Tabori v turških časih. Metodična obravnara v 4. šol. letu. Rcferat učitelja A. Lenarčiča za okr. učiteljsko konferenco. (Konec.) c) Zveza. Dozdaj smo že veliko slišali o Turkih. Odkod so prišli Turki ? Iz Azije. Pojdi k zemljevidu in pokaži ta del suhe zemlje! Kje leži Carigrad? Ob Bosporu. Kaj je še danes? Glavno mesto Turčije. Pokaži, v katere dežele so hodili Turki plenit, morit in požigat! Kje so gorele grmade? Pokaži, kje leži Smarna gora! Kdaj so se morali Slovenci bojevati s Turki? Kateri drugi narodi so tudi prišli iz Azije? Kaj veš o Hunib? Razdejali so Emono. Kaj stoji danes tam, kjer je bila nekdaj Emona? Ljubljana. Zapomnite si, da so tudi Turki oblegali Ljubljano in so požgali šentpetersko cerkev leta 1472. (napiše). Svoje šatore so imeli tam, kjer je dandanes novi del pokopališča. Od tu so jih Ljubljančanje pregnali in zato so potem še dolgo let na velikonočni ponedeljek imovitejši meščanje metali pomaranče, katere so otroci pobirali. Jedli so tudi in Še zdaj jedo nalelujott v spomin, da niso imeli veliko jedi. d) Sbvatanje. Zdaj bodemo vse to, kar smo slišali o Turkih ponovili. — Najprej ponove boljši uJSenci in potem tudi slabeji vso tvarino tako, kakor si jo morajo zapomniti. Ker pa ni mogoče vprašati vseh u.encev, da bi vse ponovili, stavi učitelj vprašanja, na katera učenci odgovarjajo. Na ta naSin se more večina učencev vprašati. e) U p o r a b a. Vidite učenci, skoraj 200 let so nadlegovali Turki kristjanske dežele, veliko vasi, mest in trgov so požgali, veliko ljudi v sužnost odpeljali, mnogo jih pomorili. Nibče ni bil varen, njibovo imetje je bilo v vedni nevarnosti. Kristjani pa le niso obupali, zaupali so v Boga in konečno vendar nzadobili so zmage venec," kakor nam pravi pesmica, ki je koncu berilnega sestavka. Veliko dogodkov nam priča, kako hrabro so se obnašali kristjani, še celo mlade deklice. Tako se pripoveduje, da so prišli Turki neko. na Skaručino (za Šmamo goro). Ljudje so bili TeSinoma na polju. Turki so vdrli v najlepso hišo, kjer je bila sama pastarica doma. Ta se jih pa ni nič preveč ustrašila. Ker ji je rekel glavar, naj jim pokaže, kje imajo denar spravljen, jih je peljala v klet in je zaklenila za njimi težka vrata. Zdaj je stekla na polje po ljudi. Ti so prišli in so Turke polovili. Pred smrtjo ji je pa dal poglavar Turkov 1000 cekinov in zlat prstan, ker se je tako pogumno obnašala, dasiravno mora on zaradi nje poginiti. Daljna uporaba bi bila kaka spisna naloga. — Ta tvarina bi se lahko podavala tudi po takoimenovani metodi nbloss darstellender Unterricbt.11 N. pr.: Kaj so si postavljali ljudje v tistib časih in imamo še sedaj na mejah države, da so se uspešneje branili sovražnika? Trdnjave. Tudi tu pri nas na Kranjskem so delali ljudje nekake trd- njave, da so se lažje branili Tnrkov, katere so pa imenovali drugače. Kdo ve kako ? Tabore. Kako so si pa naredili tabor? Okrog cerkve so postavili močan zid. Kaj so storili ljudje, ko so vdrli Turki v deželo? Skrili so se v tabor. Ali ineniš, da so se vsi skrili v tabor? Zene iu otroci. Kaj so pa še spravili v tabor ? Zivež in drugo premoženje. Kam so šli pa možje in mladeniči? Ti so pa odganjali Turke. — Kje so pa najraje delali tabore? Na kaki gori. Vedite, da niso vedno izpremenili cerkve v tabor, temveo tabore so tudi sami po- stavljali. Sezidali so močan stolp, v katerega so šli — uče- nec: žene, otroci in stari ljudje. Kara so se pa postavili mladeniči in možje? Za obzidje. Da, katerega so sezidali okrog stolpa. Kaj so neki delale žene in otroci v taboru, ko so se možje bojevali? Molili so. Kaj so storili kristjani, ka- dar so Turke premagali? Boga so hvalili in veselili so se zmage. Kaj so pa v obratnern slučaju Turki naredili s kri- stjani? Pomorili so jib. Stare ljudi so trpinčili in morili, druge so odpeljali v sužnost. Dečke so pa vzgojili v turške vojake. Kako so imenovali te vojake? Janičarje. — Pazite dalje! Ali so še dandanes Turki? Da, v Turčiji. Kaj je glavno mesto Turcije? Carigrad. Kaj meniš, odkod so prišli Turki? Iz Azije. Kako pa ves, da so prišli iz Azije? Ker so tudi drugi divji narodi prišli od tam. Kateri namreč? Huni, Obri i. dr. Zapomnite si, da so prišli Turki v 15. stoletju v Evropo. L. 1453. so zavzeli Carigrad. Odtod so bodili morit in plenit po vseb deželah proti severu. V kajtere dežele torej ? Na Kranjsko so prišli 24 krat. Ljubljano so oblegali 1. 1472. in so požgali šentpetersko cerkev. — Zdaj pa mislite, kako so izvedeli kristjani, da prihajajo Turki, ko niso imeli v tistih časih še cest, tem manj pa železnic in brzojavov. Zažigali so grmade. Kje so zažigali grmade? Na visokih hribih? Zakaj na hribih? Da se je videlo daleč naokrog. Na visoke hribe so znosili grmade, poleg katerih je stala straža. Ko se je kje prikazal TurČin, — učenec : je straža zažgala grmado. Kdo je videl goreti grmado? Ljudje t obližju po dolinah in druga straža. Kaj je storila tndi ta? Zažgala je zopet grmado. Tako so ljudje po vsi deželi hkratu vedeli. da se bliža — Turek. Še zdaj se imenujejo nekateri hribi od tistikrat ,,Grmade." Kdo ve katerega imenovati? Zahodni vrh Šmarne gore. Na Šmarni gori videti je še dandanes tudi — tabor. Grmade so zažigali tudi na ljubljanskem Gradu, pri sv. Ahaciju in drugod. Kaj so storili ljudje, ko so videli goreti grmade? Poskrili so premoženje v tabor in se postavili sovražniku v bran. — Vse drugo se obravnava tako, kakor je povedano spredaj. —