti našo državo v tem oziru katastrofa, potem sl moramo biti na, jasnem, da bo naš ugled padel ne samo v notranjosti države med državljani samimi, ampak: tudi na zunaj.
Ce bi bita država, pifeiljena, vsled svojega slabega gospodarstva,, da zapre, kakor s.è glasi poročilo sanitetne-ga referenta, državne dobrodelne zavode, kaj naj se pa, potem zgodi s privatnimi zavodi? Kaj naj se zgodi: z onimi bolnicami, ki jih je dvignila iii vzdrževala morda stoletja privatimi dobrota m Kumaniteta? Ce država ned bo zmožna, vzdrževati svojih lastnih zavodov, bo toliko manj hotela pod’ pirati privatne zavode.
Nadaljna posledica .slabih financ- ’ mb razmer, ki se bo razvila sama ob sebi, je tudi ta, da: bodo odpovedale tudi druge akcije medicine. Vse razne važne akcije profilakse morajo naenkrat zastati, obustaviti se mora delo za rešijttev tistih veBMah socijalnih vprašanj, s katerimi se moramo tudi mi baviti:	vprašanje anta alkoholne
akcije, antitubjerkuSozne akcije, boja proti spolnim bofenljm itd,.'Vse to: medicina kot taka kakor tudi socijalno delo mora pri nas odpovedati pod pritiskom slabega gospodarstva,,
Za mesec julij se 'pripravlja, v Že nevi mednarodni kongresi za 'pobijanje sodobne nemorale. Tudi naša država se bo vsekako na tem mednarodnem kongresu udejstvovala s predlogi ut s svojim sodelovanjem. Toda s kak šniiii ugledom bomo mi tam nastopili, ako bemo prišli doma dq tako žalostnih razmer, ki bodo klicale humanitarne kroge iz drugih držav, da iz ozirov humapiteta pridejo na 'pomoč nam v lastni državi?
. Kje je enakopravnost?
Ce vzamemo naši proračun, vidimo, da »pride vt Sloveniji na eno bolniško posteljo na leto 3000 dinarjev stroškov, na Hrvatskom in vi Slavoniji 1200 dinarjev, v Srbiji pa 6000 Omarjev, Vprašajmo se: ali je zdrav jo in ^ življenje državljana v okolici Ljubljane kaj manj vredno nego življenje in zdravje človeka iz oko lijem Niša ali Beograda ? Stati moramo na stališču, da je zdravje poslednjega seljaka prav tako dragoceno, kakor zdravje prvega ministra v državi. — To je resnica, a ta resnica se ne ka’ že v proračunu. Ce smo res demokratična država, motamo stati na stališču, da je zdravje in življenje zadnjega kmeta prav tako dragoceno, kakor življenje prvega kapitalista v državi. V privatnem življenju velja pri n cip, da naj se nehajo vsi predsodki in vsa nasprotja vsaj pri bolniški postelji-
V prečaniskih pokrajinah imamo razvito posebno katoliško cerkveno organizacijo, ki ima namen, posvetiti sc iz viši ih nagibov službi bolnih in onemoglih. !To so organizmi!je takozvanih usmiljenih bratov i!n usmi^jiorjih sester.
Te organizacije služijo prostovoljno po naših bolnicah in vseh zavodili ki imajo namen, pomagati revnim, o nemoglim, bolnim itd. Prostovoljno vršijo ta posel. Malenkosten je znesek, ki ga, država prispeva tem organizacijam, iin moje mnenje je, da moramo že s stališča državnih finano iti za tem, da tem ljudem, ki delajo skoro brezplačno v državnih zavodih, iz lastnega interesa kolikor mogoče pomagamo in jth obrambno pri dobri vol ji, ne pa, da jih odbijamo ter daleč
zapostavljamo pred raznimi organiza’ cijami, ki javnosti malo ali prav nič ne koristijo, često celo škodujejo.
Odkod nadalje to, dal medioimf, visokošotci iz Srbije,, ki študirajo zunaj, dobivajo mesečno 1000 Čehoslovaš kih kron. medlem ko oni, iz preka do bivajo po 130 čehoslovaških kron, odnosno mnogi Slovenci n. pr. v Gradcu ničesar? Oe bomo na ta način postopali, bomo onemogočili: i dijakom vsak nadaljni študij
Močnim vse, onemoglim pa nič.
Kje je skrb državo za onemogle, skrb za uboge, skrb za siromašno deco, skrb za civilne invalide, skrb za družine, ki so se vrnilo iz ujetništva itd. ? Pri nas v Sloveniji kaže statistika, da je .naraslo število onih, ki so navezani na tujo pomoč, na 20.000, — Prejšnji deželni zbor je ustanovil raz ne hiralnice, razne ustanove za uboge, mi se pa Še vedno gibljemo v pro’ računih leta 1919 in 1920, ko vendar draginja tako narašča, z draginjo p a narašča tudi število revežev, narašča število potrebnih.
Število 20.000 pomeni veliko množico, in mi čutimo, kako se že vsak dan ponavljajo glasovi, da množice zahtevalo od vodstva države „panem“. Gospodje ! Vsak mogočni' imperator rimski .se je stresel takrat, kadar so množice zaklicalo „panem“! Tako tudi vam gospodje, ki vodite državno go spodarstvo, pravim : pripravimo sena ta kite, da bednim odpomoremo. Množice zahtevajo kruha, panem jim dajmo, circenses pa vam prepustimo, se veda ne na državne stroške.
Nd eni strani se nam grozi, da bomo . zaprli državne zavode, bolnice, j se odktänja podpora onemoglim, sirotam itd., na drugf strani pa vodimo, kako se množijo orožniške postaje, ka ko se ustanavljajo nove orožniške ko mando ftd. Pri nas je znan slučaj iz nekega okraja, kjer je bito poprej sle deče razmerje: bil je en oÜeir, en pisar in šest mož. Sedaj sta pa tam 2 orožniška oficirja, 4 pisarji in 16 mož, To delo, ki ga je prej opravljalo 8 mož, opravlja danes 20 mož. To je re đuioija u radništva ! Mi se zahvaljujemo za to ljubezen, da se nas tako ščiti z orožniki. Izjavljammo pa, da si polovico te ljubezni lahko prihranite in za 00% orožni® va lahko odpustite, zlasti pri nas, kjer je ljudstvo tako miroljubno.:
Tako vidimo, da se na eni strani to, kar je nujno potrebno, ne ceni, da se to ovira, da to hira in da S|toj(imo pred katastrofo, da pa na drugi strani mečemo denar brez korist)' ven. — Gospodje, mi np živimo v najbolj spie n didimi finančnih razmerah in zato nujno potrebujemo rajcfbnelhega gospodarstva.
Moderna država ima velike socijalne naloge, mi pa vidimo, da naša vlada sedaj niti n aß primitivne] šib socijalnih nalog ne vrši, da ne skrbi za bolne in onemogle, zaradi Sega se v nas in v vsakem poštenem opazoval eu naših sedanjih razmer more poroditi en izraz in ena izjava: mi; ne moremo in ne smemo zaupati vladi oaš zato, Ker je naš prvi princip: rei publicae salus suprema lex. Zaupati ji ne moremo zaradi tega, ker nam je blaginja države prva skrb in prva dolžnost.
nika je bil izvoljen Miloral Vujičič» z \ II. podpredsednika pa Haiil beg Krasnica Za tajnike so bili izvoljeni a dr. Vojislav Janjič, Janko Rajar. (S -KS), Husein Alič in Radislav Agato-novič. — V toku razprave glede razdelitve posameznih mest v predsedstvu Narodne skupščine je dr, Korošec zahteval za svojo stranko podpredsed* niško mesto, ker se je dotočilo, da naj bodo sfranke zastopane po številu svojih poslancev. Do sporazuma pa v tem vprašanju ni prišlo. Vladne stranke so ponudile Jugoslovanskemu klub« mesto tajnika, kar je pa isti odkloni!» ker predstavlja največjo stranko v Sloveniji ih zavzema po številčni me* či tretje mesto v zbornici,
REKA
Srditi poulični boji so izbruhnili dne 3 t. m. na Reki., Fap «testi so, vzlovoljeni radi uboja nekegat tovariša, navalili na vlado g. Zaneti«* Proti redarjem so metali bombe, stre* halo se je s strojnicami, puškami in revolverji.. Vladno palačo je obstrelje-» vara forpedovka, ki se je slučajno na* ha!ala v reški luki Oddanih >e bilo 50 strelov Vladna palača je silno poško* dovana. Zanella je moral izvesiti bel® zastavo.. Vladne Čete so početje laških fašistov podpirati s pasivno rezistenco.
R e v o 1 u c io n a, r n i odbor za narodno obrambo na Reki je pro» glasil ujedinjenje Reke z Italijo.
Zanella se je odpovedal vladi in odpotoval v Trst.
M i r v 1 a d a zopet mi Reki.
POLJSKA.
P o 1 j s k i k a bine t Ponikow -ski je sporočil državnemu šefu mar -šalu Pilsudskemu svojo ostavko. Pišejo, da je ta poljska vladna kriza da lekosežnega pomena in btf imela slaba posledice.
Beležke.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Volitev novega predsedstva v narodni skupščini se je vršila dne 3. t. ra. Volili so: predsednika, podpredsednika in 4 tajnike. Od - : danih je bilo 191 glasov: od teh'e d c- i bil demokrat dr, Ivan Ribar 148 Mihajlo Stojič 15 in Ivan MrmAja 1 gius, j Poslanci Jugoslovanskega k’ul i «r oddali prazne glasovnice. Izvoljen je bil dr. Ivan Ribar. Za L podpre:Led- j
Staro-turško jo še najboljše ! — Turških načinov in metod' je menda še vse premalo, „B. Dnevnik“ predlaga vsak čas nove Zelo značilen je tale predlog: V slučaju Pašičeve smrti naj se postopa po vzoru Mehmeda So-koloviča. Zgodovina pripoveduje namreč, da je sultan Sulejman nagloma umrl pred Sigetom in Mehmed. veliki vezir, ni hotel razglasiti njegove smrti, ker se je bat, da bi se v pomanjkanju prave glave razšla razuzdana vojska. Mrtvega sultana je lepo balzamiral in ga skozi 48 dni postavila! za mizo k obedu in k večerji, vojaki so ga videli in meneč, da živi, so se ga bali in ostali mirni in pokorni. — Tudi radikalno-demokratska, zveza na 'ladi je taka razuzdana vojska in če izgubi svojo pravo glavo — PaŠiča, bi se tudi razšla na vse vetrove. Pašič ie z lo star, njegova smrt nas lahke» naenkrat iznenadi in ker se to pri —• razuzdanih in nesložnih demokratih in radikalih ne sme zgoditi, naj se tako-napravi kot z mrtvim sultanom Sulejmanom. Njegova smrt se. ne bi smela-obiaviti, na1 bi se reklo, da je bolan, in v tem času bi se že našla kakšna druga velika glava, ki bi nadaljevala vzdržavanje neobhodno potrebne radi-kalno-demokratske „vojske.“ Ali naj častitamo Pašiču, ker ga je „B. Dnevnik“ promoviral za Sulejmana, ali pa muslimanskim vladinovcem, ker je njihova davna prošlost še danes v toliki časti in celo za vzor ? — Salo vstran. Kulturni Ind e, ki take stvari čitajo, v beograjskih listih vladnega tabora, res ne vedo. ali se naj razjočejo, ali pa. n a sni e e o.
Se nam bodo zopet smejali. Na račun vojne odškodnine smo prejeli od Nemčije v spremstvu našega delegata, 500 vagonov, ki so se peljali preko Solriograda proti Podrožici. Avsjfrija. je zahtevala od nas prevoznino za, te vagone. Naš delegat se je pelini v Beograd po denar za prevoznino, a vagoni so čakali porazdeljeni na vse postaje od Solnograda do Podfožioe.
Med Časom, to je rajžal naš delegat v Beograd po denar, je računala Avstrija od vsakega vagona za vsako ’’■* ro 200 K ležarine, to je na dan za vsak vagon 4800 K, od vseh 500 va_ gonov 24 milijonov kron. Ko se je vrnil delegat iz Beograda in dospel v Jesenice, mu je zaplenil carinik ves denar pod pretvezo, da ne sme preko meje vzeti seboj več nego 300 dinarjev. Carinama še sedaj ni vrnila delegatu denarja, milijonski izdatki za ležarino pa rastejo, rastejo . ,■ .
Hočeš, nočeš — moraš! Ni še dolgo, ko je prodajal po Mostarju neki fabrikant svoje patrijotične slike v spremstvu zelo hudega policaja, ki si ie vsakega, ki je slike odklonil ter odbil fabrikantu velik profit, radi po-manikanja natrijotizma zelo dobro zapomnil, sedaj pa Čitamo o novi podobni agitaciji z zelo učinkovitim pritis -icom. „Kolo srbskih sestara“ v Beogradu je izdalo kalendar, „Vardar“ in ga razposlalo vsem višjim komandam na razprodajo. Komanda zagrebške divizije je svojo nalogo dobro razumela ter je razposlala te kalendarje nižjim komandam z izrečnim pristavkom, da naznanijo vsakega oficirja, ki ne bi notel kupiti, to se pravi, vedeti hoče za tiste, ki se lahko že sedaj pripravijo na potovanje k reki Vardarju v Makedoniji, ker doma nimajo dovolj smisla za vsako agitacijo, ki prihaja on zgoraj.
Ima vremena, — pa Če je še tako drago. Kakor znano, je naročila naša vlada kovinast (nikelnast in alumini -jev) drobiž v, Svici, Ko je prispel, je predstavljal za našo državo vrednost cd 20 milijonov dinarjev» Švica je dogotovila ta drobiž točno po dogovoru, ter je tudi zahtevala, da se ji dogo -vorjena svota plača, naša vlada pa to vse prezre in presliši. Najprej že iz stare navade, ker „ima vremena“, potem pa z izgovorom, da stoji švicarski trank previsoko, da je boljše počakati da pade Tako se je Čakalo in čakalo, padel je tudi seveda ne Irank , temveč naš dinar in danes, ko Švica ponovno in prav odločno tirja plačilo za izdelan drobiž, bo moral naš gospod finajnčni minister vsled visokega kurza švicarskega denarja za dogo vorjeno izplačilo v frankih odšteti nič več in nič mani kot 75 milijonov din., to je za 55 milijonov dinarjev več kot ta daj, ko ie bil čas in ko se je tudi : rodobilo plačati . — Kakor vidimo, se minister že dolgo vežba v „moratoriju“ in seda5 ko ga imamo, si na tem primeru posledice lahko predstavljamo
Uesnica izpod peresa srbijanskoga opanČarja v „Balkanu“., Ta opančar in čevljar piše, da ga boli, ker je naša slavna vojska bosa in ker pre skrbuje tvornicia Petrovič Nikolič in drug vojno upravo z naj slabšo robo. To podjetje je že bilo od nekdaj izključeno od vseh pošiljate v za vojsko, ker je nekdaj preskrbovalo voj’ sko z neskladnim obuvalom. Sedaj jo dobila ta tvrdka zopet naročilo za 100 tisoč vojaških cokul (čevljev), v vrednosti 12 milijjanov dinarjev. Kakovost te robe je taka, da bo čevelj k večjemu zdržal 15 dni. Razumemo tega opančarja, a mi se moramo čuditi, kako je mogel zabeležiti, da rabi naša vojna uprava solidno robo, ko 'je pa pri nas toliko nesolidnega blaga, da ne pride solidno glede konkurence niti v poštev»
Narodno edinstvo označuje beogr. „Republika“ tako-le: „Mi, t. j. Srbi, Hrvati in Slovenci smo trobili za časa Svetovne vojne po celem svetu, dà smo en narod, ki želi in hoče biti združen v svoji svobodni in neodvisni državi. To smo dosegli, ob istem se je pa pokazalo, da aismo en narod, ampak da smo trije, ker niti Hrvati nočejo biti Srbi ali Slovenci, niti nočejo biti Srbi Hrvati ali Slovenci, niti se nočejo Slovenci pohrvatiti ah •ošrbiti. Nikakor pa noče nihče izmed njih postati „Jugoslovan “ Zakaj to? Zafo, ker se narodnost ne rodi s človekom, ampak še le po njegovem rojstvu z izobrazbo Na vsak način morajo ljudi«, ki pravijo, da so en narod, to tudi čutiti Med Srbi, H c van j n Slovenc, pa ni tega občutka. Zato ne moremo uditi, da smo en narod, če nismo to po svojem občutku. Da se med ljudstvom uživi čut enotnosti in edinstvenosti, je treba, da ta ljudska masa dolgo živi v državni skupnosti.
v. taki sku.v::ost: nismo živeli in
kdor misli to vprašanje rešiti z ukazi, odredbami in ustavo, se zelo moti ter sami stvari mnogo škoduje.“
„Dunajski agenti.“ ,V beograjskih
„Novostih“ piše neki Radoslav Vesnič o spomenici Hrvatskega bloka, pravi pa tudi to: „Ta država, katero so dunajski agenti imenovali Jugoslavijo , so mo da se iz naziva izbriše ime Srbov, se pogreza vse globokeje in glo-hokeje v črni ambis, globočina in te -ma se sploh ne da predstavljati.“ — Kakor znano, je fo državo tudi sam Pašič nazival Jugoslavijo, tako jo je vrstil sam kraljevič Aleksander v odgovoru na Narodno viječe 1. decembra 1918 in tako se naziva tudi y mnogih diplomatskih spisih, posebno v Wilso-novih notah. Kdo daje potem temu g. »Vesniču pravico, da tako piše? Dok--er se bodo s tako pisavo proslavljah vladni listi, se ne smemo Čuditi, uko res padamo nižje in nižje, („Slobodna Tribuna“ št. 124.)
Kanonir — inšpektor. Beograjski radikalni list „/Tribuna“ poroča:	G.
Dragotin DrudarevIČ, bivši artilerijski podnarednik, magari nski nastavljene c železniške direkcije, je bil ime novan te dni inšpektorjem direkcije državnih dolgov. V času, ko se naj odslovi ali vsai zmanjša Število- nekvalificiranega uradništva, postane inšpektor glavne direkcije državnih dolgov — kanonir,
Same zarote, ki se odkrivajo lepo — po programu. Če okrog Tetova rogovili nek hajduk Boškovič in če se nato v bližini Kkčanika oglasi Mehonič, se že najde beograjski list, ki odkrije kako zaroto, v katero so zapleteni seveda tudi avtonomistični muslimani iz Bosne in ne samo iz Sandžaka in južne Srbije. Te zarotniške zveze so natančno umerjene po političnem položaju. Če muslimanski ministri mirno sedijo na svojih stolčkih, se njim prizanaša, če cepetajo, so pa seveda tudi zarotniki in še na Sahib Korkuta, ki vedno posreduje, pade tu pa tam kaka pega. Muslimani so se sedaj zopet enkrat z vlado pomirili, zato je »Beograjski Dnevnik«, ki je iznašal muslimanske zarote, sedaj utihnil, oglasili so se pa drugi listi, ki po programu odkrivajo druge.
Dnevne novice.
Öd. poslancev : Jugoslo v anske ga kluba so v finančnem odboru: dr, Du-libič.. Pušenjak in Stanovnik. V verifikacijskem odboru pa: dr,. Hohnjjjec lin Barič» V imunitetnem in administrativ nem odboru: dr. Simrak in Barič» M odboru za prošnje in pritožbe : Brodai* in Roškar»	„
Naši demokrati in slabosjtojni sii bodo pošteno skočili v lase» Spor med korumpiranim! bratci demokrati in samostojnimi': izdaj'ieami. je Izbruhnil na poprej celi skupni fronti. Boj je otvortl dr» Kukovec s svojim znanim govorom v Središču» Radi KukovČevih besed je- prinesel in obelodanil „Kmetijski list“ s voi a odkritja: kako in koliko je izplačal dr, Žerjav samostojnim kolovodjem. Ko se je doigravaJa ta praska med demokrati m samostojni -nr., je ležal dr. Žerjav težko bolan in menda ni bil niti informiran o tem sporu. No, Gregorju se je obrnilo v Dubrovniku v Dalmaciji na bolje, začel se je zopet zanimati za politko in izsledil v „Kmet. listu“ slabostojna od kritja glede denarne nagrade demokratov samostojnim. Dr, Žerjav izjavlja v „Narodu“ na odkritja v „Kmetijskem Estu“, da so kopa taži in zavijanj» Dr, Žerjav pravi, da ima sedaj proste roke, ker ga je „Kmetijski list“ s svojim napadom Odvezal dolžnosti molka. Bloj med demoüürats-kimi očeti in slabosjtojnimii sinovi bo postal zanimiv, ker očka Žerjav ne poznajo v, maščevalnosti nobenega pardon a.
Za koliko je oškodoval g, minister Pucelj državno blau a j no s, pod ročno prodajo nemške živine ? Nemčija nam je »poslala na račun vojne odškodnine 17,000 volov» Te vole je prodal g. minister Pucelj brez licitacije kar pod roko znani družbi „Rade Pa-šič—Predovič—Hafner“ pò 4 din» en kilogram, Ta družba je prodala to ži vino v Svico po 1.00 frankov 1 kg. — Puceljevi kupci so zaslužili samo pri enem kilogramu malenkost 20 din»; v celom pa 186 mil. din. Koliko je od-P ullo od teh milijonov na Puclja (in
njegovo samostojno poslansko žlabto, nam še ni znano. Vsekako pa gotovo težke svote, ker sta se tako z vsemi Stil imi uprla reviziji prodajne pogodbe nemških volov g. minister Pucelj in vertojbski minister Mer molju. Z,a na* Štajerce bo odgovarjal glede prodaje nemških volov pri prvi javni pri liki gospod Mer inolia-
li.	Pucelj in jara pšenica iz Češke. G. minister Pucelj se je odločil, da kupi za vsako ceno za seme jam pšenico nekje na Češkem, Gela zadeva s to drago jaro pšenico je že priromala tako daleč, da bo te dni enkrat odpotovala na Češko posebna komisija, ki sil bo ogledala: kje, kako in koliko bo kupila. To bo zopet komisija jugoslovanskega kova, ki bo vlekla mastne dnevnice, dobro jedla m pila ter kolikor mogoče počasi vrši la svoj posel. Gotovo dejstvo jet da naša mila kraljevina ne bo videla Pu celjeve jare pšenice pred sredino a-prila ali pa kje enkrat začetkom maja. Vsak — no, vsaj slovenski kmet ve, da se mora sejati jara pšenica v marcu in ne kje v sredini maja. Mogoče pa misE g. minister Pucelj to češko pšenico prihraniti bot seme za drugo spomlad. Da, da g. minister, krave, voli, biki teleta in jara pšenica — to je razlika in kako bi so naj mesar razumel na govedo in semensko žito,
Kaj pa naš 'prijatelj — ' direktor Tone Kristan? Gospodin se počuti na Belju prav dobro in se bavi kot se spodobi za debelo gospodo z — izvozom. Vsak dan pošli;© in proda gosp. Kristan v Italijo 1000 kg surovega masla, velike množine krompirja, žita m drugih tacih potrebščin, ki našemu proletarijatu opasno primanjkujejo, — Ker je gospod Kristani tàko temeljit Izvozničar, pa se ne upajo njegovi so drugi poslanci nikdar nastopiti v skupščini proti draginji. Raid! Bel.ja, po komunistih podedovanih tiskarn in, domov so naši jugoslovanski soeijal-patrijotje vedno pripravljena in sigurna rezerva za vladni kvorum. — Kristanu v Belju in socijalpatrijots-kim poslancem v Beogradu se godi dobro; za delavca socijalpatrijota v, Sloveniji 'pa se bo gospoda Kristan in kompanjoni pobrigala z žavbo demagogije ob času volitev»
Naša ljudstvo zahteva omiljenje re-krutske usode. Krajevna organizacija Kmetske zveze v Zavodnjem je na svojem shodu dne 26. svečana sklenila sledečo resolucijo: Z vojaki naj se ravna človeško in dostojno. Ravnokar smo zvedeli, da je bil vojak Franc Potočnik iz ugledne tukajšne hiše batiniran, ko se je že ves bolan priglasil k zdravniškemu pregledu in mesto k zdravniku, odtiran na vežbališče, kjer se je onesvestil, da so ga odnesli polmrtvega. Vojaške delavne sile naj se izrabijo pametno in obče koristno.
Samostojneži imajo po navadi precej sreče. Saj so negovani otroci naših liberalcev, ki so st po krivici prilastili vso oblast v deželi. A včasih jim pa ven far zatone solnce sreče. Med te samostojneže. ki včasih občutijo, da je sreča opoteča, spada naš Kene Franc
ml.	iz Globokega pri Brežicah. Pred nedavnim časom se je pravdal naš Kene s socijalistom Martinom Umek. Sodnija v Brežicah je prisod la pravico Keneju, Umeka pa je obsodila v luknjo, katere slavna sodnija v Brežicah ne poseduje, ampak pošilja zlikovce v Sevnico ali pa Krško. A socijalist Umek ni hotel iti v ječo, temveč je napravil priziv na celjsko sodnijo. Celjska sodnija je pa obsodita Keneja, Umeka je pa popolnoma oprostila. Lahko si mislimo, da se je Kene prijel za svojo samostojno butico, ko je dobil nalog, da naj poravni svoje ne majhne prav-darske stroške. A ta pravda ni samo zmanjšala Keneju obsega pri njegevem mošnjičku, ampak bo imela zanj še druge posledice.
Se vedno nespokorjena samostoj-neža. Iz Zavodnje nam poročajo: Zadnjo nedeljo smo videli enkrat Ročnika in Virtiča v cerkvi ali vsaj na sejmišču pred cerkvijo. Mislili smo, da se nameravata spokoriti in kot kristjana prihajati k nedeljski božji službi. Pa smo se zmotili Kmalu smo spoznali, da sta prišla samo ljudi nagovarjat na Drofe-nigov shod v Ročnikovo gostilno. Kaj je g. poslanec govoril, ne vemo. Mislimo pa, da je pravil, kako se samostojni poslanci potegujejo za slabše ravnanje z našimi voj airi (saj je trdil
samostojni poslanec Mermolja v zbornici šele v četrtek, da je slabo ravnanje z vojaki samo laž), odvijal privit davčni vijak (saj je zastopnik Samostojne v finančnem odseku glasoval za visoke plače ministrom), zavračal odpravo krščanskega nauka iz šole in druge take kulturnobojne predloge (saj so samostojni poslanci prvi kulturno-bojevniki). Farba je še primeroma prav po ceni. Kruh in obleka je pa tako silno draga, a gospodje Smolnikar, Skala in Ročnik tega razumljivo ne občutijo tako hudo. Ti ptički dobro vejo, zakaj v resnici gre. Drugi so pa večinoma zapeljani vsled obljub in lepih besed. Ali ne veste, da se samostojna ladja potaplja in vse beži iz nje. Ne ostanite zadnji na njej, da se vam ne bodo smejali.
Tat — samostojnež. Iz Globokega.; pri Brežicah poročajo o samostojnežu, ki ima dolge prste. Velik samostojnež Pšeničnik se je nedavno mudil v Sevnici ob Savi. Tamkaj je videl voz, ki je ugajal njegovim očem. Takoj se zbudi v Pšeničniku grešno poželjenje po onem vozu. S tovarišem sta se domenila, da bosta delila plen, ako se jima posreči ukrasti voz. Voz odpeljata na Pušenberg. Lastnik onega voza je jel poizvedovati, in dognalo se je, da je voz na Pušen bergu, in daje tat samostojni Pšeničnik. Možje pravice so nagradili Pšeničnika, kljub temu, da je pristaš Ureka, globoš-kega Matije Gubca, njegovo rekvizicijo z daljšim zaporom. Zdaj biva Pšeničnik v Mariboru v ječi. Upamo, da ga badò tam naučili, da bo znal za naprej bolje ločiti med svojo in tujo lastnino.
Naša mladina napreduje. Poročilo od Št. Janža na Dr. p. Ker sem zvedel, da ima šentjanžka mladina 26. februarja svojo zabavno prireditev, sem jo radoveden mahnil tje. Pa mi ni bilo žal. Veselilo me ie kot prijatelja slov. krščansko misleče mladine, da je stopil tudi Št. Janž na plan, da se je tudi tamkajšnja mladina zganila, ker so mi znane tudi tamkajšnje težave. Zadovoljen sem j se vračal domov od nedeljske prireditve, občudoval sem lepo petje moškega in mešanega zbora, čudil sem se igralcem in igralkam, da so, dasi skoro vsi prvo-krat na odru, tako pogumno in v splošno zadovoljnost rešili svojo nalogo. Pozornost gledalcev so na se obrnili tudi telovadci Orli, ki so pod vodstvom načelnika K. Brodnjaka proizvajali prav dobro brnske proste vaje, dasi zasilen oder ne nudi za telovadbo ugodnega terena. Prijeten mi ostane spomin na to prvo prireditev šentjanžke mladine, želim samo, da bi fantje in dekleta vedne bili vneto delavni v svojih organizacijah.
Justično upravo j opozarjamo »a
sledeči nedostatek: v Šoštanju imame za sodnika domačina g. Rudolfa Roč nik« Zato fina g. sodnik večkrat tožbe ne zaideve s svojimi znanci, neredko s svojimi lastnimi brati Da ljudstvo ne bo izgubilo zaupanje v justico, jt pač potrebno, da se namesti g. sodni! Ročnik v kakem tujem kraju, Tud napravlja sodnijam in strankam ne prijetnosti, več dela in velike stroške ko se radi tega od strank razsodba ot klanja in apelira na drugo sodišče -kar se je že pankrat zgodilo»
Umrl je 2. t. m. znani vranski žup nik, č. g. Anton Berce. Rojen je bil 20. maja 1860 v Kamni Gorici. Zadnji leta je preživel v Kranju kot penzijonist
Velikemu radikalu Veliz, Janko viču, ministru n. r in kar ;e glavu miljencu Nikole Pašiča, se že od d«v-$ no očita v raznih listih, zlasti y bec grajski „Republiki“, da si je s pomo čjo svoje oblasti nakopičil veliko bo, gastvo in da ima to dobičkanosno na ioženo na Francoskem, v Svici in š drugod. G. minister je na vsa ta oč tanja dolgo molčal, nazadnje je ga 1 objavil, dà da vsak, tudi zadnji noi čič tistemu, ki dokaže, da ima v ti ali oni tuji banki nekaj gotovine» M: ne nekaj časa in „Republika“ prine ž,e natančne podatke o njegovih veli' kih akcijah po raznih franooskih bar kah, seveda g. Velizar lahko še vet „ no reče, da ni grdo lagal, ker akcij • niso gotovina v bankovcih in drobiži — Sedaj, ko se mu je še različno oč (alo, se je zopet oglasil ten pravi, ć se umakne iz političnega življenja, 1 r mu častno razsodišče, ' v katero rei laga tudi svojega prijatelja radikal Uzunoviča, kai dekaže, Taki gospod predlagajo vse mogoče oeremonije, samo pred redno sodišče si ne upaj ►
Pukovnik oklofutal damo •—< maji pa svojega kolega podporučnik*»
Rred kratkem smo beležili, kalao je oklofutal v Re trinili na trgu pri razprodaji zelnih glav! pukovnik Radovanovič gospo ker se je drznila kritizirati predrago ter zmrzlo Mije. Na-» rodni poslanec jjugoslov. kluba prof. PaljSČ pa Je interpeliral vbjinega mi-nisira* ker je aktiven major pljusknil za ubo aktivnega podporučnika. In-terpelarit zahteva strogo preiskavo proti majorju, ki tako surovo nastopa proti svojemu nižjemu kolegu .j
Srebne železnice,! „jSlovenec“ poroča:: Železniški minister1, namerava nastaviti pri vseh železniških ravnateljstvih kot ravnatelje Srbijance!
Proti premostitvam v Makedonijo-Poslanec Jugosl. klluba dr. A. Duli-foič je odločno protestiral pri lin an č-aeai ministru proti premestitvi moštva linančne kontrole iz naših krajev v Macedonijo tier Crno goro. Svojo zahtevo je utemeljil gospod Dulibič z dejstvom, da naši ljudje nikakor ne prenašajo intime donske klime,, in bi ta. premeščanja povzročila neizogiben propad tolikerih družin. Poslanec je fudi povdaif.1 dejstvo, koliko škode trpi država radi ruskih beguncev po Dalmaciji, ki odvzemajo ubogemu narodu kot linancarji, zadnje grižljaje :z ust,, a mirno trpijo, da se tihotapi na ®aeji.
Diplomatski ddnOšaji med Beogradom iii Sofijo so oficijelno vzpostavljeni, Dosedanji naš odpravnik di 'pičanatsikih poslov v Sofiji RakiČ je imenovan poslanikom,
Ca&i se spreminjajo. Svoj čas	je
beograjsko časopisje, osobito ono demokratskega kova, kovalo v zvezde slavo svojčasnega zunanjega ministra ■dr* Triimbiča., Ko se je T rumbčč poslovil od portfelja zunanjih zadev, demokratski žurnalisti niti prehvaliti ni so «ogli njegovih diplomatskih zmožnosti ter političnih zaslug. Sedaj pa jo prevarit dr. TrumbiČ nade vsem. Daaee, kadar se pojavi dr. TrumbiČ »a govorniški tribuni v skupščini, revolti r&jo vsi demokrati in celotno bco-' grajs&o časopisje ga blati lin psuje.
Jftraü zemljorađnišM stranki v Srbiji s ta, začela radikalna lista „Tri-b*»»a’ in, „Balkan“ v zadnjem času Kude t n -ostre boje Venomer poročata, kako propadajo zemljoradniki v Srbiji in kako se radi tega približujejo Ra-iiču, To napadanje je sistematično m ima, samo namen, po vzbujanju m netenj« šovinizma rešiti za radikale — kar se snloli še da rešiti. Zemljorad-«iki so danes v Srbiji zelo močm, \ Mana&jl kruti reakciji edino zatomi -Sje strašno izkoriščanih delovnih «o - j jev v Srbin in tako za radikale ob času w0fMßv n ai večja nevarnost.
znamk, porazdeljeni na posamezne pokrajine naše kraljevine. Meseca decembra minulega leta je ***•!» država dohodkov od izkupička •cnaaik v celem 30,909.712,60 dinarjev, ©d te svote odpade toliko le na poliuua&me pokrajine:	Srbija s Crno
jjgoir® 6,984,30(131 dinadjev; Hrvatska in Slavonija 10|,397/,637.17 dinarjev;, Bosna in Hercegovina 1,909.877.84 di-»«»iev; Vojvodina 7,251.219.07 dinar-lew; Štehr irt|ija 4*036-760.56 dinarjev; ISiBloiaoija 469.017.75 dinarje. Hrvats-
ka in Slavoniìa plačata ©no tretjino taksenih dohodkov in 2 krat več nego Srbija s Crno goro.
V Beogradu čudovito hitro napreduje delniško društvo „Vreme“, osno -vano z glavnico eri 5 milijonov dinarjev v delnicah po 1000 dinarjev. Mi -nistrstvo frgovine je pravila' tega društva že odobrilo. Namen in cilj naj bi bil napredek in procvit tiskarske in založniške stroke. „Vreme“ je že in -štali ralo v svojem poslopju eno naj -, ečjih tiskarn v Beogradu ter se ho -če baviti z založništvom najlepše o -premijenih knjig. Glavni namen nove podjetniške skupine je pa politični dnevnik „Vreme“, ki se je že skazal s svojo pisavo proti prebrani pasivnih krajev ter se večkrat izrekel tudi za amputacijo.
Vagoni . . . Ker naše državne železnice nimajo dovolj vagonov za prevoz blaga in potnikov, se je odločil železniški minister, da jih nabavi preko g. Radivoja Pašić. V svrho nabave vagonov bo državna blagajna poklonila g. Radetu 5 milijonov frankov.
Za zgradbo jadranske železnice nam ponuja angleško-amerikanski bančni sindikat 200 milijonov dolarjev. To posojilo bi se naj aporabilo za zgradbo jadranske železnice in popravo naših luk ob Jadranu. Naš ministrski svet je po svoji stari cincarski navadi najprej izbral posebno ministrsko komisijo, ki bo še le na dolgo ter široko proučevala pogoje te ponudbe in potem poročala vladi.
Vzpostavitev parobrodnega prometa. Od 4. t. m. naprej je zopet vzpostavljen parobrodni promet med Beogradom in Zemunom in Beograd— Pančevo.
Tudi delo. Člani odbora za urejevanje kr. dvora dobivajo za vsako sejo po 320 K. V odboru so seveda sami Vojaki znanih beograjskih politikov Na dan napravijo po več takih „sej“ in razgovorov, da se temeljito pogovorno, kako se bo to ali ono prenovilo, prestavilo ali nabavilo in da za vsako tako sejo in važno delo pobašejo dijete, Dvor bi moral biti že prenovljen , rOiv se je pa podaljšal. Zakaj? To vedo gg. odborniki.
Pošteno kazen so odmerili v Zagrebu sedlarskemu obrtniku Florjanu Zlobravc iz Huma oh Sotli. Žlobrav-ca je naprosil prijatelj, naj obišče nje govo ženo v norišnici v Stanjevci:. _ Florjan je pa storil nekoliko več, nego ga je prosil prijatelj. Izvabil je noro žensko M norišnice, jo peljal v krčmo, jo napojil* odvedel v svoje stanovanje in ja spolno okužil. Radi tega zločina, ki ga ni tajil, mu je pri sodilo zagrebško sodišče 5 let ječe* ka tero je kavalir, Žlobravo takoa nastopih
Zanimiva novinarska pravda. Te dui se je končala v Osjeku zanimiva pravda mied urednikom „Juga“ in pa poslancem radikalne stranke dr. .lova nom Koekar-jem. „Jug“ je namreč o-čital današnjemu radikalnemu poslan, cu, da j’e leta 1906 iz koristoljubja, eia sovai za madžarona Weisznmyerja, — Poslanec Kockar se je čutil razžaljenega ter- je tožil urednika in ker glasovanja ni mogel zatajiti, se je opri-
jel očitanja koristoljubja ter je pri razpravi izjavil, da je to neosnovano, ker je glasoval za madžarona iz — prepričanja, 5ešt kandidat je bil Ku-enovec, Kuen pa dober prijatelj Srbov in zato mu je bil maidžaron več, kot pa hrvatsko-srbska koalicija. Tožitelj in toženec sta se pobotala, da prvi v lis u izjavi, da je tedaj glasoval iz prepričanja, drugi 'pa umakne očitanja koristoljubja..: Stvar, je zato zanimiva in značilna, ker je ta nekdanji pro pričani madžaron danes raz ve n radikalnega poslanca še zagrizen šovinist in Veiikosrbin,
Bande v južni Srbiji. Beograjski listi priobčujejo razne vesti iz Skop -Ija, ki pripovedujejo o raznih bolgarskih bandah, ki naj bi operirale pod , odstvom znanega komita Brola. Zadri,- vpad njegove bande se javlja iz krajev !užno od Krive Palanke. Vršili so se ostri boji med komiti in žandar-ji, brez vseh vspehov, niti ugotoviti se ne da, odkod so pravzaprav ti banditi. — Vladni listi, ki poročajo o vsem tem, ima„o pa itak že to navado, da g’edajo na vse, kar se dogaja, samo iz stališča vladne koalicije, ne pa nevarnosti za iavnost za narod — to ni nič, samo to je nekaj, kar ogroža radikalno in demokratsko zvezo in zato smo lahko prepričani, da so tudi vsa ta poročila o bandah samo predigra za razne „zarote“ in nevarnosti, ki da jejo oblastnikom proste roke.
Protislovanska zunanja politika. „Narodna Politika“ z dne 3, t. m. se bavi v svojem uvodniku z zunajjno po liti ko sedanje vlade. List pokazuje na velike pogreške, ki jih dela novi zunanji minister dr. Ninčič Naša zunaul ja politika je terra incognita, parlamentu so njene smernice neznane, Najbolj žalostno pa je to, da se danes vežemo z Rumuni in Grki „kar bo v mali antanti brezdvomno slabilo slo vanski prestiž* Dr, Ninčič vodi v mali antanti kampanjo proti sovjetski Rusiji, Neslovanske, od nekdaj nam sovražne Rumuni je se oklepamo,; Bol garijo in Rusijo — slovanski sestri — pa si odtujujemo.
Mornar Milan Kr ga je padel med prevozom preko Save 1. t. m, v reko in utonil.
Železniške tatove so izsledili v Sarajevu, Komisarijatu sarajevske že lezniške policije se je posrečilo, da je izsiedil bando lopovov, ki so počasi: a neprestano kradli materijal v železniški delavnici in na ta način o« škodovali železniško upravo za znatne svote. V celem je dosedaj prijetih sedem u z mo viče v.
Na ledeni plošč, po Donavi celih 24 ur Modistinja Jelena Preličeva le odšla po slankamenski navadi v. Donavo po vodo. Ko je napolnila vod no posodo in hotela oditi, se je odtrgala pod njo ledena plošča na kateri je stala m odplavala z dekifico vred po Donavi. Uboga Jelena je začela klicati na pomoč,, a nikdo je ni slišal in plošča jo je nesla dalje po donavskih valovih. Pogled na široko reko, ledeno ploščo in donavske valove je deklico s Časom tako preplašil da se je onesvestila na plošči, Snežiti je začelo in sneg je nezavestno de-
klico čisto pokril. Po preteku 24 ur s® zapazili mornarji to čudno plovbo ob zemunski obali in rešili žrtevs Dekli« ca je bila primrznpena na led in so jo komaj odtrgali s plošče. V zemunski bolnici se je zopet zavedla in Čudno — deklica se pri vsem mrazu in grozni plovbi eno noe in dati počuti zdravo*
Načelnik prosvetnega ministrstva g. Branislav Nušič je razpisal nagrado za najboljši roman v tem letu. G. Nušič je siguren, da bo nakazal sam sebi to nagrado, ker se je nedavno hvalil, da ima že celi roman v glavi.
Nadomestilo za Wranglovce. Govori se v beograjskih visokih krogih, da se bodo Wranglovci, ki stražijo naše meje, vrnili prostovoljno nazaj v Rusijo, a na njihovo mesto si bo naša vlada naročila francoske zsmorce, ki sedaj stražijo Porenje.
Ni rešitve. Ljudje pravijo, da kadar ženska tako globoko pade, kot je padla vrednost naše krone, ni za njo nobene rešitve.
Planinski Vestnik, letnik XXII.* Št- 1, I. 1922, je pravkar izšel s sledečo vsebino: Jakob Aljaž: Planinski spomini, — Srečko Bošnjakovič: Kraški Marko Kraljevič, — Branko To -minšek: Dve pismi iz Albanije. — Društvene vesti: Zbor delegatov. — Obzor; Mariborske 'podružnice planinski ples. — Hrvatska planinarska izložba. — Planinski koledar 1922,	—
Planinski ples v Ljubljani. — Kazalo vsebine za*l. 1921 — Slika: Zasneženi Triglavski vrh. — Naročnina 25 dinarjev na leto. — Ta revija bi bila za planince iako važna, ako bi izhajala vsakomesečno, tako se je pa že prva številka zakasnila za dva meseca, kar. ni za društveno revijo naj -bolj priporočljivo, ker. zgubi s tem svoj glavni smoter,	„-h
Iz Maribora.
Demokratska svoboda je tudi glede žurnalistike kot strah, ki je na sredini votel, krog in krog ga pa nič ni. Nad uredništvi „Tabora“ in „Mar-burger Zeitung“ je vršil dosedaj str» go kontrolo poseben konzoretj, katerega duševni vodja je naš zmerni dr. Franjo Lipold.. Ali ta konzorcij ni bil dovolj strog ali kaj, g. dr. Kukovec je postavil nad mariborsko demo kratsko žurnalistiko še enega valpe’ ta v osebi svojega dolgoletnega oprode g. Lojzeta Spindlier. Nad „Taborom“ in „Marburgerico“, kroži sedaj 'dvojno nadzorstvo. To je svoboda! —, Radi te kontrole so ubogi uredniki krog teh dveh listov vredni prav, odkritega pomilovanja, ker so jih v tako mladostnih letih zaprli v kletko po-Iicajdemokratske svobode. Mariborčani si naj zapomnijo, da so vodje mariborske JDS-žurnalijstike :	advokat
dr. Lipold, vojni dobičkar Petovar iz Ivanjkovec in znani — stari poet Ve’ kosi a v Špindler, ki je pokopal doslej dva lista in je najbrž tudi v Maribor dospel, da pospremi k večnemu počitku „Tabor“ in „Marburgerico“.
Mariborski dijaški Orel je priredb včeraj popoldne akademijo, o kateri
Gladiatorji.
Druga knjiga. — Anteros*
(76. nadaljevanje.)
SCako je tistikrat sovražila zmagovalca ! — Kako strastno ga je sovražila danes — !,
Raz mišljen a je odklepala in zaklepala zlati obroček na svojem zapestju. Dobro I® vedela, kako zelo jo občudoval ia obožaval njene okrogle bele rosee* štt da nikdar niso iz dale lepše, nego pri tein poslu.
fa danes ga je hotela do blaznosti razbiauriti s svojo lepoto —•
Njene hladne oči so mu vzele ipo-gè®.
«Res sem vse pozabila“, mu je rekla. hvaležna sem ti, da si me opozoril na moj dolg ! “
Gžaben je bil pa vljudno je od-
go**rih .
„Ni govora o tem, da bi bila gos-pgCterica svojemu sužnju dolžna. Sama Valerija, da je vse, kar imam •«-. É» je tu® moje življenje tebi na —
rajepoiago —!“
„Torej — ?“ je vprašala z izziva -Satj* aevednostjo.
Tzgutrijal je glavo, on, ki je bil si-
cer tako miren in samozavesten in — prekanjen.
„Težke in nevarne reči si zahfe -vala od mene. Mogoče* da je ta tvoja želja izvirala le iz trenutnega razpoloženja —. Toda izrazila si željo in nisem miroval, dokler ti je nisem izpolnil —
„Ti misliš na tistega sužnja — ?“ ie dejala in kri ji je nalahno pobar -vala lice. — „Pa saj ga sploh nisi u-moril — !“
Kako slabo jo je poznal!
„To torej“, je premišljeval, ,,to ie vzrok, da je nevoljna, da je tako hladna — ! Està jo je kakorkoli razžalil, in sedaj je nevoljna na mene, zmagovalca, ki mu je tako neumno prizanesel, ko je bil v moji oblasti! — Kako srce mora to biti, ki utaplja svojo jezo le v krvi — !“
Toda vkljub temu jo je ljubil —.
Njena lepota ga je mamila, prijel jo za njeno roko in jo strastno poljubil.
„Kaj naj storim, da te bom zadovoljil?“ je vzkliknil in njegov glas se je tresel. Morebiti je to,bilo prvo resnično čuvstvo, ki ga je kedaj čutil „O Valerija^ saj veš, da ljubim tla, na nfériìi stoji? — !.“
Poklicala je Mirino, da jej prinese ročno delo. Hotela je zajeziti val njegovih pregorečih čuvstev.
Sobarica je sedla blizu svoje za -povednice in njene oči so plesale v hudomušnem veselju.
„Ali je to vse, kar mi imaš povedati?“ ga je iznova vprašala. Koketnost, brezbrižnost in zavest njene zmagovite lepote so se Čudovito mešale v njenem smehljaju*. „Besede so prazen zrak! Moje plačilo Je prihranjeno tistemu, ki si ga zasluži z dejanji!“ „Ümrl bo — ! Svojo besedo ti zastavim, da bo umrl!“ je vzkliknil tribun. Se vedno ni umel tepe uganke . ki mu je zmedla glavo, 4,Prizanesel sem mu le, da bi prej zvedel tvojo željo. Sedaj pa je njegova usoda zape -čatena. — Preden bo jutri ob tem času, bo že prebredel Stiks in Valerija me bo poplačala z najlepšim svojim smehljajem — !“
Groza jo je spreletela po vsem telesu in šiloma se" je premagovala, da ie ostal njen obraz neizprememen. — Nevarno igro je igrala in igrati jo je morala do konca, vztrajno in premišljeno, ako je hotela doseči uspehe.
Naročila je Mirini, naj prinese vina in sadja, in ko je služkinja odšla
iz sobe po svojem naročilu, je dovolila tribunu roko, mu jo celo rahlo stisnila —.
Ves omamljen od svojih uspehov je mislil, da mu je končno zmaga; go« lova.
Držeč v roki biserno čašo, ki mu ,0 je prinesla Mirina — žal, le prehitro —, ji je govoril plameneče besede liubezni in Valerija ga je poslušala z ravnodušnostjo, ki bi ga bila morala opozoriti in prepriča/fci. da se zastonj trudi —.
„Mnogo mi obljubuješ“, je rekla-,
pa moški tako hitim obljubijo!“
„Valerija, ti veš, da ni stvari, ki bi se je moški ne drznil podvzeti, samo da s tem pridobi žensko, katero ljubi — !“
„Ali znaš biti zvest svoji besedi?“
Vsa sladkoba njenega mehkega glasu, vsa moč njenih zapeljivih oči ie ležala v tem vprašanju.
„Poskusi — ! “ ji je odgovoril in za trenutek je bila vsa njegova narava izpremenjena in zmožnega se je čutil zvestobe, požrtvovalnosti, vsega, kar premore heroizem ljubezni. — Toda žo prihodnji trenutek se mu je vrnila nje« gova stara narava in računal je stroške svoiih Žrtev*
se smelo trdi, da je bila ena najlepših prireditev marib. dij. Orla. Vse točke sporeda so bile izvajane dovršeno, kot danske vaje Orlov za 1. 1922 ter vaje Orlie za Brno. Osupnilo je lepo in u-brano petje moškega, ženskega in mešanega zbora. Posebno mične so pa bile simbolične vaje naraščaja. Mladina le tako naprej. Bog živi!
Učiteljski naraščaj mariborskega moškega učiteljišča je priredil preteklo soboto popoldne v slavnostni dvorani moškega učiteljišča akademijo z zelo zanimivim sporedom. Sigurni nastop orkestra, moškega zbora, lepo vspela sopran-samospeva v visokih in težkih legah, nad vse lepo uspeli sopran-alt dvospev, deklamacije, sploh vse točke sporeda so bile izvajane s preciznostjo in dovršenostjo, ki je napravila na mnogobrojno navzoče občinstvo kar najboljši utis. Želeti bi le bilo, da bi nam ta naraščaj še večkrat nudil kaj sličnega !
'Sestanek mariborskih novinarjev. Dne 5. it, m. so imeii mariborski novinarji svoj sestanek, na katerem je o stanovskih zadevah in vprašanjih poročal društveni tajnik tn urednik g. B. Vodeb iz Ljubljane.
Asstmijitio v, Mariboru* Pri konoer tu Dijaške kuhinje bo proizvajalo 180 uČiMjiŠčnitkov in, učiteljiščnb veliko skladbo P. Hugolina Sattnerja „As-sümpbo“ (Vnebovzetje). Ta skladba ,ie najveeja jugoslovanska vokalna kompozicija,, ki jo je svofčas proizvajala ljubljanska Glasben* Matica z Velikim uspehom. Mariborsko Assumptio bo vodil gospod prof. H. Druzovič.
Velik koncert Dijaške kuhinje v Mariboru. Kakor vsako leto bodo pri redili tudi letos gojenci in gojenke državnega moškega učiteljišča v Mar-riboru velik spomladanski koncert v prid Dijiaškli kuhinji. Koncert se bo vršil v soboto, dne 1, aprila t. 1. v velik: Götzovi dvorani.
Vodstvo splošne bolnice v Mariboru naznanja : Vsled splošne draginje in ne-
zadostnih financijelnih sredstev je splošna bolnica v Mariboru primorana sprejem bolnikov omejiti na neobhodno potrebo. Do nadaljnega se bodo sprejemali le nujni slučaji.
Letni občni zbor ^Mariborskega društva za, odpuščene kaznjence“ se vrši dne 11, marca 19'22 ob 16. uri v konferenčni sobi kr. pvoške kaznilnice, K zborovanju so vsi člani naj-uljudneje vabljeni:.	/v
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru obvešča svoje člane, da daje brezplačno vsakovrstne informacijo ia nasvete. V Slučaju potrebe se je obrniti pismeno na društvo ali o-sebno na g. Kejžarja, špedicija ..Balkan“, Aleksandrova cesta.
Bedni občni zbor pomočniškega zbora trgovskega gremija v Mariboru se vrši v pondeljek 13. t. m. ob 18. uri v restavraciji H alb w idi z dnevnim redom: 1. Poročilo odbora, 2. nove volitve, 3. položaj trgovskih nastavljencev in 4. slučajnosti.
Cercle fran9ais. Francoski pouk v kurzih začne v pondeljek, dne 6. marca in se vrši vsak pondeljek in četrtek od 18. do 19. ure na moškem učiteljišču. Vpisovanje do 20. marca pred poukom.
Podiranje mariborskega starega mosta počasi napreduje. Strokovnjaki so mnenja, da razdirajo stari most po načrtu iz znanega štajerskega Lemberga.
m im i'11   m ■liuti ii ■mini
Nabrali so za Dijaško kuhinjo v Mariboru svatje na .gostiji. Jož, Potočnik—Ana Bratuša znesek 480 K. Le -ja hvala! Bog živi posnemovalce! — Nbvoporočencema pa prav obilo blago slova Božjega!
V Šalincih pri gostiji Dolamič-Karba je svatevca Lojzika nabrala 480 kron za Orla v Križevcih in 280 kron za bogoslovce v Mariboru, gospodinja B. Milika pa še 128 kron za Kmečko Zvezo. Gostje pri svatovščini Sadek-Meznik na Padeškem vrhu so nabrali

AUTOTAKSA
Ivan Völker
Maribor, Kersnikova ulita 1, Telefon 109.
Priden vrtnar
če mogoče neoženjen z dobrimi spričevali se sprejme
Oskrbništvo S». Jurij Zg. Sv. Kungota.
DOBRO IN PO CENI P kupite edino pri tvrdki JAKOB LAH Maribor, Glavni tr*g- S. Zimsko perilo, obleke, klobuke, čevlje, dežnice, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago. ! Najceneje 1-842 Solidno! v	Milnim dobro vpeljano trgo-nUpSSU vino z mešauim blagom, eventuelno z hišo na deželi. Ponudbe pod «Trgovina» na oglasni zavod 1. Sušnik, Maribor. Slovenska ulica I5. 85 1—3
	Oferjazženo, btih*Je’ sprejme takoj. Pogoji ugodni. ; Naslov: Karel Kit, pos. Poče-; hova št 283 pri Mariboru. 2—2 85
	Žepne ure vlja najsolidneje tvrdka R. Biz-ak, Maribor, Gosposka ulica štev. 16. I9—30
Ljubimci pristnega domačega vina, katero je prispelo se toči samo v zajutrkovalnici NOVOSfil IR dfUg preje Luckner, Gosposka ulica 5, ozir. Rotovški trg 8. Cez ulico cene znatno nižje. 2—2fs 82	
	i Trapistovski sir j % se dobi prvovrsten pri i j Matija Lah-uj j Maribor, Glini trn 4 j
Na drobno Na debelo emajlove, steklene, porcelanaste in majolične posode se priporoča cenj. občinstvu Albert Vicel, Maribor, Glavni trg 5.	
	Širite naše liste!
Spodnještajerska ljudska posojilnica
v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z.
obrestuje od Novega leta naprej navadne
vloge po
373 kron za izobraževalno društvo v Zrečah, to na predlog društvenega načelnika Ludovika Vidmarja. — Na gostiji Orož-Mejovšek v Zrečah se je" nabralo 1000 kron za nove zvonove.
Za sklati KZ so daroval': naši pri staši vi Gor. Polskavč poleg udri ine še 215 K, — Na ženitni ni Sega—Pavlič pri Sv. Venčeslu so nabrali 300 kron za KZ, — Na neki veseli svati i\ na Keblju so zložili za Kmetsko zvezo 422 K, Vsem darovalcem iskrena Prala ! Tajništvo KZ v. Mariboru.
Razne novice.
Zamrznjeni parniki. V Finskem zalivu, v Kattegajttu in Skagerrack« ie vsled silne zime, ki tamkaj vlida, zamrznilo 37 parnikov, natovorjenih z živili in z drugim blagom. Mei temi je II nemških. Velikanska ledena plašile v bližini Djurslanda poljski parnik
„Krakov“ tako stisnila, da je dobil ve* v liko odprtino, v katero je te Ga voda* j Moštvo parnika, 14 oseb, 46 moralo za- i' pustiti, parnik in je moralo po ledu ho j difi 20 km do bližnjega obraba). Za t® v težavno pot je moštvo rabilo celih 20 ur.	’ I
Tri miltiarde denarne globe. Pred kazenskim sodiščem v Budimpešti je bil nek Czono, nafveoji tesari trgovce na Madžarskem kaznovan na denarno globo 3 milijarde, ker je brez dovoljeni a v velikanskih množinah iz-važal les iz Madžarske, pri čemer M imel nad 30 milijonov madžarskih Ke čistega dobička, Ker je za take prestopke določena svota, ki določa desetkratni Čisti dobiček, bo dotični mo ral plačati to ogromno denarno kaze» čeprav je zaprosil, da se mu spremeni^ v dvajseldnevnl zapor.
Širita katoliške liste!
Avto-vožnje
Pričenši s 15.sušeem vozi salonski autobus med Radgono in Mariborom
Radgona Ivaniči Sv. Trojica Sv. Lenart
Sv. Marjeta Maribor
600 * 1700
1630
6‘45 715 730 800 3*30 «14 00
1545
15*30 odh. 1500 prih, 1430
99
99
99
99
160
140*
100*
80*
40*
i
Potniki na daljšo progo imajo prednost pred onimi na krajšo. Prometldnevno
izvzemši le nedelje!
Automobili» prometna družba Maribor^*-
s sedežem pri S«. Lenertu d z p. s.
MANUFAKTURA
Glavni trg št 13.
MANUFAKTURA
Glavni trg št. 13.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel manufakturno trgovino K. Pichler ter bodem vsakemu postregel s trpežnim ir prvovrstnim blagom po naugodnejših cenah.
Ker se mi je posrečilo dobiti zveze s prvovrstnimi tovarnami manufakturnoga blaga, bodem skrbel, da bode vsak, ki kupi v moji trgovini zadovoljen tako z blagom, kakor s cenami.
Priporoča se
J. PREAC, manufakturna trgovina Maribor, Glavni trg štev. 13.
V MARIBORU, dne 3. marca 1922.
' vdalateli ta mtofari&u Sana. * Straže.1*
Ortgocnral oMdnifcs
Rn&sniafc.
Ahsfc GucUeste tiskarna s