Murska Sobota, 9. maja 1991 • Leto XLIII • Št. 18 • Cena 15 din
LETO POZNEJE -NIKOMUR PRAV PO DUŠI
— Tako smo naslovili tokratno aktualno temo, nastalo ob okrogli mizi s predstavniki strank iz Pomurja. Ob njihovi pomoči smo skušali osvetliti doseženo v enem letu nove večstrankarske parlamentarne demokracije ter odnos med politiko in gospodarstvom, kar je tesno povezano z osamosvajanjem Slovenije. Več o tem lahko preberete na 4. strani.
JLo naključju sovpada z današnjim dnem še en velik praznik iz svetovne zgodovine, to je dan zmage nad fašizmom. 9. maj 1945, ko je vse človeštvo slavilo osvoboditev izpod okupatorjevega jarma v drugi svetovni vojni, je gotovo prinesel olajšanje ljudem. Kako lepo je takrat zvenela in še danes zveni beseda ZMAGA. Še posebno seveda za zmagovalca, ki ga njegovi privrženci kujejo v zvezde. Veselje je takrat vsesplošno. Ne pravijo zaman, da ima vsaka zmaga sto očetov, poraz pa je sirota.
Sicer pa je z velikimi datumi tako: ponavadi pridejo nepričakovano, pogosto so posledica kakšnega naključnega dejanja ali pa celo neumne napake, včasih jih tisti, ki
ZMAGA
imajo kasneje o njih največ povedati, zamudijo, ali pa dajo njihov pomen čez čas vsaj temeljito spremeniti, skoraj zmeraj pa se ne zdijo prvi hip nič posebnega. Naj nas nič ne čudi, če se z datumom 9. maj 1945 utegne v bližnji ali daljnji prihodnosti dogajati podobno. Najprej se morda dolgo ne bomo mogli dogovoriti, kaj smo z njim pravzaprav hoteli, smo se res osvobodili vseh spon, ali pa smo z njim potrdili samo tisto, kar bi nam lahko povedal izobraženec ali preprost človek, da imamo v vsakem trenutku načelno pravico do samostojnosti, le da si jo moramo tudi dejansko priboriti.
Dolgost življenja našega je kratka, zakaj se torej ne bi veselili vsaki zmagi. Kako lepo in bogato je življenje! Kako polno sladkosti, da bi človek le iztegnil roko, jemal in užival! Končni cilj — naj je blizu ali daleč — je bolj ali manj jasen: doseči, dobiti, zmagati. Zato je treba podreti vse ovire in svobodno razpolagati z vsem, kar nas obkroža. Nikakor ne gremo nazaj. Mi gremo samo naprej! Vztrajali bomo do konca in ničesar se ne bojimo. Začetek je bil zmero težak, toda zmaga pride vendarle na koncu. Tako je tudi z našim osamosvajanjem ...
Kadar kdo prvič v življenju dobi tako vroče zaželeno samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo, mu je treba zaželeti srečno pot. Jugoslavija je za Slovenijo že nekaj časa mrtva. Dobro igrati življenjski šah pa pomeni upoštevati samo še figure, ki so na šahovnici, kajti vse drugo je le sanjarija, ki se danes sicer zdi lepa in prijetna, jutri pa lahko prinese grenko razočaranje. Zaradi alpskih višin se dogaja, da se ljudem zvrti v glavi in izgubijo občutek za realnost. Ampak, šahovska igra teče naprej — in mi bomo v njej gotovo ZMAGALI.
Milan Jerše
Kmetj
zdravstvenega
varstva
Na zaprtih cestah
je mesec cvetja in najlepši pomladni niesec. Sadno dre-'Je zdaj že odcveta, po prizoru na fotografiji pa je moč napo-'edati, da bo letos bogata sadna letina. Če seveda ne bo po-^Sujalo vreme, saj so trije ledeni možje še pred nami, pa tu-dl pred točo nismo varni. Fotografija: L. Kovač
OSMI MAJ
MEDNARODNI DAN RDEČEGA KRIŽA
dosegli zamenjavo
UGODEN NAKUP
AKOVOSTNIH HLAČ
od 3. do 15. maja 1991
v BLAGOVNICI
(tudiotroški program)
SALONU MODE
Osmi maj je mednarodni dan Rdečega križa, letošnje osnovno sporočilo vsem na- . rodom in vladam pa je, da vojne in spopadi povzročajo trpljenje ljudi, najbolj prizadevajo civiliste, da vojna iz-ničuje.človeško dostojanstvo. Zato je letošnje geslo gibanja humanitarne organizacije, Razsvetlimo temo ali pomagajmo žrtvam vojn ter jih zaščitimo.
Letošnji program Rdečega križa Slovenije za izvajanje gibanja obsega akcije in aktivnosti, usmerjene k uveljavitvi načel in idealov Rdečega križa.	mh
GRADITELJI POZOR!
GREDIS d o o
Novo selo Rok, R. Končara 16 —
Čakovec,
tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo in prodajo:
•	stropni nosilci
•	stropna polnila
•	in ostali gradbeni material
Delovni čas od 7. do 16. ure.
•	zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno
cene NIŽ1E
Jeffrey Sachs je velikodušen
str
Pomurce in vse, ki so zadnje dneve pred prazniki potovali po naših že tako slabih cestah, so ustavili tovornjaki, s katerimi so stavkajoči vozniki AR-transa zaprli večino pomurskih cest. Skupščina AR-holdin-ga, ki jo sestavljata predstavnik banke Štefan Režonja in stečajni upravitelj PTP Radgona ali krovnega podjetja Milan Bratkovič, namreč ni sprejela predlaganih odstopov Janeza Rozmana, Marjana Neuvirta in Manje Kurbus. Tako generalni direktor kot direktorja splošnega oziroma finančnega sektorja so odstopili na zahtevo delavcev AR-transa, ki so med drugim zahtevali tudi odcepitev od Avtoradgone in povrnitev sredstev, ki so jih iz svojih žepov porabili za plačevanje cestnin, za dnevnice in podobno.
Več na strani 0
SPOMNITI VASŽELIMO NA podaljšani delovni čas V PRODAJALNAH
Maj
14.	maja bo luna v znamenju mlaja.
16.	maja bo dolžina dneva 14 ur in 59 minut.
VESTNIKOV KOLEDAR
9.	maj, četrtek, DAN ZMAGE
10.	maj, petek, IZIDOR
11.	maj, sobota, ŽIGA
12.	maj, nedelja, PANKRACIJ
13.	maj, ponedeljek, SERVA-CIJ
14.	maj, torek, BONIFACIJ
16.	maj, sreda, ZOFKA
Ob koncu tedna bo spremenljivo oblačno, čez dan krajevne plohe, tu in tam tudi nevihte.
Pregovora
Če je pred Servacijem poletje, mraz pritiska na cvetje. Če Pan-kraca sonce peče, sladko vince v	Chnl
klet poteče.	V II IZ IVI EZ
aktualno po svetu
Politični barometer
Tudi zadnje srečanje predsednikov jugoslovanskih republik na Cetinju ni prineslo nič novega, saj so bile tudi tokrat v ospredju razlike z vseh prejšnjih srečanj. Že peto po vrsti srečanje predsednikov jugoslovanskih republik je bilo namenjeno prihodnji ureditvi države. Govorili so predvsem o referendumu in nevarnostih izbruha državljanske vojne. Dogovorili so se, da se bodo vnovič sešli v Bosni in Hercegovini. In ker so pogovori obtičali v »mišji luknji«, v kateri so se znašli tudi sami pogajalci, ki si nimajo več kaj povedati, in so vse bolj siti prepričevanja, je potrebno ugotoviti, da mirnega sporazuma o poti iz jugoslovanske krize žal ne bo. To se je potrdilo tudi na tiskovni konferenci, kjer so predsedniki vsej jugoslovanski javnosti povedali, da so si bolj daleč kot na začetku pogovorov.
Slovenija je zahtevala mnenje o predlogu za mirno razdružitev, na katerega republike, razen Hrvaške, očitno ne želijo odgovoriti. To naj bi se zgodilo na prihodnjem in hkrati tudi zadnjem srečanju v BiH. Predsednik Srbije je ob tem povedal, da nikomur nihče ni dal nobenega mandata za razbijanje Jugoslavije. Slovenija bo torej prisiljena ukrepati po svoje, z vsemi posledica-
V mišji luknji
ZA HRVAŠKO ZMAGO — Kot sporoča Reuterjeva fotografija, so prebivalci hrvaškega Kijeva strnili sile v obrambi tamkajšnje policijske postaje, medtem ko je jugoslovanska armada zaprla poti do vasi, da bi preprečila spopade med razjarjenimi Srbi in Hrvati.
Brez pomoči Zahoda ne bo šlo
Zahod morit razumeti, da so reforme na Vzhodu v hudi nevarnosti. Zmaga je bila sicer velika, saj so se sistemi spremenili brez žrtev, vendar te priložnosti ne bo mogoče povsem izkoristiti brez mednarodne podpore in razumevanja. Zato je Evropa danes v odločilnem trenutku: ali veliki začetek za vse ali splošni poraz. Potrebna je popolna preobrazba, vendar je nihče ni sposoben izpeljati sam. To so poglavi-tene teze, s katerimi se je poljski predsednik Lech Walensa podal na svojo prvo uradno pot po svetu. Med njo je obiskal Italijo, ZDA, Belgijo in Francijo. Walensa je poudaril, da lahko Poljska samo s tujo podporo zdrži v vlogi predhodnice velikih sistemskih sprememb v državah bivše »socialistične skupnosti«. ,
Jelcin podprl Gorbačova!
Milijoni lačnih v Afriki
Več kot 24 milijonom Afričanom grozi lakota. Njene posledice je mogoče primerjati s sedanjo tragedijo Kurdov ali z lakoto leta 1984, ko je samo v Etiopiji umrlo najmanj milijon ljudi. Tuje agencije poročajo, da v Etiopiji, Somaliji, Sudanu, Liberiji, Angoli in Mozambiku ljudje množično umirajo zaradi podhranjenosti.
Hrvaška: ubiti policisti
Letošnji prvomajski prazniki ponekod v Jugoslaviji še zdaleč niso bili praznični. Tako se poniževanje Hrvaške nadaljuje, o čemer zgovorno pričajo izgredi v krajih z večinskim srbskim prebivalstvom. Hkrati z zasedbami cest in streljanjem potekajo zadnje priprave na referendum, na katerem se bodo prebivalci odločali, ali želijo živeti v samostojni republiki, ali pa v jugoslovanski državni zvezi. Agencijska poročila o provokatorjih na Hrvaškem so vse bolj zaskrbljujoča. Tako je v spopadih padlo več miličnikov ministrstva za notranje zadeve Hrvaške, številni pa so bili ranjeni. Najbolj žalostno pa je, da se je JLA postavila ob bok teroristom, saj ni sploh ukrepala. Zvrstilo se je tudi več eksplozij in diverzij, helikopter, s katerim je delegacija sabora, ki jo je vodil podpredsednik Vladimir Seks, obiskala vas Kijevo pri Kninu, so med vrnitvijo v Sinj prerešetali. Na srečo nihče od potnikov ni bil ranjen.
Na seji izvršnega sveta SO Vukovar, so sporočili, da je bilo med streljanjem ubitih 15 ljudi, od tega 12 pripadnikov hrvaškega ministrstva in 3 civilisti, 21 pripadnikov hrvaškega ministrstva pa je ranjenih. O napetem ozračju so poročali tudi z območij Osijeka, Pakraca, Knina, Zadra in Benkovca. Odnosi med Srbi in Hrvati so se zaostrili do skrajnosti. Hrvaška bo kljub temu vztrajala pri ohranitvi suverenosti in demokracije ter, kot je povedal dr. Franjo Tudman, je pozvala tudi mednarodno skupnost, naj pomaga pri razrešitvi jugoslovanske krize.
^B ■■ MB n BM HB BBB EM ■■	■■ BBB BBB » M|
i Pomiritev Irana i ■ s Saudsko Arabijo ■
Zunanja ministra Saudske Arabije in Irana Al Fejsal in Velajati sta v Džedi razpravljala o položaju v tem delu sveta po zalivski vojni in o možnostih za izboljšanje odnosov med državama. Velajati je v Džedu prispel prvič po triletni zamrznitvi odnosov med državama, sicer obnovljenim marca letos. Med pogovori z visokimi saudskimi funkcionarji so pozornost namenili tudi organizaciji prihoda iranskih vernikov na romanje v Meko sredi junija letos.
mi vred. To seveda pomeni, da sporazumne razdružitve ne bo. Makedonija ter Bosna in Hercegovina želita ohraniti Jugoslavijo v kakršnikoli obliki.
Vsaka po svoje sta v to prisiljeni. Prva iz gospodarskih in socialnih, druga iz nacionalnih razlogov, čeprav je tudi v tem primeru prihodnost obeh republik do kraja tvegana zadeva. In vprašanje je, če ji republiški vodstvi dajeta popolno podporo.
Poseben problem še naprej ostajajo srbsko-hrvaški odnosi in vse globlji spor, ki jo predsednika vse težje skrivata.
Iz srečanja v srečanje je opaziti vedno manj strpnosti in političnega loščila ter več sovražnosti. Del jugoslovanskega novinarstva je, vsaj če sodimo po tistem, kar se je zgodilo na tiskovni konferenci in končalo s protestnim odhodom dr. Tudmana iz dvorane, na ravni, ki mu ni v ponos. Ne glede na to, ali je dr. Tudman storil prav ali napak. Do vratu in čez je novinarstvo še kako vpeto v politične delitve, neprofesionalno je arogantno do nasprotnika in povsem drugačno do pblitika iz matične republike. Novinarji, ki ploskajo svojemu politiku, ko na tiskovni konferenci odgovori na vprašanje, po mnenju mnogih niso več pravi novinarji. Ti so lahko kvečjemu podaljšana roka politike.
Splošen vtis, ki se je vsiljeval, je bil, da je vse skupaj razvlečeno in že rahlo dolgočasno. Ponavljala so se namreč stara vprašanja, predvsem pa se je pogovor vrtel okoli referenduma, kjer so si stališča vsak sebi, ko je govor o njegovem namenu; eni namreč zagovarjajo glasovanje celotnega naroda, drugi pa samo za republiške interese. In ta zgodba se ponavlja z utrudljivo doslednostjo. Tudi predsedniško srečanje na Cetinju je potekalo v senci oliv neželenih oklepnikov, ki so menda preprečili še en mednacionalni spopad na Hrvaškem.
Milan JERŠE
Po nočni seji v neki hiši zunaj Moskve, ki morda pomeni pomemben preobrat v političnih gibanjih v SZ, so objavili sporočilo, ki je presenetilo sovjetsko javnost. V njem je predsednik Ruske federacije Boris Jelcin, doslej največji politični nasprotnik predsednika Gorbačova, le-tega močno podprl tik pre začetkom ključnega sestanka CK KP SZ, na katerem so nekateri člani komiteja zahtevali Gorbačovov odstop. Na nočni seji so se sešli Mihail Gorbačov in predsedniki devetih od 15 sovjetskih republik ter se pogovarjali o stabiliziranju položaja v državi in premagovanju krize. Objavili so skupen dokument, v katerem piše, da je treba »spoštovati ustavo in obstoječe zakone v tem prehodnem obdobju, dokler ne bodo sprejeli novega zveznega sporazuma in ustave.«.
V Mehiki le še 32 družb
Mehiško državno gospodarstvo, nekoč najmočnejše v Latinski Ameriki, je imelo na začetku leta le še 32 družb. Tako bo država ohranila posestni nadzor nad naftnim gospodarstvom, primarno petrokemijo, električno in jedrsko energijo. V delu strateškega rudarstva pa bo država le navzoča. Vse druge družbe pa bodo na licitaciji prodali domačemu ali tujemu zasebnemu kapitalu.
Izrael ne bo ustavil gradnje
Izraelski minister za stanovanjsko zidavo Ariel Šaron je po izraelskem radiu sporočil, da Izrael ne bo nikoli sprejel ameriške zahteve, češ da naj ustavi graditev židovskih naselij na zasedenih arabskih ozemljih. Napovedal je, da bodo stanovanjsko zidavo na spornih zasedenih ozemljih še pospešili. Hkrati v Izraelu zavračajo ameriško opozorilo, da naseljevanje zasedenih ozemelj pomeni ogrožanje bliž-njevzhodnega mirovnega procesa.
Iraški begunci, ki so v zadnjih dneh pribežali v Iran, poročajo, da iraške vojaške enote vse bolj kruto obračunavajo s šiitskimi uporniki na jugu države. Zaradi najnovejšega vala nasilja iraškega režima je več sto tisoč ljudi zbežalo na obmejno območje med Irakom in Iranom, kjer se praktično brez hrane in vode skrivajo pred iraškimi vojaki. Medtem je iraški predsednik Sadam Husein sklenil iz vojašnic umakniti milijon rezervistov in s 15. majem preklicati prepoved potovanja iraških državljanov v tujino. Minuli teden je stekel tudi nov krog iraško-kurdskih pogajanj o kurdski avtonomiji na severu države.
Plinovod Magreb—
Evropa
Iz Alžira poročajo, da že potekajo priprave za graditev plinovoda Magreb—Evropa, po katerem bo alžirski zemeljski plin prihajal do zahodnoevropskih porabnikov. Največja tovrstna podjetja iz Alžirije, Maroka, Španije, Portugalske, Francije in Nemčije so ustanovila mešana podjetja s sedežem v Casablanki. Podjetje naj bi izdelalo študijo in projekt za veliki sredozemski plinovod.
Ofenziva ugandske vojske
Redne enote ugandske vojske so v prvih dveh tednih ofenzive na severu države ubile približno 400 upornikov. Zaplenile so jim tudi veliko orožja. Ukaz za zatrtje upora na omenjenem območju je izdal ugandski predsednik Muse-veni. Po pisanju ugandskega tiska so med sistematičnim preiskovanjem tega območja aretirali več uglednih ugandskih osebnosti, med njimi nekdanjega ministra Adimona ter sedem krajevnih voditeljev.
globus
v žarišču dogodkov
Od kod demokracija za Kuvajt?
Kuvajtski emir šejk Džaber al Ahmed al Sabah je sklenil nagraditi vse kuvajtske državljane, odrasle in otroke, ki so med sedemmesečno iraško okupacijo ostali v emiratu. Po pisanju iranskega časnika Kayhan, ki povzema poročilo britanske agencije Reuter, je iraško okupacijo na svoji koži preizkusilo okrog 200.000 državljank in državljanov emirata, medtem ko jih je več kot 400.000 zbežalo, večinoma v Saudsko Arabijo.
Emir al Sabah je sklenil tistim, ki so ostali v Kuvajtu, razdeliti nagrade po 300 kuvajtskih dinarjev (1720 dolarjev) in v prestolnici emirata so že izračunali, da bodo za te nagrade porabili 34 milijonov dolarjev. Opazovalci se ob tem sprašujejo, ali si hoče kuvajtska vladarska dinastija al Sabahov z denarnimi nagradami za hrabrost vnovič kupiti lojalnost državljanov, ki po zavezniškem izgonu iraških okupatorjev ne kažejo ravno navdušenja nad emirjem in njegovo dinastijo. Pravijo tudi, da na stotine pripadnikov vladarske dinastije gotovo ne bo dobilo nagrade, ker so jo pred iraško okupacijo hitro popihali v razkošno emigracijo v Saudsko Arabijo. Sicer pa bajeslovno bogati šejki in princi teh nagrad tako ali tako ne potrebujejo.
Medtem pa kuvajtska opozicija trdi, da pomeni, nova vlada družine al Sabah »žalitev za demokracijo in vse kuvajtsko ljudstvo«. Slišati je namreč ostre obsodbe, da vlada ni zmožna opravljati svojega dela. Po mesecu dni zapletenih pogajanj ima prenovljena vlada kar preveč vsiljiv zadah po starem. Tako so skupaj izjavili predstavniki sedmih kuvajtskih opozicijskih strank, ki v vladnem programu ne vidijo nikakršnega zagotovila za kako vidnejšo demokratizacijo države.
Prestolonaslednik in predsednik stare ter nove vlade šejk al Sabah se je sicer potrudil, da je iz dvajsetčlanske vlade izpustil tri ministre vladajoče družine al Sabah in daje vanjo vključil tudi osem Kuvajtčanov, ki ob iraški okupaciji niso pobegnili v tujino, toda to je še vedno precej »družinska vlada« al Sabahov, .v njej pa ni prav nobenega priznanega predstavnika opozicije. Res je sicer, da je v državi, v kateri ima le nekaj sto tisoč ljudi vse državljanske pravice — zdaj jih je še polovica v tujini — težko govoriti o posebno močni in organizirani opoziciji. Toda od leta 1961, ko so Britanci priznali Kuvajtu popolno neodvisnost in hkrati potrdili vladajočo družino al Sabah, seje večkrat pokazalo, da se vsi v Kuvajtu le ne strinjajo s fevdalnoabsolutističnimi vladar-
skimi pojmovanji emirja in njegovih princev.
Koliko v resnici velja opozicija, pa se je pokazalo v hudih časih iraške okupacije, ko so opozicijski voditelji družno odklonili Huseinove ponudbe za kolabora-cionizem, nato pa na oktobrskem vsenarodnem kuvajtskem kongresu v Džedi izsilili od emirja vrsto obljub o obnovi ustavne ureditve, volitvah in vsaj prehodni vladi narodne sprave, skratka o demokraciji v osvobojenem Kuvajtu. Te svoje obljube je kuvajtski emir — po vsej verjetno-
sti ob spodbujanju ameriškega zunanjega ministra — po osvoboditvi Kuvajta, ko se mu ni mudilo v razdejano prestolnico, še razširil in med drugim omenjal tudi volilno pravico za ženske, kar v tem delu islamskega sveta že pomeni izjemno demokratično usmeritev. Namesto izpolnitve vseh teh obljub pa je opozicija že prve dni osvoboditve pričakala le nagla sodišča in izredne ukrepe, ki si jih je lahko razložila samo kot brzdanje nje same, zdaj pa še novo vlado, ki obljublja volitve šele za prihodnje leto.
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
Zakaj na kriznih območjih v tako imenovani Krajini izzivajo spopade, vendar vedno drugod? Gre za to, da bi v igro radi vpletli armado, tako da bi povzročili krizo in bi prišla vojska. Vendar bodo spoznali, da hrvaško ozemlje ni deljivo in da je treba spoštovati notranje meje. Tudi armada se mora tega držati.
(Nedeljnji Vjesnik — Zagreb)
Če bi Rupla vprašali, kako si zamišlja 27. junij, prvi dan po uradni odcepitvi, bi verjetno dejal, da bo o tem razmislil, ko bo napočil ta dan (osamitev ga očitno ne moti). Pri tem je na las podoben tistim srbskim akademikom, ki so govorili, da ni pomembno, ali je Sr-
bija sama, saj bo tedaj močna.
PHNOMPENH - Nadaljevala so se pogajanja za rešitev kam-boške državljanske vojne. O tem se je kamboški premier Husenh pogovarjal s tajskim vodstvom.
TOKIO t- Japonski premier Tošiki Kaifu se je zavzel za večjo pomoč Zahoda sovjetski perestrojki. Med razpravo v enem izmed domov japonskega parlamenta, je Kaifu dejal, da se je za to zavzel tudi med nedavnim obiskom Gorbačova v Tokiu.
VARŠAVA — Episkopat poljske cerkve je predlagal, naj prihodnja ustava ne bi vsebovala določila o ločitvi katoliške cerkve od države.
BANGKOK — Japonski premier Kaifu je obiskal Tajsko. Ena od osrednjih tem njegovih pogovorov s tajskimi gostitelji je bila kamboško vprašanje. Srečal se je tudi z voditelji kamboške gverilske koalicije.
TIRANA — Albanska ljudska skupščina je sprejela resolucijo o Kosovu. V njej med drugim zahtevajo, da se mora srbska policija umakniti s Kosova in da morajo kosovske Albance priznati kot narod.
ANKARA — Na štiridnevnem obisku v Turčiji se je mudil iranski predsednik Rafsandžani. S turškim predsednikom Ozalom se je pogovarjal o razvoju dogodkov na območju Perzijskega zaliva in problemu kurdskih beguncev.
LIZBONA - V bližnjem Esto-rilu so podpisali sporazum med angolsko vlado ter predstavniki uporniškega gibanja Unita, navzoči pa so bili tudi diplomatski predstavniki Portugalske, ZDA in SZ. Sporazum predvideva ustanovitev enotne armade in volitve.
BAGDAD — Ameriške, britanske, francoske in nizozemske sile so prodrle še 120 kilometrov globlje na iraško ozemlje, kjer bodo ustanovili še več begunskih taborišč za Kurde. Opazovalci pravijo, da utegne varnostno območje prerasti v samostojni Kurdistan.
(Vreme — Beograd)
Politika se podreja modi, v danih obdobjih vladajo določene politične ideje. Te ideje se nato spremenijo v politične ideologije in na koncu izginejo. V današnjem času je torej Jugoslavija odvečna državna skupnost. Če se njene članice želijo razvijati kot evropske države.
ne potrebujejo regionalne skupnosti.
globus
(Duga — Zagreb)
VESTNIK, 9. MAJA 1991
Stran 2
aktualno doma
Propadli referendum,
tokrat drugače
Je na pomolu državljanska vojna?
Vsekakor so zadnji dramatični dogodki na Hrvaškem, zlasti pa ponedeljkov uboj makedonskega vojaka v Splitu, vznemirili tako domačo kot svetovno javnost. Zaradi skrajno napetega ozračja sta se v noči s ponedeljka na torek v Zagrebu sestali vodstvi zveznega izvršnega sveta in predsedstva Hrvaške. Po več kot triurnih pogovorih je Ante Markovič izjavil, da so govorili o konkretnih ukrepih za zmanjšanje napetosti in za zagotovitev razpleta jugoslovanske krize po mirni poti. Dotaknili so se vprašanj, kot so notranje in zunanje meje, delovanje najrazličnejših skrajnežev, propagandna, gospodarska in denarna vojna ter konkretni primeri od Knina do Splita. Pobudo za pogovor je dala zvezna vlada, potem, ko je ocenila, da so se dogodki v Jugoslaviji začeli gibati v tisto smer, iz katere bo, če bi prestopili mejo, vrnitev nemogoča.
Morda bi res bilo najbolj pametno propadli referendum za samoprispevek pustiti pozabi in se več ne vračati k njemu, ker je to početje brez haska in ker bodo to itak temeljito opravili občinski in krajevni možje. Pa vendar ga spet vlačim na list papirja, ker mi je pisemce brez ovojnice v poštnem nabiralniku, s priokusom obtožbe, po mestnem glasovanju za samo-Pr'spevek, dalo vedeti, da se za propadli referendum krivijo vsi, ki mso oddali glasu ZA. Bili bi naj rivi, da nekatere ulice ne bodo obile asfalta, nekateri kraji ne sole ali vsega, kar je bilo zapisano v dolgem (predolgem) seznamu Pr®8ramskih nalog. (Dolg je mo-ra. **a se v njem našli vsi a 1 večina volilcev ter tako imela motiv za glasovanje).
foda kar v celoti in povprek pa nvde le ne moremo in ne smemo Pripisati ljudem, ki niso bili za sa-moprispevek, ker tudi krivi niso, občinske samoprispevke postavimo v drugi zorni kot. Spomnimo ^e, da se je nova demokracija po-ap* a *-Ud' ol> zavračanju osnov-1 družbenih potez socialističnega samoupravljanja. Prav zato in er je nova oblast zajeja uvajajj
Pripravljati program centrali-cije kot temelje močne države, a samoprispevek več ni bilo me-$ a- Novi oblastniki ga niso mogli Prejeti, ker je v svojem bistvu i„a?° "asprotje centralizaciji, saj i„ a dajc celovit pregled, nadzor Ji7^n-“n0St odločanja. Ob centra-lil , C . ,se Je v enotni republiški ia Zna®la tudi večina denar-’ ako, da so občine ostale sko-tajda praznih rok. S te strani lah-razumemo vse, ki so le pripra-un3 '• referendume ter njihovo
Ta*’ k' S° 8a Polagali v ljudi. 2o i ljudje so ze sPrejeH razla-a Je samoprispevek ostanek ^snjega sistema, ki je ljudem ian ° jemab V ljudeh se je s pora-zaT? n°V.ega usPešno budila tudi ialnS\”ac'ona'ne pripadnosti, lo-osti državi. K temu so gotovo rtK ‘udi obiski re-ditcr mož 'n strankarskih vo-sk„Jev po občinah ali krajevnih činsk"0S‘"]: ljudje so bolj kot obte vi VZe ' za svoje voditelje prav Slovo°*“nske’ Zavest pripadnosti morda postala po-krajanT^K-0**.te8a’ da smo tudi |jU(jj ’ °ucani, Pomurci. In tako bodo n;č°^°V0. Pr'čakujejo, da ne ali šol .manj slovenske tudi ceste sano v kar j® bil° zaP’’ eierendumskem progra-stala'l* a,' bo<*0 pričakovanja po-do mali k resničnost, ali ne bo-ni, obč’’	krajevni, lokal-
na vr«'^Skl Programi prišli kdaj Pr°gramih°?b Velikih’ nacionalnih ^maH«b? država enako dobra oljeni „Za smo jo že pripra-kalne 8 u?. 1 ,er zanjo rušiti lo-in PrinaJ। 'nske’ regionalne meje Publišk„ MSt ter Prispevati za re-
Ko blagajno?
Majda Horvat
VLAKI
Kot je to že običajna praksa, železnice s 1. junijem spremenijo vozne rede. Medtem se že dogovarjajo in usklajujejo nove vozne rede tudi pri Železniškem gospodarstvu Ljubljana. Kot smo zvedeli, je tako rekoč že odločeno, da bosta na progi Murska Sobota-Ljubljana še naprej vozila tako zeleni vlak kot Pohorje ekspres, ob nedeljah Popoldne pa tudi dijaški oziroma študentski vlak za Ljubljano. Do nekaterih sprememb pa bo prišlo pri lokalnih vlakih Murska Sobota— Ormož. Nekatere bodo namreč zaradi slabe zasedenosti ukinili.
JOG
Za Hrvaško je poglaviten problem, kako zagotoviti pravno ureditev in suverenost nad celotnim ozemljem, zlasti pa nad Kninom. Poleg tega je treba preprečiti vdiranje četnikov, ki povzročajo velike probleme. Hkrati bo treba čimprej razmejiti odnos armade do zakonitih oblasti in teroristov. Kot navaja hrvaško vodstvo, je imela Hrvaška zaradi pretrganih prometnih zvez na kninskem območju v manj kot letu dni za 3 milijarde dolarjev škode. O dogodkih na Hrvaškem ter o varnostno-političnih razmerah v Jugoslaviji, s poudarkom na nedavnem referatu predsednika državnega predsedstva, so razpravljali tudi v odboru zveznega zbora skupščine SFRJ za notranjo politiko. Zavzeli so se za učinkovit politični dogovor ob takojšnjem prenehanju uporabe orožja ali pa za sprejem potrebnih ukrepov za preprečevanje nadaljnjih mednacionalnih spopadov. Za hitrejše reševanje zapletenih odnosov med Srbi in Hrvati sta se na pogovorih v Sremskih Karlovcih zavzela tudi patriarh srbske pravoslavne cerkve Pavle in hrvaški kardinal Franjo Kuharič.
Sicer pa so se na Hrvaškem nadaljevale eksplozije, streli in barikade ter javni protesti zoper nevzdržne razmere. Po najnovejših sporočilih enote JLA nadzorujejo promet na treh mostovih čez Donavo pri Bogojevu, Batini
UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
V LENDAVSKI OBČINI
V upravnem odboru Sklada stavbnih zemljišč v Lendavi ugotavljajo, da jih že vrsto let spremljajo težave s pomanjkanjem finančnih sredstev. Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki jim je glavni vir sredstev, tudi v preteklem letu ni zadostovalo niti za izdelavo prostorskoizvedbenih aktov.
V preteklem letu je Sklad sklenil pogodbo o oddaji štirih neurejenih stavbnih zemljišč v Srednji Bistrici, oddali pa so tudi neurejeno stavbno zemljišče v Radmožancih. S svojimi sredstvi so financirali rušitev objekta v Mlinski ulici v Lendavi.
Z Gradbenikom iz Lendave pa so sklenili pogodbo za gradnjo stanovanjskih hiš s trgom v Naselju Prekmurske brigade. Za kompleks je bilo izdano lokacijsko dovoljenje, medtem ko za gradbeno dovoljenje še niso zaprosili, najbrž zaradi premajhnega interesa za nakup parcel in objektov.
Z Zavodom za ekonomiko in urbanizem so sklenili pogodbo o izdelavi zazidalnega načrta za mestno jedro Lendave. Pogodbena vrednost del znaša 162 tisoč
SKUPNO STALIŠČE
Pred dnevi sta se v Monoštru Skupno stališče so poslali tudi sestali vodstvi manjšinskih orga- odgovornim na obeh straneh me-nizacij, Zveze Slovencev na je.
Madžarskem in Pomurke mad-	se
žarske samoupravne narodnostne skupnosti. Dogovorili so se o skupnih akcijah, saj so ugotovili, da imajo mnogo podobnih problemov, ki jih bo lažje reševati skupno. Sprejeli so tudi skupno stališče obeh narodnosti do odpiranja mejnih prehodov na madžarsko-slovenski meji. Med drugim so zapisali:
»Za obe narodnosti je vitalnega pomena, da pride v najkrajšem času do odprtja nekaterih, že večkrat predlaganih mejnih prehodov (Martinje— Gornji Senik, Pince—Tornyiszentmiklos, Prosenjakovci —Magyarszombat-fa). Kljub dosedanjim opozorilom pa na žalost ugotavljamo, da pristojni organi niso storili dovolj za rešitev teh predlogov, zato zahtevamo, da ustrezni organi v najkrajšem času pripravijo vso potrebno dokumentacijo ter zagotovijo tudi tehnične in materialne pogoje za dokončno odprtje prehodov.«
in Bački Palanki, ki povezujejo Vojvodino ter Slavonijo in Baranjo z druge strani reke. Več tisoč prebivalcev hercegovskega mesta Lističa pa je z barikadami preprečilo premik oklopnih enot JLA iz Mostarja. Šele po posredovanju lokalnih oblasti so se ljudje razšli. Medtem pa tovornjaki s hrano in zdravili še niso prispeli v obkoljeno hrvaško vas Kijevo. Streljanje se je slišalo tudi okrog Vukovarja, ki je še nadalje odrezan od sveta, saj se težko odvijajo komunikacijske in osnovne preskrbovalne funkcije z življenjskimi potrebščinami. V več krajih Makedonije pa je nekaj tisoč ljudi na ulicah protestiralo zaradi nedolžne žrtve vojaka Saška Gešovskega, ki je izgubil življenje, ko je s svojimi tovariši v Splitu stražil dva vojaška transporterja. Več ogorčenih mater je skušalo priti v republiško sobranje v Skopju, da bi ponovile svoje zahteve, da bi se makedonski vojaki, ki služijo vojsko v drugih republikah, takoj vrnili domov.
V takšnih razmerah se je v Beogradu nadaljevala izredna seja vodstva države, ki so se je udeležili tudi predsedniki republik in predsednik ZIS, ni pa bilo predstavnikov JLA. Spričo zaostrenih razmer na Hrvaškem je predsedstvo SFRJ obravnavalo konkretne predloge štaba oboroženih sil, potem ko je armadni general Veljko Kadijevič ocenil,
dinarjev. Prav tako so sklenili pogodbo o izdelavi prostorsko-ureditvenih pogojev za naselja v lendavski občini.
Letos pa nameravajo najprej izvesti neuresničena dela iz programa za prejšnje leto. To je komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v Odrancih in Črenšov-cih. Uresničitev tega pa bo odvisna od sofinanciranja krajevnih skupnosti, bodočih lastnikov zemljišč in drugih zainteresiranih za zemljišča. V program so uvrstili tudi komunalno opremljanje starega mestnega jedra Lendave.
Poleg tega za naselje Velika Polana načrtujejo izdelavo pro-storskoizvedbenega akta v skladu s programom izdelave prostorskoizvedbenih načrtov za obdobje 1990—1996. Ob preneha-
0 POSLANSKEM KLUBU
ZA ZAPRTIMI VRATI
Čeprav novinarjev niso povabili na se tanek, k- ga jmd na /ecer 1. maja v Murski Soboti republisk! poslanec in nodnredsednik Slovenske kmečke zveze-ljudske stranke Marjan Podobnik s političnim aktivom Pomurja, je vendarle iz »dobro obveščenih krogov« pricurljala novica. Na sestanku za zaprtimi vrati naj bi se dogovorili za učinkovini še nastope Pomurcev v slovenskem parlamentu. PoslanciHzveh Sb pomurskih občin bi se morali, ne glede na strankarsko pripadnost es neje povezati m v republiškem parlamentu nastopati z enotnimi stališči' Dogovorjeno je, da bodo v ta namen ustanovili Klub poslancev PomuHa za kar naj bi poskrbel predsednik Skupščine občine Murska a ilrej Gerenčer, ki je tudi vodil na hitro sklican sestanek s predsedniki občinskih skupscm m izvršnih svetov ter vodji strank iz Pomurja Ob ♦ ' priložnosti se je Marjan Podobnik pogovarjal tudi s predstavniki un™ nega odbora SKZ-LS Murska Sobota o nekaterih žgočih problemih
Podjetje za informiranje
Murska Sobota
razpisuje
dela in naloge
odgovornega urednika
VESTNIKA
Pogoji:
— visokošolska ali višješolska izobrazba družboslovne smeri, — tri oziroma pet let delovnih izkušenj v novinarstvu.
Kandidati morajo predložiti programsko videnje časopisa Vestnik za mandatno obdobje.
Mandat odgovornega urednika je štiri leta, s kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas.
Prijave z zahtevano dokumentacijo pošljite na naslov: Podjetje za informiranje, Vestnik, Murska Sobota, Titova 29, najpozneje do 20. maja 1991.
da je Jugoslavija praktično v državljanski vojni in da dosedanja vloga vojske pri preprečevanju spopadov ni več učinkovita. Težko pričakovanega uradnega sporočila z razširjene seje državnega predsedstva nismo dočakali. Nekaj pred polnočjo je Tanjug le sporočil, da se bo seja nadaljevala naslednji dan. Kot se je zvedelo, je bila razprava zelo vroča, mnenja glede vloge armade v sedanjih razmerah v Jugoslaviji pa so bila zelo nasprotujoča. Tako je slovenski predsednik Milan Kučan poudaril, da naj bi bil osnovni namen JLA ugotoviti, ali je rešitev ali je ni, še prej pa bi bilo dobro znova ugotoviti, kdo je v SFRJ vrhovni poveljnik. Meni, da z ultimatom armada več ne priznava zveznega predsed- • stva. Slobodan Miloševič je ! odločno zavrnil vpletenost nje- I gove republike v dogodke na Hr- I vaškem. Zanimivo je, da je nače- I loma zahtevo po uvedbi izrednih razmer v SFRJ podprl, vendar to ne more veljati tudi za Srbijo. Tragični dogodki v SFRJ pa močno odmevajo tudi v tujini; tako so enote avstrijske armade v stanju povečane pripravljenosti.
Milan Jerše
nju veljavnosti urbanističnih zakonov, katerih veljavnost je sicer za nekaj časa podaljšana, pa bo potrebno izdelati prostorskoure-ditvene pogoje za naselja v lendavski občini, razen za območja, ki se že urejajo z urbanističnimi dokumenti.
J. Gabor
Pomagati ljudem v nesreči
Pod tem geslom je potekalo delo gasilcev iz lendavske občine v lanskem letu. Tako bo tudi v letošnjem, le da bodo nekatere naloge drugačne. Lani je bilo v lendavski občini 8 požarov, vzroke pa je treba iskati v nenadzorovanem kurjenju. Te požare so gasilci pogasili, vendar pa je bila škoda velika. Med pomembnejšimi nalogami, ki sojih v lanskem letu opravili, velja omeniti tečaj za nižje gasilske častnike, ocenjevanje gasilskih društev, sektorske vaje, poskus reševanja ljudi iz vode in izvajanje akcije »Ročni gasilski aparat v vsako hišo«. Gasilci že nekaj let opravljajo tudi preglede delovnih organizacij in ugotavljajo stopnjo protipožarne usposobljenosti. V Odrancih so odprli gasilski muzej, udeležili pa so se tudi mednarodnih srečanj gasilcev v Avstriji in Madžarski. Gasilska zveza se trudi, da bi v svoje vrste pritegnila čim več mladih. Na nedavnem letnem občnem zboru so ugotovili, daje bilo lansko leto dokaj
uspesno.
Jani D.
Upočasnjen nakup parcel
To ugotavljajo v soboškem Skladu stavbnih zemljišč, ki je navzlic slabšim gospodarskim razmeram uresničil večino načrtovanega. — Letos nadoknaditi zamujeno.
Kljub pomanjkanju denarja je Sklad stavbnih zemljišč občine Murska Sobota skoraj v celoti uresničil cilje, ki si jih je postavil v minulem letu. Sklenjenih je bilo več pogodb o odkupu stavb, predvidenih za porušitev, in sicer večinoma v Murski Soboti ob Lendavski, Kidričevi, Gregorčičevi in Zvezni ulici ter v Beltincih. V večini primerov so kupnino v celoti poravnali, hiše pa so porušene. Družbenim investitorjem so oddali zemljišča za gradnjo stanovanjskih in poslovnih objektov ob Lendavski ulici (zavarovalnica in bivša samoupravna stanovanjska skupnost) in v t. i. obrtno-skladiščni coni ob Markišavski cesti v Murski Soboti. Na področju usmerjene zasebne gradnje je bil zaključen kompleks v Beltincih — Jugovo II in konec lanskega decembra objavljen razpis za oddajo teh parcel, pri čemer se bodo pogodbe z interesenti sklepale v letošnjem letu.
Poleg tega je soboški občinski Sklad stavbnih zemljišč obravnaval ponudbe za prednostni nakup nezazidanih stavbnih zemljišč, vendar nobene ni sprejel, ker je bila cena previsoka ali pa je bilo ponujeno zemljišče v komunalno neurejenih naseljih. Za občinske potrebe so tudi kupili in prodali po eno stanovanje ter sklepali posle, ki prvotno niso bili predvideni v letnem programu. Tako so od podjetja Sobota v stečaju odkupili nezazidano stavbno zemljišče na Kocljevi
KMETJE BREZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
V lanskem letu se noben pomurski kmet rž odločil, da bi se zdravstveno zavaroval oziroma plačeval prispevek, kajti z zdravniškimi potrdili je v času bolezni lahko uveljavljal olajšave pri plačilu davka in prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S prvim januarjem pa to več
ulici in od Lesne industrije Platana zemljišče na Lendavski ulici ter stanovanjsko hišo na Kidričevi, ki je zaradi porušitve sosednje hiše postala nevarna za bivanje, povezana pa je bila z gradnjo preboja na Gregorčičevi ulici.
Ker družbeno usmerjena stanovanjska gradnja iz leta v leto nazaduje, je bila dejavnost Sklada stavbnih zemljišč občine Murska Sobota v minulem letu na pobudo Krajevne skupnosti Beltinci usmerjena zlasti v pripravo stavbnih zemljišč za zasebno gradnjo v Beltincih — Jugovo II. Pozneje se je ta naložba žal pokazala za zgrešeno, ker je spričo poslabšanih gospodarskih razmer in nižjega standarda ljudi upadel interes za nakup teh parcel. Vse to je skladu povzročalo precejšnje finančne težave, ki pa so jih skušali reševati sproti s premostitvenimi krediti iz sredstev za stanovanjsko gradnjo. Določene spremembe pa je prinesla tudi nova zakonodaja na področju stavbno-zemljiške politike.
Letošnji program sklada temelji na stanovanjski izgradnji in nedokončanih objektih, začetih v preteklem letu, v program pa so vnesli tudi zahteve krajevnih skupnosti iz prejšnjih obdobij. Tako bo usmerjena družbena gradnja potekala ob Lendavski — sever in jug, Kerenčičevi, Zvezni, Gregorčičevi in Kocljevi ulici v Murski Soboti ter v Beltincih. Zasebna gradnja je predvidena v Beltincih — Jugovo II, ob Ulici ob progi v Murski Soboti, v Moravskih Toplicah in Krogu, medtem ko bodo za obrtno gradnjo zagotovili oddajo primernega zemljišča.
Milan Jerše
ni mogoče, torej še tako bolan kmet mora redno plačevati vse davke in prispevke, ob tem pa nima pravice dobiti niti denarnega nadomestila (bolniške) zaradi bolezni pri zdravstveni skupnosti. Torej ni zdravstveno zavarovan.
Nekateri kmetje so se zato letos že oglašali na upravnih službah, da bi se zdravstveno zavarovali, toda tako republiška kot občinska zakonodaja jih je dobesedno pozabila. Vprašanje, kako bi si kmetje lahko pridobili tudi zdravstveno zavarovanje, so poslali na republiko, vendar so od tam konec aprila dobili odgovor, da si zdravstveno varstvo lahko tudi letos plačajo samo tisti kmetje, ki sp bili zavarovani že lansko leto ter imajo status združenega kmeta.
Ker pa lansko leto prispevka za zdravstveno varstvo ni plačeval noben kmet, se letos ne more zavarovati nihče.
Ostaja pa odprto vprašanje, kdo se bo lotil tudi tega vprašanja, ker je letošnje leto že zamujeno.
mh
> 9. MAJA 1991
Str^n 3
Štefan Smej
aktualna tema
Kobile so sicer boljše — toda plemstva ni
Šesta dirka konjskih dirk v nedeljo. 28. aprila, v Ljutomeru. Še v ciljni ravnini je žrebec NERO samozavestno vodil. Tekel je v značilnem žreb-čevem slogu: prsi dvignjene, ponosna glava in dvoumne oči. Noge paradno izletevajo izpod visokih prsi, oči pa nečimrno gledajo publiko. Slišati je falu-soidno (gr. falus, moški spolni ud) žvenkljanje — zvok, ki se pripisuje poskakujočim žrebče-vim modom, torej jajcem.
Za prekmursko uho, torej za prekmursko »onomatopoeti-ko«, je ta značilen zvok žlup-kanje, vendar pa je tukaj neka težava: žlupčejo namreč tudi gnila jajca, torej puloužki. Zato sem raje rekel žvenkljanje, ker v tej besedi zveni nekoliko kovine, nekaj žvenkatajočega je v njej. — Vsaj to, kajti zmagala je kobila!
Mati zmagovite kobile ATI-KE MS je Anita II. njen oče je Proud Lindy. Vodil jo je mladi Slavič iz Ključarovec, medtem ko je za Nerojem v gigu sedel Vidic z Brda. Nekateri tam naokrog so sicer potem, ko so videli, govorili, češ. saj ta Slavič pa konja tepe!
Vidic svojega Neroja res ni udaril, samo nekoliko zabodeno je gledal, ko je A tika II stekla mimo. Mlajši Slavič pa je mokro in krčevito udarjal po predanem kobilinem telesu. Razlika v ravnanju obeh voznikov pa je razlika med feminizmom in mačizmom.
Slavičeva kobila kot feministka v boju proti mačoju Ne-roju in kobila A tika II je zmagala!
Francoski filozof Claude Le-vi-Strauss (ta tip nima nič s kavbojkami istega imena!) pravi, da so strukture vzajemne, da so v igri menjave, ali če povemo preprosto: kar se dogaja v konjskem svetu, se dogaja tudi v človeškem svetu ustrezne etnične skupine.
Ljutomer z okolico ima najbolj razvito feministično gibanje, ki se nekoliko prekriva s tamkajšnjo zeleno sceno. Tam. kjer nevpadljive in pregovorne Šlavičeve kobilice zmagujejo nad žrebci, tam se v obmurskih krajih dogaja najvišja stopnja ženske samozavesti. V navzkrižju menjav med svetom konjev in svetom ljudi pa se ob tem pojavlja razlika. Razlika je v tem, da »lotmerčke« emancipiranke niso nevpadljive, niti jih njihovi mačoji nasilno ne trepljajo.
Sploh pa bi morale konjske dirke biti osrednji politični dogodek po novem štetju. Če so namreč po dr. Trstenjaku njegovi Prleki plemiški, ker ljubijo konje, potem so konjske dirke prireditev za srečanje med konjem in človekom: potemtakem so dirke prireditev za po-plemenitenje v tem poboljševi-škem času. Matjaž Kmecl se je pred leti zelo trudil, da bi skonstruiral nekakšno slovensko plemstvo, kar je seveda pomembno za zdaj že propadlo osamosvajanje, in konjske dirke bi lahko med ljudmi, ki so aristokratski (torej plemeniti) po duhu, pričale o tem. da aristokracija obstaja.
Vendar ne obstaja. Za diagnozo o višini duha je bilo potrebno samo pogledati zanemarjeno okolico hlevov na ljutomerskem hipodromu. Vsepovsod odpadki, odbite deske, nered.
In potrebno je bilo slišati trčeno glasbo, ki so jo vrteli med posameznimi dirkami. Ta oberkrajnerska glasba, to je glasba za spremljavo k nelu-briciranemu seksu. Boljše kot takšna glasba je celo žlupka-nje puloužkov.
Daljava, ki nas loči od samostojnosti. je enaka kakor tista, ki nas loči od aristokracije-	i
DAJMO ČASU ČAS!
V prvem delu pogovora za okroglo mizo nas je predvsem zanimalo, ali so bile predvolilne obljube izpolnjene in kako ocenjujejo delovanje novega režima. Poleg tega smo skušali dobiti odgovor na vprašanji: Kaj najbolj zamerite novi oblasti in kakšen je po. vašem mnenju položaj posameznih strank v večstrankarskem parlamentarnem sistemu?
»Leto dni je minilo in že same volitve so bile določen premik v zgodovini slovenskega naroda. Nova oblast se je na začetku srečala z vsemi težavami, znanimi in tudi prikritimi. Spremembe, ki jih mora republiška oblast v tako kratkem času izpeljati, so tako ogromne — tako po vsebini kot obsegu, še posebej pa po raznoterosti — da je ob tolikšni pisanosti koalicije v zdajšnjem osamosvojitvenem obdobju zelo težko dajati prednost določenim vprašanjem. Zaradi tega je možnost napak toliko večja in normalno je, da je treba te napake, če se zgodijo, tudi pošteno priznati. Ta demokracija je namreč proces, zato bomo konec tisočletja z eno nogo v pravi demokraciji,« je uvodoma poudaril Ciril Pucko.
Karel Kozic
Po mnenju Rudija Cipota je po lanskih volitvah v slovenskem merilu največ izgubila Socialistična stranka. Razlog vidi v tem, da je v samem začetku, ko je bilo na pohodu politično razločevanje, hotela ta stranka navzlic vsemu homogenizirati in postavljati prostoru. Ni pa se odrekla odločnosti, da se skuša ponovno boriti za oblast, in sicer s sposobnostjo svojih kadrov, ki jih skušajo čimprej znova pritegniti v svoje vrste, s pravilnostjo programskih usmeritev in strategijo razvoja Pomurja. Svojo kritično ost pa je naperil takole: »Vse to je mogoče doseči le v lojalni konkurenci in zlasti znotraj parlamenta z ustreznim komunikacijskim odnosom, ki ga v sedanjem parlamentu pogrešam. Kakršnakoli že je bila stara oblast, je v novem pluralnem parlamentu raven komuniciranja bisteveno padla, saj mnogokrat ne'prevladuje razum. Pa ne govorim za opozicijske stranke ali koalicijo, ampak govorim za vse enakopravno in enakovredno. V tem se eni od drugih bistveno ne ločijo, vendar pa se želijo preveč strankarsko izpostaviti tudi mimo normalnega zdravega razuma, ki bi ga morali zagovarjati.« Dodal je, da je zdaj še preuranjeno ocenjevati svojega nasprotnika.
Republiška poslanka Zdenka Vidovič ima seveda iz parlamentarnih klopi dovolj izkušenj. Pri tem je izrekla tudi kako krepko: »Tudi v naši stranki ocenjujemo, da je eno leto skoraj prekratko, da bi lahko povsem realno ocenili delo vlade, kajti vemo, da si je le-ta na začetku zadala obsežno nalogo, ko so hoteli na hitrico zamenjati tako rekoč vse zakone.
Oblast je dosegla oblastnost
Štefan Smej v pisnem odgovoru med drugim navaja: »Oblast je dosegla oblastnost, to pomeni, da so na položajih nekateri novi ljudje, nekateri ljudje pa so dosegli potrditev za svoje delo v preteklosti, ko niso nič delali. Kajti nič se ni spremenilo in nova oblast ni dosegla ničesar. Tisti, ki smo jih do pred letom dni kritizirali, češ da nič ne naredijo, zdaj prihajajo na svoje in pripovedujejo, kako bi oni naredili več. Ko človek to sliši m vidi, kako deluje nova oblast, začenja dvomiti o možnostih, da si vladamo sami...
Soboška občinska skupščina, v kateri sem odbornik, je opereta. Mi tam nekaj čvekamo; učinka pa ni nikakršnega. Zeleni smo že pred tremi meseci dali neke pobude in predloge, vendar doslej nismo dobili nobenega odgovora. Cspeva pa nam širiti ekološko zavest, toda izključno zunaj skupščine. Hvala bogu! Vsakdo^ki je na oblasti, ima to oblast rad, pa je če še rako provincialna, in zamecka vse, samo da bi še naprej vladal. Zato v gospodarstvu ne pride do radikalnega reza, kakršnega je menda predlagal tudi Sachs, marveč se z obotavljanjem pripravlja siromašenje.«
LETO POZNEJE - NIKOMUR PRAV PRI DUŠI
V našem uredništvu smo tik pred praznikom organizira!! okroglo mizo o dosežkih enoletne vladavine nove oblasti, izvoljene na prvih večstrankarskih, demokratičnih in svobodnih volitvah spomladi leta 1990. Ob tem so predstavniki političnih strank, zastopanih v pomurskih občinskih parlamentih, izoblikovali misli o odnosu med politiko in gospodarstvom ter o osamosvajanju Republike Slovenije.
Problematika je aktualna še posebej danes, kajti je prišlo do velikih družbenih sprememb, vključno z menjavo političnega sistema. Da bi odgovorili na nekatera od teh vprašanj, smo za okroglo mizo povabili RUDIJA CIPOTA (Socialistična stranka), IRENO FERENC-PETEK (Stranka demokratične prenove), KARLA KOZICA (Socialdemokratska stranka), CIRILA PUCKA (Stranka krščanskih demokratov), JOŽKA SLAVIČA (Kmečka zveza — Ljudska stranka) in ZDENKO VIDOVIČ (Liberalnodemokratska stranka). Opravičeno pa sta bila odsotna Andrej Hrastelj (Demokratična stranka) in prof. Stefan Smej (Zeleni), ki nam je poslal pisne odgovore.
Vendar vemo, da ne gre tako hitro. To je že doslej povzročilo določene negativne posledice. Ob prehodu na parlamentarno demokracijo smo pričakovali, da bomo vzpostavili učinkovitejšo državo, razbremenili gospodarstvo in mu dali spodbude za hitrejši razvoj, kar še najbolj potrebujemo. Po enem letu Demosove vladavine pa žal ugotavljamo, da je gospodarstvo na robu propada, precejšen del državljanov Slovenije pa na robu eksistenčnega minimuma. Vedno več težav je tudi v družbenih dejavno-
stih, pri čemer pa se vladajoče koalicija še vedno preveč izgovarja na napake iz preteklosti. Čeprav ima nova vlada v svojih rokah vse vzvode, ji v tem letu dni ni uspelo reorganizirati državne uprave, kar bi bilo nujno, saj bi prispevala k zmanjšanju tega dela proračuna za javno porabo. Po drugi strani pa je preveč sredstev namenjeno za policijo in vojsko ter njunemu oboroževanju. Ob tem pa se zanemarja razvojna strategija in infrastruktura.« ,
Sicer pa je v razpravi opozorila tudi na določena nesoglasja znotraj Demosa. Po njenem mnenju so stranke v tej koaliciji v tolikšni meri medsebojno povezane in soodvisne, da niso sposobne izvesti niti nekaterih nujnih zamenjav v vladi. »Razprtije znotraj vladajoče koalicije se bodo verjetno še nadaljevale, ker je čutiti veliko napetost med njimi. Prav vladno krizo pa v tem času najmanj potrebujemo. Položaj strank v skupčini je odvisen od njihove strukture. Gre za zmagoslavje Demosovih strank, ki v skupščini izglasujejo vse in uspejo z vsakim predlogom. Ta glasovalni stroj odlično deluje, kajti sprejema tudi bedaste predpise, po drugi strani pa padajo zakoni, kot je npr. zakon o osebnem delu, ki ga je predlagala LDS in ni uspela, čeprav bi ta zakon omogočil zaposlovanje tam, kjer zdaj zasebno delo ni dopustno.« NA KARTO OBLJUB NI MOGOČE IGRATI
Z dosežki sedanje vlade tudi Karel Kozic ni najbolj zadovoljen, kar pa je opravičeval na svoj način. »Vsaka vlada prepu
sti nekaj slabega svoji naslednici, v minulih 45 letih pa se je nabralo veliko teh zadev, ker se pač ni nič spremenilo v načinu tega vladanja. V tem letu se je samo zrahljala bivša oblast, ni pa se še zrušila in še vedno nekateri njeni pripadniki močno ovirajo in nagajajo pri sprejemanju različnih odločitev v republiški skupščini, samo da vladajoče stranke ne bi dobile pozitivnih točk med Slovenci. Spodbudno pa je, da seje večina ljudi iz sedanje opozicije vključila v nov način življenja in hočejo pomagati po svojih močeh. Tako ni vse tako črno, kot bi morda kdo pomislil. Velik napredek pa je bil dosežen tudi v navezovanju stikov med posameznimi strankami, kar je vsekakor pozitivno, če se hočemo iti večstrankarski parlamentarni sistem.«
Odločna je bila v svoji razpravi Irena Ferlinc-Petek, ki sicer meni, da so predvolilne obljube nekaj normalnega, čeprav se pozneje izkaže, da ni mogoče igrati na to karto. Za vladajočo koalicijo je dejala, da je bila izoblikovana nenaravno. »Novi oblasti bi morali največ zameriti to, da ni niti poskušala graditi na tistem, kar je bilo dobrega v starem sistemu, ker vse ni bilo slabo. Vladajoča koalicija pa je vse dobro enostavno zmetala v koš, pokrila z rjuho in začela nadaljevati slovensko zgodovino v letu 1945. Poleg tega me motijo očitki, da je prejšnja oblast vse zapravila, in primerjave z vzhodnim blokom. Mi smo vedno, veljali za nekakšen tampon med
Jožko Slavič
Vzhodom in Zahodom, bili smo neuvrščeni in nismo občutili ruskega jarma, poleg tega pa smo bolj razviti. Slovenija je kot prva v Jugoslaviji uvedla demokracijo brez nasilja.«
Jožko Slavič pa se je zlasti zadržal ob načinu sprejemanja odločitev v skupščinskem sistemu in dodal: »Če pogledam naš občinski parlament v Ljutomeru, moram reči, da ne gledamo na strankarsko opredelitev poslanca, ampak na dober predlog, najsi ga predlaga kdo iz Socialistične stranke ali Stranke demokratične prenove, ki ga tudi podpremo. Vsi skupaj moramo upoštevati, da bi se dejansko izboljšal položaj v gospodarstvu in tudi v kmetijstvu, kjer so še nekoliko boljše možnosti kot v podjetjih, ki so večinoma v izgubah ali v stečajih. Mislim, da se v enem letu ni dalo veliko napraviti. Vsaj toliko se je premaknilo, da zdaj opozicija lahko kritizira vlado, kar prej ni bilo mogoče.
PREHITRA POTEZA POLITIKE NA ŠAHOVNICI?
Drugi sklop vprašanj, pa zato nič manj pomamben, ki smo ga načeli na tokratni okrogli mizi, se je nanašal na poskuse vmešavanja politike v gospodarstvo.
Za prejšnji politični sistem smo namreč velikokrat ugotavljali, da se je politika preveč vmešavala v gospodarstvo, kjer bi morala odločati predvsem stroka. Zanimivo je, da so vsi po vrsti ugotavljali, kako tudi v novem režimu nismo imuni pred takimi pojavi. »Ob denacionalizaciji se bodo pojavljale zopet nove krivice, pa če si jih še tako ne želimo. Tu je politika naredila prehitro potezo na šahovnici, saj je prehitro obljubila vsem vrnitev premože-
Rudi Cipot
nja, ne da bi dala vse figure na' mizo in pregledala, s katerimi je sploh mogoče igrati. Težava je tudi v podržavljanju podjetij, ki so se v ekonomski brezpravnosti prisiljena na veliko zadolževati v monopolistični banki. Ti primeri so najočitnejši v Pomurju, saj v Avtoradgoni nova oblast ni mi-
Zdenka Vidovič
gnila s prstom. Kolikor vem, je njihova vloga za kapitalizacijo podjetja, podobno kot tista TPO iz Radenske, že eno leto pri ministru za industrijo. Tega denarja pa ne bodo videli, kot ga verjetno ne bo videlo nobeno drugo podjetje v Pomurju,« pravi Irena Ferenc-Petek.
Da je težko preseči staro miselnost, je opozoril tudi Karel Kozic: »Tega prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo ni moč uresničiti čez noč. Zato menim, da bi morali biti nek mehanizem, ki bi ta prehod ublažil. Tu pa ni nujno, da se čista politika vmešava neposredno v gospodarstvo, ampak mora biti nekdo, ki bo to preusmerjal. V preteklih 45 letih je bila politika res glavni temelj gospodarstva, kar je bila največja napaka. In tega temelja se ne da zrušitLv enem letu, pa tudi v petih letih ne. Najbolj žalostno je, da nove vlada dela napake na tem področju, ko še vedno »krožijo« po rentabilnih podjetjih ljudje, ki so v preteklosti naredili veliko napak in niso bili dostojni, da bi vodili gospodarstvo, ker so ga pač vodili s politično močjo. Torej jih je politika postavila na vodilna delovna mesta v podjetjih.«
»Naloga politike je, da pripravlja operativne naloge in zakonodajo ter dolgoročno strateški
razvoj gospodarstva in morebiti prednostne usmeritve, vse ostalo je naloga gospodarstva in se politika naj ne bi vmešavala v izvajanje gospodarskih nalog v posameznih podjetjih. Čim manj se politika vmešava, tem boljše je to za gospodarstvo. Se pa tudi sedaj politika vmešava, predvsem v večjih sistemih, kajti mala podjetja politike ne zanimajo. Primer Avtoradgone kaže, da se je slovenska politika začela vmešavati v reševanje problemov. Če v katerem okolju ocenijo, da je direktor slab, ni rečeno, da je slab zato, ker je pač ,rdeč*. Kitajski pregovor pravi: Ni važno, kakšna je mačka, ali je bela ali črna, glavno je, da lovi miši!« je zaključila Zdenko Vidovič.
PRETEKLOSTI NE MERITI Z METROM SEDANJOSTI
Ob koncu okrogle mize je Rudi Cipot načel še vrsto odprtih vprašanj, nad katerimi se velja zamisliti: »Jaz sem si zmeraj želel, da bi živel v taki demokratični družbi, ki bi izpostavljala posameznikovo znanje in sposob-
Ciril Pucko
nost. Bojim se, da sem začel živeti v družbi, ki ravno nasprotno zavira njegovo znanje in sposobnost, ki sta v širšem slovenskem prostoru že priznani, in ga omejuje na politično obarvanost. Ne morem pristati na tezo, da je bilo vse, kar je bilo narejeno v preteklih 45 letih, slabo. Menim, da za razvito Evropo vendarle ne zaostajamo toliko kot nekateri realsocialistični sistemi. Menil sem, da bo ta pluralni sistem znal spodbuditi nove produktivne kadre in predvsem izpostaviti dolgoročne strateško pomembne sestavine iz določenega okolja. To se ni zgodilo! V tem trenutku ne moremo reči, da se je ta oblast oz. vlada bolj kakovostno lotila razreševanja obstoječe problematike. Prav v tem tudi vidim razloge za vladno krizo. Vsekakor pa ne smemo meriti preteklosti z metrom sedanjosti in obratno. Želim le, da bo v Pomurju prevladalo trezno prepričanje v političnih strankah, da bodo tistim velikim sistemom, kot je Mura m drugi uspešni kolektivi, pomagali in jih spodbujali, da bo Pomur; je obdržalo svoj dosedanji ,imidž‘, ne pa da načrtno spodkopavamo in vnašamo nemir tam, kjer nam to res ne bi bilo potrebno.«
Vsi sogovorniki so se tudi stri; njali, da bodo omenjeni premiki še kako tesno povezani z osamosvajanjem Slovenije, kjer bo potrebna v prvi vrsti postopnos in strpnost, da bi pred odločilnim korakom pravočasno razci; stili vsa odprta vprašanja. Pra od tega pa bo v največji meri odvisna nadaljnja usoda politike i gospodarstva v novih razmerah-
MILAN JERŠE foto: NATAŠA JUHNO*
• ekspresna izdelava vseh vrs očal • kontrola vida • najnov J ši modeli okvirjev priznanih a mačih in evropskih izdelovalce
SONJA JUREŠ
Glavni trg 7, LJUTOMER, telefon: 82 445
4
VESTNIK, 9. MAJA
komentarji, članki
Zakaj so referendumi
morali »pasti«
Ljudje v referendum ne verjamejo več. Poskus, da bi J — zadnjič prepričali v smotrnost zbiranja sredstev razvoj s samoprispevkom, J neslavno propadel. Treba io	da S° tiSt'> k' Zna-
alA Uhn,ti §'asu javnosti, 'ak konec pričakovali, malo-vari S1 Je upal napovedo-žiJ ’ da b° ljudi, ki so obkro-z"’ ZA, tako malo.
Seveda bodo mnogi reži-frJi m scenaristi projekta, ki JPropadel,. poskušali to čim ? J pozabit' in bodo obtoženci * ^osP°darsko krizo, ki je udanla po žepu naših obča-znaV| 7 mai°kdo pa bo pri-Dr ’ da ?° referendumski propadi b11' obso-ieni na ko na samem začetku, bila J b ustavljali. Očitna so kar n! nasprotja o tem, ski nrJ b' da 1 v referendum-mi	ze med vodilni-
se je	možmi, dolgo
kai • zpravljalo m mečkalo, koliko potrebno >n kaj je ne-naS potrebneje. Vse se je odfc3'0 d°l8°ročno, brez po us " ga od8°vora, česa se tih em referenduma lo-so sociali'a" klaj' Ljudie Pa siti hočl’7e dolg°ročnosti bo Ž -° Zdaj ln 'ukaj. Naj videz n Se tak° majben in na uresnič,eP°memben’ le da se Ljudem Je pred našimi očmi, zgodovi Je- d0V0'J de>anja godovme ln velikih besed
nočejo rezultate.
preveč 7! V-1aŠih kraJih so lahko 7/**^!? nl’ da bi jih občinske™2' 7 "e7j točkah Proč™ 8 referendumskega b & -je izo-kar 7 ' "]očna sebičnost, skladu « Veda popolnoma'v stičnim ^^ovnim kapitali-
r rm-Ni pa v naših kuPn'mi interesi nekaJkrat lu- »7^^ S lšal 'zjavo v sti-nar 77kaj ?aj bl Jaz dajal de-—h!« Očitndonj° V drUgih Va" na solid smo že Pozabili mnogi želii°St V pretek'osti in od nič - Spet začeli šteti ti, d ,“Pravje treba prizha-darnosinmPri tem štetju soli-daleč t0^k pr'šH že zelo stv^ pa bode v oči dej-Padli tudi° referendumi proso bili V krajih, za katere jekti ko?!"1-";'6"' Večji Pro‘ nija in 7 e’ vrtci> telefo-ša začeti°dobno- Tu se pa na-ferendum*t6Za’ da *judje V re’ P°stavHa VeriameJ° več> če pa Iiud7d VpraŠaj' Mogo' v Politiko Ar' VerJamej° VeČ n°stjo ali ’ m' pa s° Z odsot' li prev! ■od °dnim NE hote-svfc ali so res tako jo, ne 7’ n" lubko to naredi-nazera*! ■ pr' tem naleteli taJoče 7"J,e skuPnosti in oči-d°gajaln°g ede’ kot se je to jalo v prejšnjem režimu.
Jože Gabor
Radenska - zvezda
Podjetje za gostinstvo, turizem
•n trgovino, MURSKA SOBOTA, d. o- o.
Razpisuje
stečaj za javn0 zbiranje ponudb za najemnika poslovnih prostorov:
■“ GOSTIŠČE s prenočišči ČARDA HODOŠ
~ RESTAVRACIJA grajski hram murska sobota " PRODAJALNA PIJAČ v BELTINCIH
Poslovni prostori so primerni za gostinsko dejavnost oz. trgov-s 0 dejavnost in so centralno ogrevani.
Prijave zbiramo do vključno 17. 5. 1991. Interesenti bodo o izbiri naiugodnejšega ponudnika obveščeni v 10 dneh po poteku razpisnega roka.
^drobnejše informacije se lahko dobijo po telefonu (069) 21 8.
Vladi ustreza šibak sindikat
Ob delavskem prazniku je bilo veliko izrečenega o tem, kakšne pravice si bo moralo delavstvo izbojevati. Stranke očitno ne kažejo več predvolilne zaskrbljenosti za svoj položaj, samoupravne poti pa so ukinjene. In tu bi moral nastopiti močan sindikat. Čeravno so sindikati že nekajkrat v skupščini nastopili enotno, zlasti ko je šlo za delavsko zakonodajo, vendarle bolj drži, da ne stojijo skupaj, ampak drug proti drugemu. Zlasti Tomšičev sindikat Neodvisnosti, ki mu je treba priznati, da si je izboril trnovo pot sindikalnega pluralizma, še vedno išče svojo moč predvsem v napadih na Ravnikov svobodni sindikat in preži na vsako njegovo napako.
Ko je šlo za stavke, sta si praviloma stala vsak na svoji strani, Tomšič pa je njihove stavke imenoval mitinge, ki so v hudih časih nepotrebni, saj povzročajo samo še večjo gospodarsko ško-
ZA NOVE PODJETNIKE
NOVI PROSTORI
Podjetje STAVBING iz Maribora je izdelalo idejne načrte, Obrtna zadruga 14. oktober iz Gornje Radgone je naročnik, obrtno združenje in izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona pa sta jih podprla. Gre namreč za poslovno-stanovanjski objekt z nekoliko ponesrečenim imenom Obrtna cona, ki naj bi ga še letos začeli graditi na izredno zanimivem mestu ob križišču magistralne ceste skozi Gornjo Radgono in ceste proti sejmiščnemu prostoru Pomurskega sejma, PE Gospodarskega razstavišča Ljubljana.
»Predvideval sem, da bo letos v gradbeništvu velika suša, pomanjkanje dela, zato sem začel razmišljati, kako priti do večjega zemljišča, na katerem bi zgradili večje število poslovnih prostorov. Zaradi prestrukturiranja večjih podjetij v manjše bodo ti prav gotovo potrebni.« Tako smo se začeli pogovarjati z Marjanom Potiskom z občine. »Občinski sklad stavbnih zemljišč je potem od zasebnika odkupil okrog 600_ kvadratnih metrov zemljišča. Že v začetku leta smo se sestali predstavniki obrtnega združenja, občine in obrtne zadruge iz Gornje Radgone ter ustanovili gradbeni odbor, v katerem smo Miha Vodenik, Marjan Potisk, Franc Vedernjak, Danilo Tirš, Majda Horvat in jaz,« je povedal Jože Tivader, direktor Gradbeništva OZ Gornja Radgona. Z Vedernjakom sta vso stvar vzela zelo resno (bolj kot drugi) in te dni obiskujeta morebitne kupce še nezgrajenih poslovnih prostorov. Tivadar je prepričan, da ljudje — podjetniki imajo denar, le prepričati jih je treba, da se ga splača vložiti in da se jim bo to obrestovalo. Zaenkrat so našli šest resnejših kupcev, vendar to ni dovolj. Na voljo je namreč kar 1300 kvadratnih metrov površin, od tega v pritličju 315, nadstropju 5.15 in mansardi 470 kvadratnih metrov. Pod in okrog objekta naj bi bili parkirni prostori, na kar so načrtovalci poslovnih in drugih objektov v minulih letih vse preradi pozabili. Edina težava, ki jo je sicer mogoče odpraviti z razumevanjem in dogovorom, lahko pa postane tudi resna ovira pri pridobivanju morebitnih kupcev, je plačilo zemljišča.
»Prodaja načrtovanih poslovnih prostorov je tržna, odvisna od finančne moči interesentov. A-banka, Stanovanjsko-komu-nalna banka in Ljubljanska ban
do. Toda, kdaj so delavci štrajka-li, ko jim je šlo dobro, ali takrat, ko so si morali izboriti svoje pra--vice, kamor sodi tudi pravica do plače. Ravno množica organiziranih stavk postaja vse pogostej-
ka so se pripravljene pogovarjati s posameznimi kupci. Resda je lastnik zemljišča še vedno Sklad stavbnih zemljišč, vendar si skupaj z izvršnim svetom prizadevamo, da bi ta problem rešili. Zemljišče bi morali plačati kupci ali pa zadruga, vendar si prizadevamo, da to ne bi bilo nujno takoj. Samo zemljišče bi stalo okrog 500 tisoč dinarjev, plačati pa bo treba tudi razne komunalne prispevke ter spremembo namembnosti,« je dejal Danilo Tirš z Obrtne zadruge 14. oktober.
Na voljo je še dovolj'lokalov, v pritličju ali nadstropju. Prav gotovo bi bili ti prostori idealni za zavarovalnico, krajevno skupnost in lekarno ... Prav vsi namreč načrtujejo preselitev v druge prostore. Tudi preselitev knjižnice na primer v nadstropje nove zgradbe ne bi bila napačna.
Načrtovana velikost lokalov, ki bi bili namenjeni mirni obrti, storitvam ali poslovni dejavnosti, je od 15 do 80 kvadratnih metrov, cena kvadratnega metra (do 4. etape) pa od 1500 do 2000 mark. »Čeprav je Obrtna zadruga 14. oktober to močno reklamirala, pa se niso konkretno pogovorili z morebitnimi kupci. Niso se znali pravočasno organizirati. Banka hoče najprej vedeti, kdo je kupec, kakšno dejavnost bo opravljal, šele nato bi kreditirala.
Občina bo v skladu z načrtovanim pospeševanjem drobnega gospodarstva in obrti enakovredno obravnavala vse načrte, tako obrtno cono kot gradnjo tržnice in oživljanje Jurkovičeve in Kerenčičeve ulice,« je dejal Janez Brunčič s komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora skupščine občine Gornja Radgona.
Prav zares bodo morali vsi skupaj (obrtna zadruga, obrtniki in občinski možje) v prihodnje tesneje sodelovati' in smotrno
graditi ter zapolnjevati prostore. Najlažje je seveda postaviti »lesenjačo« (gornjeradgonski izraz za načrtovane lesene kioske) in v njej nekaj prodajati. Denar na roko (v občinsko blagajno), blago na ulico, za podobo mesta pa ni nikomur mar. Kaj jih briga, kaj pravijo v krajevni skupnosti in turističnem društvu!
Bosta zmagala razum in sodelovanje, ali pa bodo spet preizkušali svoj vpliv in svojo moč?
Bernarda B. Peček
PISARNIŠKE PROSTORE
v središču Murske Sobote oddamo.
Informacije po telefonu št. 31 420.
ša pot do uresničevanja zahtev zaposlenih v posameznih podjetjih, ki se znajdejo v slepi ulici.
Po drugi strani pa vidimo, da vlada namreč ne sprejema sindikatov za pogajalca in sogovornika. To pa je tisto najhuje! Ce posamezni sindikati, denimo v vzgoji in izobraževanju, policijski, grafični itd. ter Tomšičev in Ravnikov v podjetjih še dosegajo uspehe ali vsaj delne rezultate, ko gre, npr. za plače ali odpuščanje delavcev, pa so sindikati skorajda brez moči v skupščini pri sprejemanju zakonodaje. In ravno tu bo šlo za odločilne stvari. Pri tem ima Ravnikov sindikat tudi dobro usposobljene strokovne službe. Mimogrede: Tomšičev sindikat meni, da bo treba delavce šele razsvetliti in izobraziti.
Oblasti seveda ustreza, da sta si največja sindikata, vsaj na republiški ravni, v laseh in tako nimajo močnega nasprotnika, ko bo šlo za privatizacijo in razdelitev delnic med delavce. In kakšen bo položaj brezpravnih delavcev, bo odvisno tudi od tega, ali si bodo v tem kaosu sindikati uspeli izboriti dovolj širok zakon o soupravljanju.
Milan Jerše
UKINJENA KAPITALIZACIJA DENARNIH NADOMESTIL ZA BREZPOSELNOST
Blagajna je prazna tudi za brezposelne
Letošnji prvi maj bo pomnila zgodovina po marsičem, a le malo dobrega si bomo zapomnili tudi ljudje. V slabem spominu bo ostal vsem delavcem in podjetjem, ki so ob stečaju lahko upali na tako imenovano kapitalizacijo sredstev, torej na izplačano denarno nadomestilo v enkratnem znesku, s katerim so si delavci po stečaju lahko plačali, doplačali ali kar kupili drugo ali delovno mesto v novonastalem podjetju po stečaju.
S prvim majem enote Zavoda za zaposlovanje namreč več ne sprejmejo vlog ne za posamično in ne za kolektivno kapitalizacijo denarja ali izplačilo denarnih nadomestil za brezposelnost v enkratnem znesku. Razlog, znan brez velikih ugibanj — premalo denarja v proračunu republike tudi za programe brezposelnih in zaposlovanja.
Vloge, ki sojih prejeli do prvega maja, bodo še upoštevali, delavci in podjetja, ki pa so sedaj v stečajnem postopku, na ta denar, ki je le pomenil začetek za delo na novo, več ne morejo računati.
ZAČNITE POSLOVATI Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI!
Za začetek vam ponujamo
BLAGAJNIŠKI ZAPIS
----BLAGAJNIŠKI ZAPIS — njegova praktičnost-------------------------------
Blagajniški zapis se glasi na ime lastnika. To pomeni, da ne boste oškodovani v primeru kraje ali če ga izgubite. Pomembna lastnost blagajniškega zapisa je tudi to, da ga lahko prenesete na drugo osebo (npr.: poravnava dolga, darilo itd.).
----BLAGAJNIŠKI ZAPIS, komu je namenjen?---------------------------------
Blagajniški zapis se glasi na naslednje vrednosti:
Za fizične osebe: 200 DEM, 500 DEM, 1.000 DEM in 10.000 DEM
Za pravne osebe: 10.000 DEM, 50.000 DEM in 100.000 DEM
----BLAGAJNIŠKI ZAPIS, kje ga lahko kupite? -----------------------------
Blagajniški zapis bodo prodajale enote LB — Pomurske banke d.d. v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru, Beltincih in Radencih, od 6. maja 1991 dalje.
INFORMACIJE dobite v vseh enotah LB — Pomurske banke d.d., Murska Sobota.
ljubljanska banka
Pravi naslov za denarne zadeve
Pravila igre so znana, le spoštovati jih je potrebno
V sistemih zahodnih demokracijin- tržnih gospodarstev, po katerih se tako radi zgledujemo in jim v zadnjem času poskušamo tudi slediti, imata pojma politika in gospodarstvo točno določeno mesto in natanko opredeljena pravila obnašanja. Prepletata se in zajedata drug v drugega, vendar le toliko, kot je za delovanje izbranega političnega in uspešnega gospodaskega modela nujno potrebno. Sledita drug drugemu in predvsem spoštujeta pravila igre po tistem znanem — le čevlje sodi naj kopitar.
Nedavno je bila na Vestnikovi okrogli mizi izrečena misel, da je o vmešavanju politike v gospodarstvo lahko govoriti tistim, ki tega ne občutijo na svoji koži, in da to vmešavanje, čeprav ga uradno zanikamo, obstaja. Obstaja tako, da se nekaterim pomurskim gospodarstvenikom, katerih manadžerske sposobnosti je potrdila tudi tujina, jemljeta ugled in pravica, da bi svoje sposobnosti še naprej dokazovali. Obstaja bojazen, da ponovno živimo v družbi, ki razvija in omejuje posameznika glede na njegovo politično obarvanost.
Kulture parlamentarne demokracije ter pravil in zank tržnega gospodarstva se ne bomo naučili čez noč, tudi v letu dni ne, še posebej zaradi političnih, ekonomskih, socialnih, nacionalnih in še kakšnih okoliščin, ki krojijo slovenski vsakdanjik. Pa vendar so lahko te okoliščine le delno in slabo opravičilo za zgrešena dejanja in napačne poteze v >letu potem.<
Politika naj bo tista, ki bo ponudila dolgoročno strategijo razvoja na podlagi primerjalnih prednosti, ki jih Pomurje nedvomno ima, naj bo tista, ki bo v okviru svojih pristojnosti in na podlagi analiz gospodarjenja ponujala nove možnosti uspešnim ali manj uspešnim, in naj bo takšna, da bo parlamentarna komunikacija poštena, zdrava in neobremenjena.
Renata Ficko
Koliko podjetij, ki gredo v stečaj, bo zaradi tega dobesedno moralo zapreti in zakleniti vrata? Nekatera se ne bodo mogla »preleviti«, praznih rok pa so ostali tudi delavci, tisti, ki bi le imeli možnost kupiti si s tem denarjem drugo delovno mesto. Morda pa bo začasna ukinitev te pravice, ki je v zakonu zapisana v povezavi z besedo »lahko«, vodstvene delavce (direktorje, menedžerje, stečajne upravitelje) prisilila, da začno razmišljati tudi o tem, kako bi delavcem našli
PA NAS JE RES MANJ
V pomurskih občinah so obdelali (prve) podatke letošnjega popisa. Številke so potrdile domnevo, da se je število prebivalcev v zadnjih desetih letih v naši regiji zmanjšalo, in to za 446 ljudi. »Krivi« sta občini Lendava (597 prebivalcev manj) in Murska Sobota (— 583), medtem ko se je v gornjeradgonski občini število povečalo za 687, v ljutomerski pa za 47. V minusu je torej samo Prekmurje, in to skoraj za 1200 ljudi.
Popis je med drugim tudi pokazal, da je v Pomurju 22074 kmečkih gospodarstev in 37780 vseh gospodinjstev, ki posedujejo kar 42303 stanovanj. Iz tega bi lahko sklepali, da je stanovanj že preveč. Seveda pa še zdaleč ni tako, saj se v statistiki skrivajo tudi vinske kleti oziroma številne počitniške hiše. Res pa je, da bi v marsikateri
hišici ljudje lahko kar udobno bivali.
Jože Graj
Pomurska banka d.d. Murska Sobota
delo, in ne samo, kako bi se jih pod ščitom presežka delovne sile in zaradi nujnosti prestrukturiranja po najkrajši poti odkrižali. Zavod za zaposlovanje je bil s pravicami za delavce najpriro-čnejša in najhitrejša pot, na katero so poslali delavce. Le-ti so sprejemali to možnost, ker niti ni bila tako slaba.
Mi pa še vedno čakamo na oživljanje gospodarstva in poteze, ki bodo res lahko nosile naziv preustroja gospodarstva.
Majda Horvat
ISSINIJCS. MAJA 1991
Stran 5
gospodarstvo
Jeffrey Sachs je velikodušen
Bo družbena lastnina državna? Tako smo se vprašali v aktualni temi (Vestnik, 18. aprila), v kateri smo na široko predstavili osnutek slovenskega zakona o privatizaciji družbene lastnine. Zapisali smo tudi njegova tri osnovna načela: privatizacija je decentralizirana, nadzorovana in odplačna. Kakšno usodo bo doživel ta osnutek?
Glede na to, da so osnutek podprle skoraj vse stranke, je dobil zeleno luč tudi v poslanskih klopeh republiške skupščine.
Ce bi bilo še naprej tako, kot »v dobrih starih časih«, ko v skupščini praviloma ni »padel« noben osnutek oziroma predlog zakona, bi predlog zakona morali sprejeti v prvi polovici tega leta. Kaže pa, da v slovenski vladi niso enakih misli, saj se je kmalu po obravnavi osnutka zakona o privatizaciji oglasil slavni ekonomist dr. Jeffrey Sachs. Najela ga je slovenska vlada, v kateri je (bil) dr. Jože Mencinger podpredsednik, ki je s svojimi predlogi slovenski zakon o privatizaciji obrnil na glavo. Za širši krog bralcev in delavstva je njegov najbolj zanimiv predlog, naj bi določen del delnic podjetij razdelili delavcem, ne da bi jim bilo treba zanje plačati. Takoj naj dodamo, da se tudi trije slovenski sindikati zavzemajo, naj bi delavci dobili brezplačno tretjino delnic. Dr. Jeffrey Sachs tudi predlaga, naj bi ustanovili nekaj naložbenih skladov, na katere bi kakih sto ali dvesto podjetij preneslo svoje delnice in te finančne ustanove 'bi potem upravljale podjetja, oziroma bi opravljale nadzor na upravljanjem v prehodnem obdobju do prave privatizacije.
PRIVATIZACIJA
Predlogi znanega ekonomista (seveda vseh nismo mogli nanizati) imajo določeno podporo, vsekakor pa med delavci. Pri tem mislimo na vse zaposlene. Če bo (do)končno sprejeta pobuda, da bi vsaj določen odstotek delnic (premoženja) podjetja razdelili, potem bodo vsi zaposleni nekaj dobili brezplačno; če pa bodo imeli denar, bodo lahko več delnic kupili. Tako bi vsi postali lastniki tovarn. No, tudi zdaj smo bili, vendar je razlika: pri delničarstvu ima delavec določen odstotek lastnine, pri sedanji družbeni lastnini pa gre za premoženje, ki je od vseh in nikogar.
Avtor osnutka zakona o privatizaciji dr. Jože Mencingerje odstopil. Zdi se, da je tako šel po vodi tudi njegov zakon, za katerega lahko rečemo, daje bil »kapitalistični«. Zanimivo in svojevrsten absurd pa je, da so predlogi dr. Sachsa »socialistični«, saj upoštevajo »minulo delo« in so sploh v korist obubožanega proletariata, ki komajda še (pre)živi, kaj šele, da bi imel rezerve za nakup delnic na novo ovrednotenega podjetja.
Katera pot privatizacije bo učinkovita? Zdi se, da ima predlog tujega strokovnjaka več možnosti. Podpirajo ga celo člani slovenske vlade v senci, ki so jo oblikovali v stranki demokratične prenove. Da bo tako, pa le ne upamo priseči, saj se utegne pojaviti še kak predlog, ki vseslovensko pot privatizacije lahko spet prekriža. Tega bodo veseli v podjetjih, kjer hite s privatizacijo po zveznem zakonu. Ta je manj zahteven, saj ne predpisuje obvezne ocene realne vrednosti podjetij. Vemo pa, da knjižna vrednost še zdaleč ni realna (veliko prenizka je), zato se razprodaja družbenega premoženja nadaljuje. Posel je posel, in če je dober, ga »biznismeni« pač ne zamude.
Navadni delavci pa tako in tako nimajo denarja.
Š. Sobočan
Končan natečaj za tisoč delovnih mest
Devetnajstega maja je bil končan natečaj ministrstva za delo in Zavoda za zaposlovanje za pridobitev tisoč novih delovnih mest. V času natečaja je na pomurski Zavod za zaposlovanje oddalo vlogo za denar iz republike 41 obrtnikov in podjetij za 282 delovnih mest. Vloge so morali že oceniti v pomurski enoti zavoda, tako da so jih s pozitivnim mnenjem poslali v Ljubljano na ponovno ocenitev za 275
Foršek—Horvat—Nekrep
Temeljna težava večine podjetij je preveliko število zaposlenih. Na listi čakajočih ali brezposelnih se najprej znajdejo taki, ki nimajo ustrezne izobrazbe ali pa niso neposredno povezani s proizvodnjo. Kako odpraviti to težavo? Ustaljen in že skoraj »javno priznan« je postal najenostavnejši način — presežek delovne sile prepustiti zavodu za zaposlovanje.
V Gornji Radgoni so poskušali tudi drugače. V Avtpradgoni, ki je z januarjem razdeljena na pet oziroma šest družb, so poskušali ubiti dve muhi na en mah: odkrižati so obremenjujočega števila delavcev in jim hkrati priskrbeti nadaljnjo zaposlitev. Čistilke, serviserke, vratarji in varnostniki so z aprilom zaposleni pri obrtniku oziroma novem družbenem podjetju, njihovo šte
Vratarji Avtoradgone so zaposleni v novem podjetju Varnost
vilo pa je precej manjše. Kljub temu njihovi novi poslodajalci trdijo, da jim uspe opraviti vso delo enako hitro in kakovostno kot prej.
Nekdo mora čistiti, nekdo pa to plačati
Družbeno prehrano (malice) je v Avtoradgoni prevzel Grozd, Dušan Foršek pa okrepčevalnice. Delavci lahko kupijo razne brezalkoholne pijače, kavo, čaj, sendviče, debrecinke, maslo, žemlje, med, pašteto .. . Ponudbo bo v kratkem popestril še z vročimi hrenovkami in ekspresno kavo. Pestrejše ko bo ponudba v
■■ AR-trans ■BIHHHl
Na zaprtih cestah dosegli zamenjavo
Pomurce in vse, ki so zadnje dneve pred prazniki potovali po naših že tako slabih cestah, so ustavili tovornjaki, s katerimi so stavkajoči vozniki AR-transa zaprli večino pomurskih cest. Skupščina AR-holdinga, ki jo sestavljata predstavnik banke Štefan Režonja in stečajni upravitelj PTP Radgona ali krovnega podjetja Milan Bratkovič, namreč ni sprejela . predlaganih odstopov Janeza Rozmana, Marjana Neu-virta in Manje Kurbus. Tako generalni direktor kot direktorja splošnega oziroma finančnega sektorja so odstopili na zahtevo delavcev AR-transa, ki so med drugim zahtevali tudi odcepitev od Avtoradgone in- povrnitev sredstev, ki so jih iz svojih žepov porabili za plačevanje cestnin, za dnevnice in podobno.
Vozniki niso hoteli povzročati prevelike škode, zato so nekateri, včasih večina, razvažali blago. Vsemu navkljub pa jih je bilo dovolj, da so zaprli središče Gornje Radgone, to je magistralno cesto in s tem tudi mednarodni mejni prehod, zadnji dan pred prazniki pa tudi vse vpadnice v Mursko Soboto, na mejni prehod Gede-rovci, v Radence itn. Tako se je agonija aprilskih ponedeljkov, ko so se stavkajoči selili z dvorišča podjetja pred občinsko stavbo v center mesta, razširila tudi na torek in širše v Pomurje. In tu se je tudi končala. Ko je podporo
delovnih mest. Dvanajst vlog je bilo za samozaposlitev (za 13 delovnih mest), za denarno pomoč je zaprosilo tudi pet posameznikov, ki odpirajo podjetje (za 6 delovnih mest), za širitev dejavnosti ali nova delovna mesta pa so na zavodu prejeli 12 vlog za 15 delovnih mest v obrti ter 12 vlog podjetij za 241 delovnih mest.
Kot so povedali na enoti zavoda v Murski Soboti, bi vloge v
okrepčevalnicah, večja bo prodaja in seveda s tem njegov dobiček.
Drago Horvat (dolga leta je delal v kadrovski službi Avtorad-gone) ne računa na dobiček. Želi si le, da bi za opravljeno delo prejel pošteno plačilo. Ko je po stečaju krovnega podjetja
(1. aprila) ostal brez službe, se je odločil, da bo postal obrtnik
in s šestimi čistilkami čistil poslovne prostore. Pogodbo o opravljanju dela ima zaenkrat sklenjeno le z Avtoradgono (to delo je prej opravljajo 12 čistilk), vendar je že poslal ponudbo tudi drugim podjetjem. Problem pa je ta, da bi mu mnoga podjetja z veseljem prepustila opravljanje te dejavnosti, če bi »prevzel« tudi njihove čistilke, tega pa si Horvat zaenkrat ne more privoščiti. Tudi teh šest čistilk še vedno nima sklenjenih pogodb o delovnem razmerju, ampak le pogodbe o delu. Vso potrebno opremo bo odkupil od bivšega podjetja, najprej pa mora videti,
stavkajočim izrazilo tudi precej sindikatov delavcev v cestnem transportu Slovenije, gornjerad-gonski Demos, Ivan Kramberger in še nekateri delavci in občani, so se nekateri jezili nanje, saj so jih s stavko ovirali pri vsakdanjem delu in življenju. Nekaj sivih las so dobili tudi vodilni v občini Gornja Radgona, saj so delavci od njih zahtevali, naj uredijo razmere v Avtoradgoni. To pa vsekakor ni v njihovi pristojnosti. Telefonijade so se kar vrstile, delavci in tovornjaki so vztrajali na cestah, vodstvo občine pa je skupaj s skupščino AR-holdinga iskalo ustrezno zamenjavo za direktorje v odstopu. In ko je bilo že več kot vroče, jo je tudi našlo. Za vršilca dolžnosti generalnega direktorja so postavili dosedanjega direktorja AR-trgovina Franca Štrakla. Brž ko so sprejeli ta sklep, je predsednik
Ljubljani morali odobravati po vrstnem redu, kot so bile sprejete, za Pomurje pa je bila do sedaj rešena le ena prošnja za sedem delovnih mest. Do srede aprila naj bi imeli v Ljubljani že 2500 vlog, rešili pa naj bi jih do 15. maja.
Kako bo z denarjem za ta program vladine aktivne politike zaposlovanja, pa je še vprašanje.
mh
ali bo za opravljeno delo tudi dobil plačilo. Drago Horvat je med drugim povedal: »To je precejšnje tveganje. Nisem optimist, zato že sedaj iščem tudi možnosti za opravljanje drugih dejavnosti. Če se zadeve do maja ne bodo spremenile, bom to opustil. Čistilke so s tem problemom seznanjene, vedno, da bodo imele delo le, če bo le-to plačano. Nekdo mora čistiti, nekdo pa to plačati. Jaz ne morem dva ali tri mesece financirati Avtoradgone.« Prvo pomursko podjetje za varnost
Milan Nekrep, direktor novega družbenega podjetja Varnost, ki ga je ustanovilo sorodno mariborsko podjetje Protect, je bil pred 1. aprilom zaposlen v Avtoradgoni kot vodja oddelka za notranje zavarovanje in SLO.
»To, da gre služba za varovanje iz firme, ni bila moja ideja, ampak ideja vodstva. Sredi februarja smo se začeli dogovarjati s Protectom iz Maribora in 28. marca smo na sodišču registrirali novo podjetje. Ustanovitveni znesek v višini 75 tisoč dinarjev je vložil Protect. Naša osnova dejavnost je preventivno fizično in tehnično varovanje premoženja pred uničenjem, poškodovanjem, tatvino in drugimi oblikami škodljivih dejavnosti. Poleg tega izdelujemo načrte za varovanje,« je dejal novopečeni direktor Milan Nekrep, ki ima pisarnico v nekdanji garderobi Avtoradgoninih vratarjev. Zaposlenih je 13 delavcev, nove uniforme so dobili iz Protecta, tesno pa sodelujejo tudi ž upravo za notranje zadeve. Knjigovodske in računovodske posle jim bo opravljajo zasebno mariborsko podjetje. Nekrep je večji optimist, tudi pogovori z nekaterimi gornjeradgonskimi in murskosoboškimi podjetji so Sili dokaj uspešni. Zaradi vse pogostejših tatvin bodo mnogi veseli, da bo kdo dvakrat ali trikrat ponoči pogledal tudi v njihove poslovne prostore in na dvorišča.
Če bo vse potekalo, kot so načrtovali. in bo uspešne tudi prodaja alarmnih sistemov, bodo do konca leta zaposlili okrog 40 varnostnikov. Vsi bodo seveda primerno opremljeni.
Bernarda B. Peček
stavkovnega odbora Ladislav Pi-šek stavko preklical in pozval voznike, naj umaknejo tovornjake. Organi za notranje zadeve so sicer bdeli nad cestno zaporo in stavko, ki je bila prijavljena, vendar dovoljenja zanjo stavkajoči niso dobili. Prometni zamašek pa je vsemu navkljub povzročil številne zastoje in težave. Podatkov o povzročeni škodi še ni. vendar so vodilni v-podjetju napovedovali dnevni izpad v višini pol milijona dinarjev in izgubo uporabnikov njihovih prevoznih uslug. Če se bo to uresničilo, so vozniki zabredli še globlje v stečaj in si morebiti nevede nakopali še več nevšečnosti. Če ni dela, pač ni jela, čudežev pa ne gre pričakovati. Z novimi ljudmi namreč ne pridejo tudi nove težave, zato je treba reševati stare.
Lidija Kosi Foto: Nataša Juhnov
Gostilna ŠTAUS DOKLEŽOVJE 1
obvešča cenjene goste, da bo odslej gostišče odprto od ponedeljka do sobote (ob nedeljah zaprto).
• cenjenim gostom ponujamo ribe, divjačino, domače in druge jedi
• pripravljamo skupinska kosila ali večerje in malice
^KOMPAS
GORNJA RADGONA
KOMPASOVE POMURSKE BREZCARINSKE MEJNE PRODAJALNE V Gornji Radgoni, Gederovcih, Kuzmi in Dolgi vasi za vas:
•	vsak dan, tudi ob nedeljah, od 8. do 20. ure
•	čez 1.500 artiklov veliko ceneje kot doma in na tujem
•	prodaja na kreditne kartice EUROCARD, DINERS CLUB
Spoznajte svet na številnih potovanjih, izletih, počitnicah, ki jih organizira POTOVALNA AGENCIJA KOMPAS GORNJA RADGONA.
Na voljo so vam programi:
•. Kompasov maksi katalog Počitnice 91 s cenami.
• tečaji,tujih jezikov 91 — Anglija, ZDA, ZR Nemčija, Avstrija
• počitnice 91 v tujini: Španija, Ciper, Tunis, Ažurna obala, Grčija
• in še množica programov za potovanja po domovini in tujini • plačilo v treh obrokih, odhodi iz Gornje Radgone
• informacije: KOMPAS G. RADGONA, 61 741, 61 265
Prenovljena RESTAVRACIJA	vas s pestro ponudbo
jedi in pijač vljudno vabi! Vsak dan od 11. do 22. ure, razen ponedeljka.
Svet je lep — potujte z nami-
30®MESOIZDELKI
G. RADGONA, LACKOVA 22
Prodaja na
JAVNI DRAŽBI osnovna sredstva
1 traktor IMT 540, letnik 1980
1 šasija TAM 5000, z motorjem
1 kombi TAM 80 T5F, nevozen
Izklicna cena:
15.000,00 din
5.000,00 din
20.000,00 din
KK Radgona
TOK Gozdarstvo prodaja osnovna sredstva:
1 osebni avto P 126, vozen, letnik 1986	26.000,00 din
Dražba bo v nedeljo, 12. maja 1991, ob 8.30 na parkirišču Me-soizdelkov v Lackovi ulici 22 v Gornji Radgoni. Ogled osnovnih sredstev je možen uro pred začetkom dražbe. Interesenti morajo pred licitacijo položiti varščino v višini 20 % od izklicne cene, kupljeno osnovno sredstvo pa takoj plačati skupaj s prometnim davkom in odpeljati.
Osnovna sredstva prodajamo po sistemu ogledano-prodano, zato je izključena vsaka možnost pritožbe zaradi kakovosti. Informacije o prodaji lahko .dobite po telefonu (069) 61 321, int. 46.
KK Radgona MESOIZDELKI TOK GOZDARSTVO Gornja Radgona
Mešano podjetje TURRI-IN, d.o.o.
Rada Pušenjaka 1, Ljutomer
Za tujega partnerja VZcUTlSmO v najem manjše stanovanje za dobo enega leta.
Zainteresirani naj pošljejo svoje ponudbe na zgornji naslov.
Mešano podjetje TURRI-IN, d.o.o.
Ljutomer, Rada Pušenjaka 1
Na podlagi sklepa upravnega odbora
razpisujemo
prosto delovno mesto:
3 VODJE PROIZVODNJE
— za šivanje gornjih delov obutve
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevali pogoja:
— poklic: čevljarski inženir ali čevljarski tehnik, — 3-letne izkušnje v stroki.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Nudimo spodbuden osebni dohodek.
Zainteresirani kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na gornji naslov v roku 8 dni od dneva objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
S*ran 6
VESTNIK, 9. MAJA 1991^
kmetijska panorama
PRIHODNJE LETO PRVI POLŽI S PREKMURSKIH FARM
Sicer že leta staro idejo, da bi 'tudi v Prekmurju polže vzrejali na farmski način, prva načrtujeta uresničiti Koloman Horvat in Anton Škraban iz Kroga pri Murski Soboti. Za polže se da v tahodni Evropi precej iztržiti. Ne gre prezreti, da so v sosednji Madžarski farme polžev posebej donosne. Seveda Koloman in Anton takoj pristavita, da je tudi za prehrano polžev potrebno gojiti zelenjavo, urediti mrežne ograje, da ne »odpotujejo«, zanje je treba tudi vodo in senco. Za vse našteto so potrebna sred
Koloman Horvat iz Kroga pri Murski Soboti, eden prvih rejcev polžev v Sloveniji. • posnetku se vidi tudi vzrejališče polžev Antona Skrabana. Boris Hegeduš
stva kot za vsako drugo kmetijsko proizvodnjo, zato se zavzemata za ustrezno spodbujanje tovrstne, za Pomurje, nove, »proizvodnje«.
Polžev, ki jih kupujejo predvsem Francozi in Italijani, je možno letno na 5000 nf vzrediti 6.000 kg. Pri tem velja omeniti, da za kilogram prirasta polžjega mesa polži pojejo od 7 in 8 kilogramov zelenjave, njihovo meso P? je za 20 do 30 odstotkov dražje kot meso živih prašičev.
Z ozirom na naše podnebne razmere, komercialnost vzgoje in Prilagodljivost življenja v ograje-
Skušnje kmetovalcev
PITANCI TUDI V STROJNI LOPI
Tisti, ki si je izmisli! pregovor, da drži ženska pri hiši pokonci tri vogale, je najbrž pretiraval, saj je delo moža povsem izničil. Je pa res, “a je marsikdo, ki nima žene, nekam izgubljen. Ko pa pride k hiši mla-gre vse kot namazano. Nekaj podobnega se je zgodilo pri Pocakovih v u°manjševcih.
kmMg0Var^a' sem se z mladima star 3sailcema: Emil Pocak Je Da m, • 'et’ njegova žena Šarika (ona ■ Kmalu po poroki Priieb'" -Z Jalovec) sta dobro po-stan^ ln >>nadgradila« to, kar ma jlpraviia očein mati, oziro-da bo^ 'n Odločila sta se, temelji& naiPreJ postavila trdne darske Aa kmetiJ°> torej gospo-trebn bjekte in vse kar Je P°-novolc? ^delovanje, šele nato veliko i'S°' NajPreJ sta zgradila namen,eS|Cn° loP°> v kateri sta Pa sta ■ a a 'meti stroje, potem vanin nek°liko preuredila in Pitala P,nvezala teleta, ki sta Tudi (1k° teže 250 kilogran Prostor m,ojem obisku je bi se je „ Poln: kar 65 »čoklinov« ^gnetlo v njem.
nov zid kratkim sva dogradila metrov an blev’ ki meri 18 krat 6 je 55 •Je na rešetke, v njem pa že okr„ancev' krmiva jih do te-živine 600 kilogramov. Zdaj Več orna . enega hleva ne bova žo 25q ko bo dosegla te-najboi;« 1 ogramov, ampak bova hlev in ”kZ'^a'' Preselila v nov Že v kr*., P’ta'a do končne teže, nekaj tpav'tm’.ko bova prodala hleva ul k Pitancev iz novega ^čoklin- bova nadomestila s 40 hlev, k” ; .lmava pa tudi star Pa je । zgradil oče, v njem Paj imava n, '? dve kravi' Sku'
Emil • ' g av živ'116-« Pogovori- govoril v dvojini in v vi na nar' a ovenščini, čeprav ži-narodnostno mešanem ob-
Uj
■ Predlagatelj:
9- MAJA 1991
Stran 7
nem prostoru, ločimo dve osnovni vrsti polžev, primernih za vzgojo v naših krajih. V Pomurju so se prvi, ki bodo redili polže, odločili za helix pomata — vinogradniškega oziroma vrtnega belega polža. Razširjen je po vsem svetu. Je pogost prebivalec vinograda, ljubi apneno in relativno suho zemljišče. To je debel polž s hišico visoko od4 do 5 cm. Ta vrsta, z najmanj dvakratnim parjenjem letno, položi okrog 60 jajčec. V pogojih vzgajališča zraste za prodajo v 18 do 24 mesecih.
Pod nazivom polžarstvo razu
~-
■ *. -

«7»
memo vzgojo polžev za hrano v njihovem polnem biološkem ciklusu. To pomeni vzrejo od jajčeca do spolne in s tem tudi komercialne zrelosti polža. Taka vzgoja polžev, ki se razvija v času zadnjih petnajst let, je postala kmetijska stvarnost in so jo priznale javne ustanove in institucije, od katerih so mnoge z raznimi zakonskimi spodbudami dajale pomembne ekonomske podpore za povečanje proizvodnje in nadaljnji razvoj znanstvenih raziskav.
V Italiji obstaja okrog 5500 vzgajališč na približno 40 milijo-
močju. Lagal bi se, ko bi pisal, da sta Pocakova na veliko hvalila svojo dejavnost. Sta pa dejala, da se da preživeti, zanimivo je, da nimata svoje živine, ampak sodelujeta s kmetijsko zadrugo Panonko. Ob oddaji naredijo obračun, na podlagi katerega sta rejca ugotovila, da dobita za kilogram prirastka približno polo
Š. Sobočan
■■ M lPRIJAVNICA« ■■
| Naslov lastnika kmetije:
Kratek opis kmetije:
Emil Pocak iz Domanjševec je že zgradil nadomestno lopo za kmetijske stroje, kar pomeni, da bo v prejšnji še naprej pital »čokline«.
Foto: Š. S.
vico od cene, ki bi jo dobila, če bi prodala lastne živali. Ker je čas pitanja sorazmerno hiter — 250-kilogramske »čokline« spitata do teže 550 kilogramov v 8 mesecih — je zaslužek še kar do-
nih kvadratnih metrih zemljišča. Na Madžarskem se je v sodelovanju z mednarodnim inštitutom iz Charasca (Italija) polžjereja začela razvijati leta 1989 in imajo sedaj okrog 100 vzgajališč na 200 hektarjih zemljišč. V Češkoslovaški so vzrejo polžev promovirali poleti leta 1990 in že istega leta vzreji namenili okrog 100 hektarjev zemljišča.
Mnogi obiski delegacij iz Ukrajine in Poljske v omenjenem italijanskem inštitutu kažejo zanimanje za razvoj polžereje. Vse kaže, da so ustvarjene ekonomske in tehnične možnosti za razvoj polžereje. Nujno je le zasledovati tehnične smernice na vzgajališču in upoštevati prehrambene in genetske značilnosti vrste, katero vzgajajo. S tem je izključena vsaka improvizacija, površnost in neprofesionalnost, torej možnost neuspeha pri delu.
Polži se v naravi in v vzgajališčih v glavnem hranijo z rastlinsko hrano. Razen trave lahko polž je tudi sadje, semena in močnato hrano. Na posameznih legah »rejci« sejejo izmenoma visoke in nizke dvoletne kulture, ki so razen za prehrano nujno potrebne za ustvarjanje hlada (sence) in zaščito od temperaturnih sprememb.
Setev poteka po sektorjih in vrstah, da tako olajša delo ob košnji in ob čiščenju. Posamezni vzgajalci sejejo tudi aromatične rastline, n.pr. origano, rožmarin, mento, kaduljo. Te rastline vnašajo lastnosti dišav v tkiva odraslih polžev in dajo mesu le-teh posebno aromo. Ta dopolnitev prehrane je posebno koristna v končnem razdobju hranjenja.
Če je bilo v prvih letih razvoja pol-žereje dokaj težko doseči stalnost proizvodnje po enoti velikosti vzgaja-lišča, je z razvojem tehnologije možno dobiti ne preveč različne in dovolj zanesljive podatke o proizvodnji.
Povprečen prirastek s pravilnim postopkom znaša okrog 200 prodajnih primerov na vsakega polža vloženega v vzgajališče za razmnoževanje. V vzgajališču površine okrog 5000 kvadratnih metrov bruto površine bi bilo treba prirediti letno okrog 6000 ka polžev. .
Cena polžev je odvisna od vrste, velikosti in kakovosti. Določajo borza polžev- v Parizu. Tačas znaša okrog 4 DEM za kilogram.
ber. Seveda zato, ker gre za množično prirejo (več kot 100 glav!), drugače bi seveda bilo, ko bi 8 mesecev bdela nad enim ali dvema pitancema, kot je to na naših malih kmetijah.
»Zapišite, da kljub vsemu nisva povsem zadovoljna s kmetijsko zadrugo. Le-ta nama za najeto posojilo zaračunava iz meseca v mesec vse višje obresti, zato so obroki visoki. Za nov hlev sva sicer dobila 48.000 dinarjev nepovratnih sredstev, a kaj, ko pa so stali hlev, ležeči silosi... 560.000
dinarjev. In veliko lastnega dela je bilo. Pravzaprav smo si štirje kmetje, ki smo gradili v lanskem letu, veliko pomagali,« mi je dejal Emil Pocak. Zraven je bila tudi žena Šarika in se strinjala s
ČRNA PEGAVOST(Phomopsis viticola)
je že od nekdaj znana bolezen vinske trte, vendar vse do nedavnega ni bila posebno pomembna. Danes je v Sloveniji močno razširjena, predvsem na Primorskem, najdemo jo tudi na Štajerskem, v letu 1989 pa smo jo zašle- . dili tudi na Goričkem. Opazili smo jo predvsem na sortah: rizvanec, šipon, sauvignon.
Bolezenska znamenja
Črna pegavost se pokaže v maju oziroma prvi polovici junija, odvisno od leta, in to na enoletnem lesu, zelenih mladikah, posebno še na prvih medčlenkih na osnovi rozge. Na skorji zelenih mladic se razvijajo črno-rjave do
Znaki bolezni — rozga
črne okroglaste nekrotične pege. Z rastjo mladic se tudi pege večajo, pogosto se spajajo v daljše ali krajše linije. V sredini se te pege plitvo razpočijo. Zunanji deli peg postanejo plutasti in dajejo videz kraste. Okužba se vidi tudi kasneje, ko mladice olesene. Rozge nam pobele in potem vsako leto bolj in bolj opažamo, da odžene čedalje manj brstov, posebno še na reznikih, čepih in tudi na šparonih. Glivica napada tudi druge zelene dele trte, vendar so simptomi teže ločljivi.
Zatiranje in preprečevanje
Črna pegavost je podobno kot šiva grozdna gniloba bolezen visokega standarda, saj ima ugodnejše razmere za širjenje v pre-bujnih, pregostih in pregnojenih vinogradih in tam kjer se opuščajo bakreni pripravki in zelena dela v vinogradu (škropivo ne pride na rozge). Spore so pod skorjo rozg in so zelo težko dostopne
povedanim. Neznanega obiskovalca je opazovala njuna hčerka Simona, medtem ko je sin Zlatko bil v šoli. Nekam pa se je »izgubila« mama, 67-letna Sidonija, ki mi je prva razkazala gospodarsko poslopje, ker sin Emil ni bil doma, saj je sorodniku pomagal pri nalaganju hlevskega gnoja.
»Tudi midva dobro gnojiva njive. Skupaj obdelujeva 20 hektarjev. Tokrat bova koruzo zasejala na 12 hektarjih na 6 hektarjih sta ječmen in pšenica, na preostalih površinah pa druge poljščine. Lastne obdelovalne zemlje imava 10 hektarjev, drugih površin pa je še 9 hektarjev: gozd in drugo. V najemu imava 10 hektarjev njiv.«
Pocakova sta ob novem hlevu, silosih in pomožnih objektih zgradila novo lopo za kmetijsko mehanizacijo. To najbrž pomeni, da bodo »čoklini« še dolgo prebivali tudi v prostoru, ki je bil prvotno namenjen za hrambo strojev. Nekam smilili so se mi, saj so se gnetli na tleh, kjer je sicer nastilj, medtem ko so bolj »go-spodski« pitanci v novem hlevu na izplakovanje. Iz čustvenosti me je predramilo Emilovo pripovedovanje — tokrat o načrtih: vrniti posojila, potem (ali pa še prej) pa zgraditi novo stanovanjsko hišo. Verjamem, da bosta mlada zakonca — tudi Šarika je s kmetije — vse to zmogla. In to z zaslužkom od reje govejih pitancev. Svojčas so bile na tej kmetiji krave-molznice, oddaja mleka je prinašala vsak mesec določeno vsoto denarja, a sta jih postopoma opustila. Vzrok: preveč dela!
fungicidom, kalijo že pri l°C in pri zračni vlagi 86 %. Sirijo se s kapljicami vode in vetrom. Karakteristika glivice je, da se pojavi na manjšem številu trt in da na začetku napad ni močan, vendar se postopoma vse bolj širi in zajame v nekaj letih, če ne ukrepamo, vse trse v vinogradu. Napad je lahko tako močan, da nimamo možnosti pustiti na. trsu zdrave rozge. Ukrepi, s katerimi vplivamo na manjši pojav bolezni oziroma razširitev, so:
— pri rezi puščanje popolnoma zdravega rodnega lesa (rezni-kov, šparonov),
— kurjenje in iznos iz vinograda močno napadenih rozg,
— manj okužen les po možnosti takoj vdelamo v tla (zaorjemo),
— pomlajevanje močno napadenih trsov,
— opraviti zelena dela (ple-tev, mandanje), da zmanjšamo gostoto in s tem vlažnost v notranjosti trsa,
— zmerno gnojenje z dušičnimi hranili (po potrebi).
Če so okužene vse rozge, nam preostane edino zaščita s fungicidi, in sicer z bakrenimi pripravki spomladi pred odganjanjem mladic, škropljenje nadaljujemo, ko trta odžene 1—2 lista, potem v fazi 2—3 listov, in to ponavljamo
Prvo ocenjevanje kmetij že junija
Vasi na goričkih in slovenskogoriških gričih ter na apaškem, murskem in ščavniškem polju so skorajda izgubile svojo razpoznavno podobo. Uničil jih je pretiran in pogosto nepravilno usmerjen razvoj, predvsem pa miselnost, da je vse staro slabo in dobro le novo. Takšen napačen recept je veljal tudi za kmečke hiše.
Ideja, da hi poskušali z ocenjevanjem spodbuditi ljudi k ohranjanju tistega, kar se še da ohraniti, da bi bili spet ponosni na tipično prleško in prekmursko, je že dolgo živa. S to zamislijo se ni ukvarjalo le uredništvo Vestnika, ampak tudi turistična društva, kmetijski svetovalci in nazadnje tudi ekologi, ki so 4. februarja na skupščinskem zasedanju v Murski Soboti predlagali tekmovalno ocenjevanje podeželskih krajev.
Tako se je porodila ideja o ocenjevanju najlepših in ekološko urejenih kmetij v Prekmurju in Prlekiji. Pobudniki smo se sestali 24. aprila ter imenovali ocenjevalno komisijo, v kateri so vodje kmetij-skosvetovalne službe, ekolog, urbanist, krajinar, arhitekt, kmetovalec in novinar. Dogovorili smo se o osnovnih kriterijih (natančneje bodo obdelani v pravilniku o ocenjevanju), tako da bomo pri ocenjevanju namenjali pozornost predvsem splošni urejenosti kmetije (čistoča, urejenost vrta in okenskih polic), kmečki zgradbi (ni nujno, da je stavba nova, lepa je tudi stara hiša, če je pravilno vzdrževana) in načinu kmetovanja, ki naj ne zastruplja okolja. Kmetije lahko prijavijo lastniki, krajevne skupnosti, kmetijski svetovalci, turistična društva ali pa kar sorodniki in sosedje. Prijave bomo zbirali do 15. junija na uredništvu Vestnika, nato pa bomo nekako do konca junija opravili prvi krog ocenjevanja. Imena izbranih kmetij bomo objavili v tedniku. Izbiro najboljših, ki bodo imeli pravo prleško ali prekmursko domačijo, urejeno z veliko cvetja in čisto, ki se bodo trudili kmetovati ekološko (na primer, da imajo urejen odvoz smeti, pravilno greznico, naravno gnojenje) bomo izbrali septembra. Najboljše kmetije bodo prejele poseben znak, koristne nagrade, predstavili pa jih bomo tudi v Vestniku. Člani ocenjevalne komisije bodo to delo opravili brez posebnega plačila, kajti vsi si želijo, da bi se podoba našega podeželja izboljšala.
K sodelovanju vabimo vse, ki vam ni vseeno, kaj se dogaja z našo pokrajino. Če veste za kmetijo, ki je po vašem mnenju res prava prleška ali prekmurska kmetija, jo prijavite. Veseli bomo tudi vsake-
ga predloga in nasveta.
Bernarda B. Peček
IŠČEMO NAJ-KMETIJO
Imate ali morebiti poznate kmetijo, ki se s svojo arhitekturo spaja s prekmursko ali prleško pokrajino, kmetovanje, ki je prijazno do narave, in dvorišče, po katerem se z veseljem sprehodite? Prijavite jo na naslov: VESTNIK, Titova 29, 69000 M. Sobota, do 15. junija, kajti iščemo na j-kmetijo Pomurja.
Najlepše in ekološko urejene kmetije bodo nagrajene!
vsakih deset dni, vse do škropljenj proti perenospori, ko lahko z istimi fungicidi zatiramo obe bolezni hkrati.
Še eno škropljenje opravimo v prvi polovici avgusta. Močno napaden vinograd si lahko opomore v 2—3 letih. Moj namen ni vinogradnikov strašiti, da je bole-
Znaki bolezni — mladika
zen že tako močno prisotna v naših vinogradih in da je potrebno poleg »normalnega števila« škropljenj še dodatno, temveč spomniti, da vinogradniki bolj opazujejo in spremljajo rast in razvoj mladic, da bi pravočasno ugotovili, ali že imajo to bolezen.
Tehnološka služba KZ Panonka, E. Novak, dipl. inž. agr.
Zdravstvo preživi, kako bo pa z ljudmi?
Prvomajske podražitve zdravstvenih storitev, zdravil in ortopedskih pripomočkov oziroma povišanja doplačila nekateri še opazili ne bodo, drugi bodo le zmignili z rameni, rekoč, saj to je še vedno le drobiž. So pa tudi taki, ki bodo ob tem začeli še bolj kot do sedaj tehtati, ali je potrebna pomoč zdravnika, ali ne bi raje še počakali nekaj dni, morda pa se bo samo od sebe obrnilo na bolje, ali ne bi zmanjšali števila tabletk na dan, saj se to gotovo ne bo poznalo, škatlica pa bo le dlje časa polna, ali ne bi zdravnika zaprosil, da na recept predpiše škatlico več, da ne bo treba tako kmalu spet na pot v ambulanto? Nihče ta čas ne ve, koliko ljudi ob dražjem zdravstvu tehta med boleznijo (počutjem) ter ceno, ki jo mora plačati za zdravljenje, kajti obisk pri zdravniku za tistega, ki prejema na primer štiri tisočake plače ali pokojnine, več sploh ni poceni. Breme je toliko večje, če je bolezen dolgotrajna ali kronična in če je potrebna še pomoč speciali-
Dražje zdravstvene storitve
i
IOd prvega maja naprej so prispevki za doplačilo zdrav-■ stvenih storitev in ortopedskih ■ pripomočkov v povprečju višji I za 30 odstotkov. Zadnje povi-Išanje je bilo v začetku lanskega avgusta, za oprostitev soude-| iežbe pa še naprej veljajo dose-Idanji predpisi. Tisti zavarovanci ali uporabniki, ki so do sedaj ■ bili oproščeni plačila, ga bodo torej tudi vnaprej.?
Prvi pregled pri splošnem | zdravniku ali zobozdravniku I stane 40 dinarjev (ponovni pregled, vendar največ trije, 30 di-
Milan Kocuvan
Prvega maja se je v G. Radgoni ustavila življenjska pot Milana KOCUVANA. Rojen je bil 13. 9. 1903 v Trotkovi pri Benediktu. Kljub težkim časom in skromnemu otroštvu mu je uspela življenjska želja. Postal je učitelj. Sam je okusil veliko težav takratnega režima. Vedno je ostal Slovenec. Leta 1937 je prišel v Gornjo Radgono. Tukaj je ostal vse do upokojitve v letu 1963 kot pedagog. V G. Radgoni je bil nadvse dober pedagog. ravnatelj in družbeni delavec. To je nadaljeval po upokojitvi. Tako je zbiral najrazličnejša zgodovinska gradiva. Napisal je vrsto prispevkov iz okolice Benedikta in Radgone. Pisal je o razvoju šolstva. o učiteljih, o Maistrovih borcih, o izgnancih v NOB, v padlih in drugih sodelavcih zadnje vojne. Pisal je o vsem, kar je bilo pomembno za ta predel Slovenije in še ni bilo zapisano. Sam je med NOB preživel leta v raznih taboriščih. Se največ gorja pa je prestal, ko je bila v Mariboru ob bombardiranju ubita njegova žena. Tako je sam vzgojil dve hčerki. Za vse šole v občini je pisal najrazličnejše kronike. Zbral je tudi veliko gradiva za muzej NOB v G. Radgoni.
Cena v skladišču Murska Sobota (ocarinjeno). Prodajalec AUTOHAUS LACKNER, DIRN-BACH (AVSTRIJA). Prevoz in carinjenje organizira špedicija BELTRANS, MURSKA SOBOTA, tel.: 069/31-068 in 069/31-069.
IZREDNO UGODNO!
ŠKODA FAVORIT 135 L in 136 L V RAZLIČNIH BARVAH SAMO 58.200 ATS in 61.290,00 DIN!
sta ali celo bolnišnično zdravljenje.
Nihče ta čas torej ne ve povedati, koliko ljudi dvakrat premisli, preden se odloči za pot v ambulanto, prav tako ni dokazov, da bi se varčevalni ukrepi ter premajhna vreča za zdravstvo že kaj poznali na zdravju ljudi. V Ljubljani celo trdijo, da ukrepi naj ne bi šli na račun zdravja ljudi, zdravstveni delavci pa so vedno bolj zaskrbljeni. Najprej zato, ker ljudje sami presojajo, ali je zdravljenje potrebno ali ne, in velika verjetnost je, da pri tem naredijo usodno napako, ter zato, ker sami postajajo omejeni pri svojem delu, ker bolniku ne morejo dati vsega, kar bi bilo potrebno. Zaskrbljeni pa moramo biti tudi vsi, ki živimo daleč od velikih zdravstvenih centrov. Že do sedaj so nam bile vrhunske zdravstvene storitve, ki nosijo pečat nacionalnega, redkeje dostopne. Javna razgrnitev (med novinarji najboljše poznavalke
narjev), pri specialistu pa 130 dinarjev. (Ponovni obisk pri specialistu znaša 70 dinarjev). Ce boste obiskali zdravnika ali zobozdravnika v nočnem času, boste morali plačati 70 dinarjev, če pa bo prišel na dom, boste podnevi primaknili 130 in ponoči 250 dinarjev.
Za vse zobne in protetične storitve bo treba plačati polovico ali 55 odstotkov cene opravljenega dela. Pri plačilu zdravljenja v bolnišnici sta določena dva zneska; prvi ali 80 din velja za zdravljenje do deset
Skratka, bil je človek, ki se je vse življenje vdajal za šolstvo in zgodovino domačih krajev. Družba ga je za to nesebično delo nagradila z več priznanji, in odlikovanji. Ostal pa je vseskozi zares skromen in vsakemu dostopen. Znal je prisluhniti in tudi vsakemu pomagati z nasveti.
Pokojnika smo v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti v Benediktu.
S smrtjo Milana KOCUVANA pa je nastala nenadomestljiva vrzel.	Franci Klemenčič
slovenskega zdravstva), da so nekateri ljudje v belem začeli tehtati, ali se bolnika splača zdraviti ali ne in za njega opravljati drage preiskave ter pičakovanje sa-moplačevanja (ali doplačevanja) dragih vrhunskih zdravstvenih storitev, pa je resnično hladna prha, da zaledeni kri. Če bo država za bolnika zmogla plačati zdravstvu le tisto osnovno zdravniško pomoč, kaj bodo potem tisti bolniki, ki si sami kaj več, torej vrhunskega zdravljenja, ne bodo mogli sami plačati? Koliko Pomurcev bo le z napotnico, brez poznanstva ali dodatnega posredovanja še prišlo v visoke zdravstvene hiše in koliko časa bodo morali čakati, da pridejo na vrsto?
Neusmiljene zakonitosti boja za preživetje pronicajo prav v vse dejavnosti ali plasti življenja. Vrhunsko zdravstvo ali veliki zdravstveni centri so odločni, da bodo kljub ukrepom preživeli. Ali z njim tudi le premožnejši sloji?
Majda Horvat
dni, za več kot desetdnevno _ zdravljenje pa bo treba na dan | odšteti 60 dinarjev. Oskrbni ■ dan v zdravilišču — ob napo- ■ tnici, če ne gre za nadaljevanje I bolnišničnega zdravljenja — je J polovica cene hotelskega dela | oskrbe na dan.
Nujni reševalni prevoz bo ■ stal uporabnika 60 dinarjev, | nenujni 250 in lokalni 150 di- n narjev. Zdravila na recept in s I pozitivne liste veljajo 40 dinar- ■ jev, ortopedski čevlji 260, slu- ■ šni aparat 200, invalidski vozi- | ček 400 in očala 200 dinarjev, n mh I
Ljutomer
Mobiliziranci se združujejo
V Ljutomeru se je sestal iniciativni odbor za pripravo ustanovnega občnega zbora Društva prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko 1941 —1945 za območje občin Ljutomer in Gornja Radgona. Občni zbor bo to soboto ob 9. uri v Križevcih pri Ljutomeru v gostilni Šadl.
Pripravljalni odbor je sklenil, da bo članstvo prostovoljno, v društvo pa se lahko včlani vsakdo, ki je bil mobiliziran v nemško vojsko, ne glede na to, ali je potem sodeloval v NOB ali v drugih odporniških gibanjih ali ne. Člani tega društva bodo lahko tudi ožji svojci v vojni padlega, umrlega ali pogrešanega mobiliziranca, ki želijo uveljaviti pravice v vojni padlega ali po vojni umrlega mobiliziranca.
Seveda se bodo v društvo lahko včlanili tudi mobiliziranci in svojci iz občin Lendava in Murska Sobota.
D. L.
VESTNIKOV VLAK 91
POTOVANJE PO ZASAVJU
L TRBOVLJE
Začnimo naše zasavsko popotovanje po treh občinah, hrastni-ški, trboveljski in zakorski, v tisti, kjer boste udeleženke in udeleženci VESTNIKOVEGA VLAKA izstopili, se preselili v avtobuse in odpeljali v kraje med Kumom, Mrzlico, Kalom, Čem-šeniško planino, Gorami, Kopi-tnikom, Vrhemi, v kraje ob Bobnu, Trboveljščici in Mediji. Sicer je Zasavja več. kot ga boste lahko videli. Zato tokrat kakšna beseda več o krajih, ki bodo stran od vaših poti in ki bodo morda ušli radovednemu popotnikovemu očesu.
TRBOVLJE, središče slovenskega rudarstva, središče pokrajine in tudi zemljepisno središče Zasavja, niso največja zasavska občina, niti ne najstarejša, imajo pa največ prebivalstva in v mno-gočem Zasavje predstavljajo, v slabem in dobrem.
Pred prvo in drugo svetovno vojno je bila občina tudi površinsko precej manjša, kot je dandanes. Mesto so Trbovlje postale leta 1952, 1955 pa jim je bila priključena še občina Dobovec onstran Save. Tako ne Hrastnik ne Trbovlje in ne Zagorje niso samo na štajerski strani Save, ampak tudi na kranjski. In tudi ljudje v teh krajih so od vsepovsod. Reče se jim Trbovčani ali Trboveljčani. Na klic Trbovc se niti ne ozrejo, razen če imajo tak priimek.
V Trbovlje se da priti po mnogih poteh, cestah, ki pa vse skupaj ne zaležejo za eno dobro; da se priti tudi z južno železnico (tako bo tudi vaš prihod); včasih je veliko veljala tudi rečna — savska pot; zračni promet pa je skrajna rezerva. Oglejmo si ceste. Za Štajerce je najbolj običajna cesta iz Celja do Rimskih Toplic, ki jo je treba zapustiti v Šmarjeti, se povzpeti do Marne-ga in spustiti v Hrastnik. Potem je treba čez Savo na kranjsko in v Trbovljah spet čez Savo na štajersko stran. Iz Hrastnika vodijo v Trbovlje še tri poti: čez zgornji Hrastnik in Čeče ter Katarino v zgornji del Trbovelj; čez Prapret-no na Terezijo in še čez Ostanik na Nežo. Ja, imena so nenavadna in poti tudi, saj jih večidel
DAVKI PO NOVEM
DANIEL
VRZEL
Davek od osebnih prejemkov
V obdavčitev so zajeti osebni dohodki, pokojnine in prejemki, doseženi s priložnostnim opravljanjem storitev, izplačani fizičnim osebam s prebivališčem v Republiki Sloveniji. S tem davkom se obdavčujejo tudi osebni prejemki, izplačam za delo v Republiki Sloveniji, čeprav fizične osebe nimajo prebivališča na njenem območju.
Prejemki, ki ifnajo značaj družbenih priznanj, socialno-varstve-ne pomoči in nekateri drugi prejemki, opredeljeni v zakonu, se ne bi obdavčevali. Davek praviloma obračunava in plača izplačevalec osebnih prejemkov.
Osebni dohodki In pokojnine se obdavčujejo po progresivnih stopnjah (stopničasta progresija) v razponu od 12% do 30%, občasni prejemki pa po 20-odstotni stopnji.
Davek od dohodkov iz kmetijstva
Davčni zavezanec je fizična oseba, ki je lastnik, imetnik pravice do uporabe ali uživalec zemljišča, če pa je v gospodinjstvu več fizičnih oseb, je zavezanec eden izmed polnoletnih članov kot predstavnik gospodinjstva.
Kot osnova za odmero davkov od dohodka kmetijskih zemljišč se do uveljavitve nove metodologije za vrednotenje proizvodne sposobnosti kmetijskih zemljišč zadržuje katastrski dohodek, prav tako pa se tudi dohodki od gozda obdavčujejo po katarst-skem dohodku.
Davčne stopnje so progresivne in znašajo do 8 %(0 % ah 8 %).
Dohodki iz kmetijstva, ki niso vezani na obdelavo zemljišč (reja perutnine, gojenje rib in školjk) ali so vezani na obdelavo zemljišč v manjšem čbsegu (drevesničarstvo, trsičarstvo in podobno), se obdavčujejo z davkom iz dejavnosti.
uporabljajo le domačini, pa še ti ne preveč radi, saj ceste enkrat so, drugič jih ni. Naenkrat se za dan. dva nekje pojavi nova cesta. Vse to je posledica rudarjenja v teh delih Trbovelj in Hrastnika.
Rudarjenja nekdaj, saj ta dejavnost postaja vse manj pomembna in se bo morala umakniti drugim! Ravno v teh časih, ko nikjer ni ravno rožnato, je v Trbovljah še huje kot drugod. .Fabrika' za .fabriko' gre na boben in obeta se še hujša brezposelnost, kolje že. Denarja za kaj novega pa ni. Trbovlje in Zasavje z njim postajajo vse bolj bela lisa in obrobje sredi Slovenije. Kraji, kjer vlaki vozijo mimo.
Pa kaj bi tarnali, takih kriz so Trboveljčani vajeni iz rajnke Avstrije, iz stare Jugoslavije, iz povojnih let. Zdaj je spet uporabno poznavanje starih. Ljudje se bolj povezujejo, bolj družijo in prijateljujejo. tako da ima kriza tudi svetlejšo plat. Ne hodijo več toliko po svetu in spet so začeli odkrivati svoj kraj in bližnjo okolico.
Dajmo jo še mi. Trbovlje so dolga in zelo ozka vas. Strnjeno naselje se začne pri železniški postaji in se razteza ob strugi Tr-boveljščice približno dva kilometra, kjer se soteska razširi v predel, ki so mu včasih tudi uradno rekli Vode, zdaj pa je to center. Tu so trgovine, banka, hotel Rudar in vrsta stanovanjskih naselij. S križišč v tem delu lahko gremo v stare rudarske kolonije: Žabjo vas, Nasipe, Kurjo vas, Šuštarjevo kolonijo, Ribnik in na Terezije (kolonija 1. maj). Ponavadi pa se obiskovalci odpravijo naprej po dolini v staro, zgornje Trbovlje, kjer je nekdanje trško jedro s cerkvijo sv. Martina, župniščem, staro občino, trgom in vsem, kar spada v središče trga — tudi z gostilnami. To je že dva kilometra naprej. Vmes med Vodami in Trbovljami pa so Loke, kjer so v zadnjih letih res veliko zgradili. Večina Trboveljčank s svojimi družinami živi tu, v tem koncu mesta. Tu je občina, pa nekdanje pokopališče, ki ga prav te dni preurejajo v park; šole so v tem delu, kopališče, bolnišnica in
Davek od dohodkov iz dejavnosti
Pri obdavčitvi teh dohodkov je načeloma uveden sedežni princip. Poleg dohodkov fizičnih oseb se po stopnjah, ki veljajo za te osebe, obdavčuje tudi dobiček družb z neomejeno odgovornostjo članov. V zakon je vgrajena tudi rešitev, po kateri se obdavčujejo tudi dohodki fizičnih oseb, doseženi z opravljanjem dejavnosti na nelegalen način.
Osnova za obdavčitev tvori dobiček. Za ugotavljanje dobička se uporabljajo določbe zakona o računovodstvu in zakona o davku na dobiček pravnih oseb. Znižanje davčne osnove za vlaganje v osnovna sredstva ter olajšave so urejene enako, kot je to določeno za pravne osebe v zakonu o davku na dobiček pravnih oseb.
Z odmerno odločbo ugotovljeni dobiček se všteva v osnovo za dohodnino, odmerjeni davek iz dejavnosti pa predstavlja akontacijo dohodnine. Med letom predpisana akontacija se odšteva od odmerjene dohodnine.
Davek od dobička iz kapitala_________________________
Dobiček, dosežen s prodajo nepremičnega in premičnega premoženja, vrednostnih papirjev in drugih deležev pri kapitalu, se obdavčuje z davkom od dobička iz kapitala. Dobiček predstavlja razlika med prodajno ceno in valorizirano vrednostjo navedenega kapitala v času pridobitve. Izvršni svet skupščine Republike Slovenije se pooblašča, da predpiše način valorizacije.
Poleg fizičnih oseb s prebivališčem v Republiki Sloveniji ta davek plačujejo tudi fizične osebe, ki nimajo ‘sedeža v Republiki Sloveniji, če bi dobiček dosegale na njenem območju.
Davek od dohodkov iz premoženja
Zavezanec za ta davek je fizična oseba s prebivališčem v Re-
zdravstveni dom. stadion športnega društva Rudar, sodišča in policija. Vse, kar državljan potrebuje, in vse, kar potrebuje država. .
In ni še konec doline Trbovejj-ščice in ni še konec Trbovelj. Do zdaj smo bili najseverneje pri cerkvi, na nadmorski višini 300 metrov oziroma 83 metrov više, kot je železniška postaja. Prihajamo v Gabrsko, v severno predmestje. kjer so bile nekdaj kmetije, danes pa se je tu naselila industrija (Iskra, Peko, pekarna, TGA Kidričevo). Čisto na robu Gabrskega je novo trboveljsko pokopališče. Leži na lepem kraju s pogledom na celo dolino. Zrak tam je najbolj svež, kar je spet ena taka narobesvetna trboveljska reč.
Take so torej Trbovlje in če je sonce, lep dan po dežju, se zableščijo med hribi, da je kaj. Hribov pa ni malo. Onstran Save je Kum, zasavski ali dolenjski Triglav, priljubljena izletniška, točka ne samo domačinov, ampak tudi izletnikov od drugod. Na severu je Sv. planina oziroma Partizanski vrh. pod njo so Čebine, za katere ste prav gotovo večkrat slišali. S Planine se lahko odpravite na Vrhe in potem po robu hribov do prevala Podmeja. Od tam vodi pot na Mrzlico, z Mrzlice pa v Čeče in nato čez ce-mentarniške kamnolome do Re-tja in Bukove gore nad Savo. Na vseh vrhovih so planinske postojanke. So dobro oskrbovane in povsod so gostitelji res prijazni. Sicer pa to ne velja samo za oskrbnika koč. Prijazni smo Trboveljčani nasploh, pa to ni čudno. saj se je tu oblikoval nekdaj in danes slovenski Babilon. Pravih, starih Trboveljčanov je malo, vsi so od nekod prišli. Ali iz Savinjske doline, z Gorenjske, Primorske pred vojno, po vojni pa z Dolenjske, iz Prekmurje in Medžimurja. s Kozjanskega, Bosanske krajine, hrvaškega Zagorja. S trebuhom za kruhom so ljudje prihajali v te kraje. In postali hitro Zasavčani, Trboveljčani. In ko vprašaš domačina. kaj je, pove: »Trbovčan, samo stari starši so od tam, saj ne vem več točno.«
Toliko o Trbovljah, naših krajih in Trboveljčankah s Trboveljčani danes, več pa, ko nas boste obiskali in počastili naš občinski praznik 1. junij s svojim VEST-NIKOVIM VLAKOM.
(se nadaljuje) prof. Aleš LEKO GULIČ
publiki Sloveniji, ki dosega do-nodke z udeležbo pri dobičku, z oddajanjem premičnega in nepremičnega premoženja v najej« in z obrestmi od posojil, dam« fizičnim in pravnim osebam. Ce bi dosegla aokodke na območju Republike Slovenije, bi plačala davek tudi fizična oseba, čeprav nima sedeža tukaj.
Davek od dohodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku, plačujejo tudi pravne osebe pod pogojem, da so dohodek dosegle na območju Republike Sloveni-
Davčna osnova pri dohodkih, doseženih z udeležbo pri dobičku, je vsak tak dohodek, daveK pa bi obračunaval in vplačal izplačevalec.	.
Pri dohodkih, doseženih z oddajanjem premoženja v najem. J6 osnova prejeta ‘ najemnina; zmanjšana za stroške, ki bi b« načeloma normirani, zavezancem pa bi se omogočilo uvelja' vljati dejanske Stroške.
Osnova pri obrestih na lo je razlika med prejet im obrestmi in eskontno stopnjo n rodne banke.
Davek od dohodkov in pre' moženjskih pravic________
Avtorji, ki ne dosegajo kov iz avtorskih pravic na P°u gi statusa samostojnega kult nega delavca in katerih prebi . lišče je v Republiki Slovenj’ plačujejo od dohodkov, dqs6Z nih iz premoženjskih pravic _ svoja avtorska dela, izume. zn ke razlikovanja in tehnične boljšave, davek od dohodkov ■ premoženjskih pravic. Ce avu? c-ne bi imeli sedeža v Repup oj Sloveniji, bi njihovi dohodki podvrženi obdavčitvi pod P0^, jem, da bi bili doseženi na\ močju Republike Slovenije-K obdavčitvijo se pri avtorskih lih upoštevajo normirani stros j v kolikor avtor ne bi doka?o dejanskih stroškov. Izumitelj6 avtorjem znakov razlikovanja tehričnih izboljšav se pri on° čitvi priznavajo dejanski, do mentirani stroški. Davek iz moženjskih pravic se plačuj6 a vsakega posameznega dohoo . obračuna in odtegne pa ga >ZP čevalec dohodka.
Stran 8
VESTNIK, 9. MAJAlfl£L
kulturna obzorja
BRSKAMO PO ZGODOVINI
Esterhazyjeva doba v Lendavi
Zgodovinarji se strinjajo, da je bila Banffyjeva doba v Lendavi zelo pomembna. V tej dobi so bile natisnjene prve knjige, Lendava kot mesto pa se je uveljavila predvsem na področju tiskane besede in literature. 1644. leta je Krištof Banffy umrl brez potomcev. Posestvu in gradu je vladal nekaj časa Ferenc Nadasdy, temu pa je cesar Leopold L posestvo zaplenil in ga podaril knezu Palu Eszterhazyju kot nagrado za zvestobo in usluge habsburški dinastiji po zadušitvi vstaje ogrskih in hrvaških ve-likašev Nadasdyja, Zrinskega, Frankopana in drugih. 1670. leta se je Pal Eszterhazy bojeval zoper nezadovoljne Madžare Imreja Th6kdlyja, ki se je povezal s Turki in ponovno oblegal lendavski grad ter posestvo. Pri obleganju so Turki zažgali cerkev.
Lendavski grad leta 1683, ko so ga oblegali Thbkblyjevi kruci in Turki.
V 18. stoletju nastopi v naših krajih mirnejše obdobje, Eszter-hazy je začel urejati odnose s Podložnimi kmeti in novimi kolonisti iz Kobilja. Sedaj so prvič omenjeni kolonisti iz Kobilja (Kranjci), ki jih je 1747. sprejel upravitelj lendavskega veleposestva Janez Štrobl. Lendavsko veleposestvo je bilo razdeljeno na sodnijske okoliše, uprava pa na zunanji in notranji del trga Lendava. Lastnik veleposestva Pal Eszterhazy de Galanta, eden naj-yečjih veleposestnikov na Madžarskem, ni nikoli bival v Lenda-vi, po njegovi smrti pa je postal lastnik posestva Miklos Eszter-hazy, ki je bil lastnik vse do ustanovitve stare Jugoslavije oziroma do prve agrarne reforme.
V tem času beležijo zgodovinarji več pomembnih dogodkov. Kapelica sv. Trojice je bila zgrajena 1728, župnijska cerkev sv. Katerine, ki je bila 1683 porušena, je bila leta 1751 na novo pozidana. Kronisti so leta 1825 za-oeležili velik požar, v katerem je zgorelo 26 hiš. Leta 1839 je Lendava dobila lekarno. V tem času
Jože Žohar
Iz prekmurskih monologov
ZEMLJA
Yse se d zdi nekam majhno, tesno, utesnjeno. Hiše iz svetlih dni r°ske brezskrbnosti čemijo potemnele. Skromne so, tihe in skrivno-n^- Cerkev in sv. Jurij na njenem pročelju sta se postarala. Zmaj še „no ‘n za zmeraj na hrbtu, vrat preboden. Blizu šola. Elegantno & Sovana gospa, ob tem času zapuščena, skoraj žalostna in turobna. šk^k^0 gledaš, znenada oživi. Živžav tvoje generacije. Tudi otro-■ ' obrazi, ki si jih že zdavnaj pozabil, oživijo. Bridko se nasmehneš 'n pospešiš korak.
■ , Potka čez travnik je manj izhojena kot je bila svoje čase. Na eni rugi strani razmajane brvi se kot vedno-bohotijo koprive, ki men-, ne umrejo. Moraš se jih dotakniti, zmečkati vsaj eno v dlaneh. u 'ti pekočino, in to, da si spet tu.
'se b° ,reba znova spoznati, tudi sebe od prej in sebe od zdaj, Hod^^ VeZ'’ le ta^° močno vešej° name. Zato hodi počasi, da ' ,ot^da ta hoja ne bi imela ne začetka ne konca. Predstavljaj si, nikoli^ C°S ustavd ‘n da stopaš skozi večnost. Ki sem jaz, vedno in ve /a Se 'e ie žaljenje dotaknilo. Da bi se zapredel v njegove širja-smrt oplojen z mojim duhom, ki te bo hranil in se vračal. Toda čno ib °° zatekla drugje. In takrat ti ne bom mogla biti dom, ne ve-’	utrujen šel k počitku.
no j °.jeje- a ti drhtiš zavit v debeli molk. Pustiš, da neizogovorje-svoP ^i^kovonljivo boleče nažirata. Izbral si prav, če si to izbral za dob P?.ro- Zato le hodi molče in počasi. Kot hodijo mimo tebe ti mu °-šni ljudje, od katerih te skoraj nihče več ne pozna. A le, neko-spo~ZnaH' Skoraj prepričan je, da te je že nekje videl, ali vsaj, da ga tem k*^ na nekoga. Kljub temu ti ne more najti pravega mesta v me c	Ostajaš bleda slika brez okvirja. Jaz sem tvoj okvir, ki si
ne	klatež moj in berač. Pridi. Vstopi. Bolj doma kot si zdaj
velemVS,ra^^a Proslranstva te niso povsem prevzela. Ni te zmedel Prem S-i vrvež- n‘H bolečine južnih zor ob robovih bohemskih noči.
n te ni zlato rdeče prsti, niti se nisi prodal za prgišče prelest-dalin 's'10'’' vendar se nisi vrnil, kot so se včasih vračali strici iz dišale	Mr/ prinesel dobro ohranjenih ponošenih oblek, ki bi
P° čudovitih parjumih in bogastvu ljudi z one strani mlakuže. ki' Pf neselpisanih gumbov, ne plastičnih glavnikov, niti sladkarij, spo^k'™*/6- 'z,e^el čas. Nisi prišel v belo-črnih špičakih. Prav nič go-tu J' N,c se ne ponašaš s tujo govorico. Govoriš kot ljudje govorijo stavili * jih ne hi bil nikoli zapustil. Takšnega si te ni nihče pred-asta^M M°rda s' tam zunaj postal bolj naš, kot bi bil, če bi bil tu val t h °rda Ce'° moP Toda, medtem, ko me boš ponovno odkri-svoj' b°m vedno malo drugačna kot sem bila, ko si me zamrznil v °dha P^n^tvko srce. Da bi ti ostala ena in ista, edina. In ko boš spet "zemi 2adnJe Pore prepojen z menoj, boš že mislil na vrnitev. Le Zrasl' SPrkišče mojega telesa. Ti bom iz njega dihala in nekaj 'n 7^1 ■ s' bova vedno blizu in še bližja. Da ti bom do konca prva nja. In zemlja v kateri si shodil.
seje nagnetlo okoli gradu veliko obrtnikov, čevljarjev, krojačev, sedlarjev, oljarjev. V dokumentu iz leta 1389 je zapisano, da je Lendava imela zdravnika in uradnika, ki je sestavljal listine in te listine tudi razlagal. Da bi zavarovali svoje trgovske poti in koristi, so pri Dolgi vasi pobirali mitnino.
V svojem največjem razcvetu je merilo veleposestvo Miklosa Eszterhazy-ja 9098 hektarjev, od tega 4978 ha obdelovalne zemlje, 3776 ha gozdov in 344 ha ostale zemlje. Drugo največje posestvo v naših krajih je bilo veleposestvo Marije Zichy.
Listine govorijo o tem, da se je v Eszterhazyjevi dobi začelo umno razvijati gospodarstvo, obnovili so vinograde, zgradili vinsko klet in shrambo za žitarice (klet je še danes v uporabi). Na oddaljenejših delih posestva so na »marofih« vzgajali plemensko govedo. V tem času dobi Lendava tudi prvo šolo in sodstvo.
Do začetka prve svetovne vojne beležimo tudi zametke prve industrije (tovarna dežnikov 1906). Ko je Lendava leta 1890 dobila železniško progo, je postala še bolj pomembna. Proga je vplivala na njen hitrejši razvoj.
Jani D.
HALOŠKI ČLOVEK DUŠANA KERBLERJA
Borut VUd-Prekmurec v Beogradu
Petnajsto leto teče, odkar je Borut Vild zapustil Mursko Soboto, svoje gimnazijske prijatelje, flavto in Spirite, planince in tabornike ter se odtočil za študij grafike na hkovni akademiji v Beogradu. Črna ovca v družini Vildovih, ki je s svojim načinom življenja in predvsem zelo razvito ljubiteljsko dejavnostjo vtisnila taborništvu in planinstvu v pokrajini ob Muri poseben pečat.
Odločiti se za študij jezika v Budimpešti in kasneje grafike na fakulteti v Beogradu najbrž ni bila enostavna odločitev, tudi zaradi tega, ker so vsi tvoji prijatelji odhajali v Ljubljano ali Maribor?
»Odšel sem s težkim srcem, vendar iz čisto enostavnega razloga — želel sem študirati grafiko, kar je bilo pri nas možno edino le v Beogradu. Tu sem se vpisal, doštudiral, se zaposlil kot asistent in ponovno vpisa! na tretjo stopnjo. Takoj po študiju sem hotel Beograd zamenjati za Ljubljano, pa sem v slovenski prestolnici zdržal samo eno leto. Enostavno ni šlo, saj lahko Prekmurec v Ljubljani obstane samo tako, da zgubi svojo pravo identiteto. Tako sem se vrnil v Beograd in od takrat pravzaprav nikoli več nisem razmišljal, da bi ga zapustil.«
Kako živiš v Beogradu kot Borut Vild in kako kot priznan in uveljavljen umetnik?
»Zelo lepo. Poročil sem se z Beograjčanko, pred devetimi meseci postal očka, imam veliko
RITEM MLADIH V ČRENŠOVCIH
Kulturno društvo Tone Plej iz Črenšovec je v nedeljo organiziralo tradicionalno prireditev Ritem mladih. Prireditev so pripravili že sedmo leto zapored, pomembno za uspešno izvedbo prireditve pa je bilo tudi sodelovanje pokroviteljev, predvsem gostilne Jaklin, v kateri je prireditev tudi bila. 18 nastopajočih pevcev oziroma skupin je spremljal ansambel Monitor.
Prvo nagrado žirije je dobil Marjan Marič iz Odranec, ki je izvajal lastno skladbo Adieu, drugo mesto je dosegel Simon Matajič s Hotize, tretjo pa Silvin Korošec iz Murske Sobote.
Žirija občinstva je bila nekoliko drugačnega mnenja o kakovosti skladb in je prvo mesto prisodila Simonu Matajiču s skladbo Ptica lastovica, drugo mesto Marjanu Mariču, tretje pa Ditki Žalig iz Žižkov. Množica obiskovalcev se je z mnenjem žirije očitno strinjala, saj je razglasitev
kulturni koledar kulturni koledar kulturni koledar
PRIREDITVE
LJUTOMER: V nedeljo, 12.maja, ob 14. uri bo na Raz-križju srečanje odraslih in otroških folklornih skupin.
LJUTOMER: V četrtek, 16. maja, bodo ob 10.00 na osnovni šoli Veržej proslavili 10-letnico folklorne skupine.
RADENCI: V nedeljo, 12. maja, ob 15. uri bo v dvorani hotela Radin revija odraslih pevskih zborov gornjeradgonske občine.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA: Vgalerl-ji Kulturnega centra Miško Kranjec je odprta razstava fotografij
6. trienala jugoslovanske foto-
grafije — Profili. Razstava bo
odprta do 12. maja.
MURSKA SOBOTA: V torek, I4.maja, ob 19. uri bodo v galeriji Kulturnega centra Miško Kra-
njec odprli razstavo slik, akademskega slikarja Darka Birse.
prijateljev in delo, ki me osrečuje. Zaposlen sem na likovni akademiji kot asistent na oddelku grafike, še vedno pa se veliko ukvarjam s fotografijo, oblikovanjem in likovno vzgojo mlade generacije. Imam izbran krog prijateljev, predvsem so to umetniki, glasbeniki in novinarji. Ne boste verjeli, da debat in pohajanja po gostilnah ne poznamo. družimo se predvsem po domovih.«
Kako vidiš sedaj svoje Prekmurje, kako življenje vrstnikov, gospodarski in kulturni razvoj ...?
»Povedati moram, da stika s svojo pokrajino nisem nikoli izgubil, tu je Vestnik, ki redno prihaja in seveda stalni stiki s starši! Hitro po odhodu je bil moj
rezultatov sprejela z navdušenim ploskanjem.
Poleg prireditve Ritem mladih je Kulturno društvo Tone Plej iz Črenšovec letos pripravilo že nekaj podobnih kulturnozabavnih prireditev, tudi
10 let uspešnega dela
Kulturno društvo v Petišovcih je dokaj mlado, saj deluje le dobrih deset let. Ustanovili so ga v času, ko je kulturno življenje v lendavski občini ponovno zaživelo. Društvo deluje v kulturnem domu, ki so ga zgradili vaščani, najbolj dejaven je mešani pevski zbor, ki ga vodi glasbeni strokovnjak iz Madžarske, Karoly Horvath iz Lentija. Zbor je že velikokrat nastopil doma in na tujem. Uspešno delujejo tudi citrarji, letos se bodo udeležili letnega tabora citrarjev na Madžarskem, da bi se še bolj izpopolnili. V Petišovcih se te dni pripravljajo na pevsko srečanje (bo 26. maja), v goste pa bodo sprejeli pevce iz D. Lakoša, Čentibe in Madžarske, tako bodo proslavili tudi krajevni praznik. V društvu deluje 73 članov. Načrtujejo večjo aktivnost tudi drugih sekcij, zlasti dramske.
JD
Razstava bo odprta do 28. maja.
LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu je odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Janosa Horvatha iz Sombotela.
LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je odprta stalna razstava likovnih in kiparskih del dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij.
MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure odprta stalna razstava iz muzejskih zbirk.
LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je odprta razstava slik iz muzeja Simulakrumov avtorja Vojka Pogačarja. Razstava bo odprta do 18. maja.
KNJIŽNICE
MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
MURSKA SOBOTA: V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice — pionirski oddelek so
Med šestimi avtorji fotografij, ki razstavljajo svoja dela na 6. trienalu jugoslovanske fotografije v murskosoboški galeriji, je tudi Stojan Kerbler, ki je bn rojen leta 1938 v Ptujski Gori. Avtor na svojih fotografijah predstavlja domačo krajino v Halozah, h kateri se vedno znova vrača in jo raziskuje s fotoaparatom. Ljudi, ki tam živijo, portretira s širokokotnim objektivom, portret pa je vedno v močnem razmerju do okolja, v katerem in s katerim portretiranec živi. V dialogu s portretiranci avtor izhaja iz lastnih možnosti ob-jektivizma tehnične narave in iz psihološko poglobljene prizadetosti. Psihološki portret anonimnega posameznika, s kakršnim se srečujemo vsak dan tudi v naši pokrajini, je na primer fotografija Tesnoba iz leta 1970, ki vam jo predstavljamo.
J. Gabor
odnos do pokrajine, do prijateljev, ki so ostali, precej sentimentalen. Danes je ta občutek drugačen, počutim se, kot da nikoli ne bi odšel. Res pa je, da tako živeti, kot živi moja generacija tukaj, ne bi mogel. Je preveč kravat, preveč dobrih hiš in avtomobilov, preveč pehanja in misli o dobrinah. Tudi jaz bi verjetno, če bi ostal tukaj, vozil kakšen drug avtomobil in ne Diano, ter premogel večje stanovanje ali hišo. Vendar potreba po teh dobrinah nikoli ni bila moj stil, svojo energijo raje izkoristim za kaj drugega. Kultura, ne vem, kaj je ostalo, je j>a dalo Prekmurje v zadnjem času nekaj odličnih likovnih umetnikov.«
Kako občutiš odnos politika—umetnost?
»Sem popolnoma apolitičen tip, politike ne priznavam kot tudi tega ne, da bi se vmešavala v moje delo. Do sedaj nisem imel nobenih problemov, z njo enostavno nisem obremenjen. O politiki se začnem pogovarjati vedno takrat, ko pridem v Mursko Soboto.«
Načrti v bodoče?
»Nimam navade, da bi daleč naprej planiral svoje življenje. Trenutno pripravljam dve razstavi v Beogradu, dokončati želim tretjo stopnjo, se še naprej intenzivno ukvarjati s pedagoškim delom, vse ostalo pa bo prišlo samo po sebi.«
RENATA FICKO
otroški pevski festival pred tedni. V kratkem pa načrtujejo razgovor o življenju in delu Jožeta Klekla, ki je bil ena ključnih osebnosti v predvojni zgodovini tega območja.
J. Gabor
vsak četrtek ob 16.30 do konca maja ure pravljic.
MURSKA SOBOTA: Vsak dan je odprt prodajni oddelek galerije Kulturnega centra Miško Kranjec. Ljubitelji umetnin, vabljeni.
LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, v torek in petek pa od 8. do 15. ure.
LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa vsak dan od 7. do 15. ure.
USPEŠNICE TEDNA
V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo:
Časovni stroj I — Skrivnost Atlantide — Mladinska knjiga
Richard Skery — Moj drugi slikovni slovar — Pomurska založba
Vse kuhinje sveta, 3. izdaja — Cankarjeva založba
KULTURO ZA
KRANJSKE KLOBASE
Počasi, diskretno in vztrajno tudi v našem ljubem Pomurju geslo »kultura in prosveta, to naša bo osveta« vse bolj nadomešča geslo »moli in delaj«. Težava je le v tem, da je dela vse manj, torej je tudi denarja vse manj. In če denarja ni za hrano, ga je treba vzeti v kulturi in izobraževanju, če ga je tam še kaj. Glede na to, da vrhunec gospodarske krize še pričakujemo, se nam obeta tudi vrhunec krize kulture in tako večje duhovno obubožanje regije.
V obdobju družbene zmede se človek pri zavzemanju za kulturo kaj hitro zbega pred vprašanjem, za kakšno kulturo se pravzaprav zavzema. V prejšnjem režimu je bilo to enostavno, saj je človek vedel, da je tisto, kar pomaga ohranjati obstoječi sistem, kulturno, kar ga ogroža, pa nekulturno. Ob demokratičnem vrednotenju drugačnosti pa tudi na kulturnem področju (kolikor ljudi, toliko definicij) nastaja spor ob vprašanju, katera kultura je več vredna. Zato so se tudi začela lomiti kopja ob delu ministra za kulturo. Osrednji problem pa je seveda denar, torej vprašanje, kako razdeliti tisto revščino, ki jo je država namenila kulturi. Mnogi so tudi zastavili vprašanje o večvrednosti posameznih oblik kulturnega udejstvovanja, ali po domače: ali je več vreden pevski zbor, folklorna skupina ali nastop kakega rock benda iz tujine. Za na videz nerazrešljivo vprašanje bi po demokratičnih načelih najlažje našli rešitev z referendumom, kjer bi v našem okolju nedvomno zmagala folklorna skupina, če bi glasovali tudi za Miša Kovača, pa seveda on.
V taki zmedi ima v kulturi seveda osrednje mesto »najvišja in vseobsegajoča umetnost« — politika, ki ji trenutno seveda grejo najbolj v račun tiste oblike kulture, ki so povezane z narodotvor-nostjo. Prav žalostno je gledati nekatere kulturnike, ki si lomijo jezike s političnimi govorancija-mi, ko se spopadajo z drugimi kulturniki, čeprav so se še včeraj na istih barikadah skupaj borili za demokratizacijo slovenske družbe. Zanimivo pa je, da se kregajo o na videz pomembnejših zadevah, kot je kultura.
Edino očitnejše opozorilo na razmere v kulturi je bilo »umetniško dejanje«, gladovni štrajk Dragana Živadinova, v katerem pa se je razkrila vsa nemoč. Minister Capuder je bil lani tudi v Pomurju, kjer so mu naši kulturniki predstavili svoje načrte in ga direktno vprašali, ali bo dal kaj denarja. Minister pa je malo razmislil o vsebini svojega piskrčka in ugotovil, da denarja ne more dati, ker ga nima. Seveda so kulturniki s svojimi načrti >izviseli< tudi v referendumskih programih, ki so propadli. In vse skupaj z razumevanjem in brez gladovne stavke. Kot se za kulturo spodobi.
Tako se nam obeta, da bo preteklo izključevanje drugače mislečih v kulturi danes nadomestilo izključevanje kulture.
Jože Gabor
Literarni večer v Gyoru
Na povabilo mestne knjižnice Gyora sta se tamkajšnjim bralcem pred nedavnim predstavila madžarska pesnika iz Pomurja, Lajoš Bence in San-dor Szunyogh. Predstavljena so bila dela obeh literatov, ki živita v Prekmurju in pišeta v madžarskem jeziku. Na srečanju so spregovorili tudi o literarnem .ustvarjanju pri nas. o uresničevanju narodnostnih pravic in razvoju narodnosti. Srečanje je sodilo v okvir vsakoletnih obiskov literatov iz Gvora in Lendave.
J D
JJSTNiK, 9. NlAJA <991
- - Stran 9
ne zgodi se vsak dan
I JELOVICA J
Rezervni deli
Bolgarija bo uporabila dele in opremo iz nekdanje vzhodnonemške jedrske elektrarne Greifswald, ki so jo lani zaprli, ker ni bila varna. Sporazum o prenosu opreme so dosegli pred kratkim v svetovnem združenju operaterjev jedrskih elektrarn, v katerega je včlanjenih 20 do 30 držav, ki imajo jedrske elektrarne. Oprema iz Vzhodne Nemčije, naj bi, presenetljivo, povečala varnost bolgarske elektrarne Kozlo-duy. Werner Hlubuk iz regionalnega pariškega urada tega združenja je izjavil, da bodo v Bolgarijo poslali rezervne dele in naprave za testiranje. Nekdaj največja vzhodnonemška jedrska elektrarna je bila zgrajena leta 1973 po sovjetskem vzoru, zaprli pa so decembra lani.
PRVA CIRKUŠKA AKADEMIJA V EVROPI
ARAMEJSCINA
KRISTUSOV JEZIK
Tudi evropski cirkus je dobil visoko šolo v pravem pomenu besede. Stalni sedež akademije za cirkuško umetnost je v znanem italijanskem turističnem središču Cesenaticu. Šola, ki je bila ustanovljena leta 1988 in jo vodi predsednik italijanskega državnega cirkuškega zavoda, je edina v Evropi usposobljena za šolanje cirkuških artistov. Bodočim cirkusantom se ni bati za
delo, saj je samo v Italiji približno 150 cirkusov. Namen ustanovitve cirkuške šole je predvsem širjenje izkušenj za otroke cirkuških artistov. Tako bodo lahko ti zapuščali ozek družinski krog in spoznavali tudi svetovno znane artiste.
V petih letih, kolikor traja tečaj, spremljajo otroci poleg normalnega pouka tudi tečaje zgodovine cirkuške umetnosti, os-
novnih cirkuških veščin, od akrobatike do ježe, tečaje komike, plesa, maskiranja in nenazadnje morajo pred maturo izvesti samostojno artistično točko, s katero prikažejo vse svoje znanje, pridobljeno v petih letih. Na akademijo se lahko vpišejo tudi otroci, katerih starši niso cirkusanti, vendar morajo prej pokazati določene sposobnosti za študij cirkuške umetnosti.
Aramejščina je jezik s svetopisemsko preteklostjo: pred 2000 leti jo je govoril že Jezus Kristus. V težko dostopni gorski krščanski vasici Maaluli in v sosednjih muslimanskih vaseh Bachai in Džubadinu 50 kilometrov severozahodno od Damaska govori ta jezik, ki je bil med osmim stoletjem pred našim štetjem in četrtim stoletjem našega štetja občevalni jezik na Bližnjem vzhodu, še 14.000 ljudi. Aramejščina je sorodna hebrejščini. Bila je tako razširjena, da sta v njej napisani tudi svetopismenski Ezrova in Danielova knjiga.
V 1750 metrov visoko ležeči Maaluli in obeh sosednjih vaseh se je arhaični jezik starega Orienta tako dolgo obdržal zato, ker so bile te gorske doline dolgo časa odrezane od sveta in arabščina, ki antični jezikovni otok obdaja kot morje, ni vplivala na aramejščino. Majhna aramejska manjšina v Siriji je ponosna predvsem na to, da svojo govorico govori še.vedno natanko tako, kot so jo govorili njeni pred
MORSKI PSI
Južna Afrika je prva država, ki je na seznam ogroženih živalskih vrst uvrstila belega morskega psa. Ogrožajo ga zlasti športni ribiči. Veliko se jih ujame tudi v mreže ribičev, ki lovijo tune. Južnoafriški minister za okolje je pojasnil, da bo moral vsakdo, ki ga bodo zalotili pri lovu na te živali ali pri poskusu, da bi jih prodajali, v zapor ali pa plačati visoko denarno ceno.
niki pred 2000 leti in da je njihovo krajevno narečje po vsej verjetnosti isto kot sa-maritanščina, ki so jo govorili Jezus in njegovi apostoli.
Sedemdesetletni nadškof Francois Abu Much, grško-katoliški apostolski vikar v Damasku, meni, da bo jezik, ki že nekaj stoletij ne obstaja več v pisni obliki, kmalu izumrl. Cerkveni dostojanstvenik, doma iz Maalule, ve, da bo zaradi turizma, ki ga pospešuje država in zaradi izseljevanja mladih v glavno mesto, arabščina počasi nadomestila njegov domači jezik.
Šolska in vojaška obveznost še dodatno prispevata k hitrejšemu zginevanju aramejskega jezika v Siriji. Otroci in odraščajoča mladina tega jezika sploh ne uporabljajo več, če pa že, potem le v ozkem družinskem krogu, in še to prepletenega z arabizmi. Le starejši ga še znajo pravilno govoriti. Jezik hitro zgineva.
Nadškof Abu Much namerava še letošnje poletje prirediti trimesečni jezikovni tečaj. Skoraj 700 družin, ki
Referendum o svetovni razstavi na Dunaju
Dunajčani bodo od 14. do 16. maja odgovorili na vprašanje, ali so za to, da Dunaj leta 1995 (skupaj z Budimpešto) organizira svetovno razstavo. Referendum so naznanile tri stranke dunajskega mestnega parlamenta, kjer je med prebivalci Dunaja (pa tudi Budimpešte) precej nasprotovanja tej prireditvi. Veliko kritikov tega projekta meni, da razstava ni potrebna, daje predraga in da ni rentabilna, koristi pa naj bi prinesla samo določenim nosilcem projekta, ne pa mestu in njegovim prebivalcem. Na anketnem lističu bo izrecno poudarjeno, da bodo razstavo organizirali zasebni investitorji, in to brez političnega vpliva. Mestni očetje pa bodo izkoristili priložnost in meščanom hkrati še zastavili vprašanje o gradnji jeza na Donavi oziroma nove elektrarne. Upajo, da se bodo prebivalci izrekli za svetovno razstavo, saj je zanjo že pripravljeno zemljišče na levem obrežju Donave blizu sedeža OZN, zbran je denar, izbran pa je že tudi simbol razstave.
Najtežji zlatnik
Najnovejšo serijo avstralskih zlatnikov je skovala kovnica Gold Corporation iz Pertha.
Med njimi so tudi najtežji kovanci (zlati novci) na svetu, ki tehtajo natančno kilogram. Kmalu jih bodo začeli prodajati na Japonskem. Za vsakega od njih bo tre--ba odšteti 1,9 milijonov jenov (10.000 avstralskih dolarjev).
so se iz Maalule izselile v Damask, je obljubilo, da bo na tečaj poslalo svoje otroke, starši pa se jim bodo pridružili ob koncu tedna. Pomanjkanje denarja jim ne bo delalo težav. Maalulski trgovci so že obljubili, da bodo finančno podprli oživljanje jezika. Premeteni turistični strokovnjaki pa že načrtujejo poceni hotele na bližnjih obronkih hribov, kamor bodo skušali zvabiti tudi tujce na večtedenski študij jezika
Prijavilo se je že 15 prostovoljnih učiteljev. Vodja projekta nadškof Abu Much pa meni, da bo za reševanje jezika treba storiti še mnogo več: »Ne le da moramo govoriti aramejščino, naučiti se jo moramo tudi pisati.« Ne ve sicer, katera pisava bi prišla v poštev, vendar se zanaša na pomoč jezikoslovcev, ki po njegovem prav gotovo najbolj vedo, kako je treba pisati Gospodov jezik. To pa učenjakom ne bo preveč lahko, saj mnogi zgodovinarji menijo, da Jezus Kristus sploh ni znal pisati.
Američani na vesoljski postaji Mir
Po ameriško-sovjetskem sporazumu, ki so ga podpisali 15. marca, bo prvi Američan, ki bo bival na sovjetski orbitalni postaji Mir, učitelj. S sovjetskima kolegoma bo v vesolju 14 dni, v vesolje pa bo poletel v misiji, ki je načrtovana za leto 1993. Novico je sporočil Wayne Matson, predsednik zasebne organizacije Ae-rospace Ambassadors, ki skuša pospeševati izobraževalne vesoljske projekte. Program ameriške agencije za vesoljske raziskave
Neprizanesljivi učitelji
Telesne kazni so na Japonskem še vedno ena od vzgojnih metod. V najnovejšem poročilu pravosodnega ministrstva je podatek, da je bilo med letoma 1985 in 1989 sodiščem ali združenjem za človekove pravice prijavljenih 450 primerov hudih telesnih poškodb, ki so jih učitelji prizadeli učencem. Sedemdeset odstotkov telesno kaznovanih dijakov je bilo huje poškodovanih. Med učitelji, ki uporabljajo take »vzgojne metode«, je največ mladih ljudi med 25. in 29. letom. Najpogostejši načinr kaznovanja so pritiskanje prižgane cigarete na kožo, siljenje učenca, da je hrano, povaljano v pesek, neredko pa tudi pljuvanje neposlušnih otrok.
Pravosodno ministrstvo bo šolam kmalu poslalo okrožnice, v katerih bo zahtevalo, naj učitelji opustijo telesne kazni.
POČASTITEV
BRATOV LUMIERE
Medtem ko v Los Angelesu podeljujejo Oskarje, bodo v salonu pariškega hotela Scribe rekonstruirali prvo filmsko predstavo v zgodovini, ki sta jo 28. decembra leta 1895 priredila brata Lumiere. Gostitelj pariške počastitve bratov Augusta in Louisa bo filmski igralec Michael Caine. Prva filmska projekcija v zgodovini je bila v »indijskem salonu« Grand cafeja v Parizu, ker pa so to kavarno že porušili, bodo salon rekonstruirali v hotelu Scribe, ki so ga zgradili namesto porušene kavarne.
(NASA), ki ima naslov Učitelj v vesolju, so začasno preložili po nesreči shuttla Challenger leta 1986, v kateri je umrlo sedem članov posadke, med njimi tudi učiteljica Christa McAuliffe.
Imena 10 kozmonavtov, ki so jih izbrali za potovanje na postajo Mir, bodo sporočili julija leta 1992. Od njih bodo za trening v sovjetskem vesoljskem središču izbrali dva, le eden od njiju pa bo potoval v vesolje.
Tridesetletnica prvega poleta v vesolje
Preden se je Sovjetska zveza začela ukvarjati z vesoljskim programom s posadko, je v krožnico okrog Zemlje izstrelila šest tovorov. Prvi trije Sputniki (v letu 1957) so bili izstreljeni s klasično nosilno raketo, znano tudi pod nazivom SS 6. Leta 1958 so bili že opravljeni neuspešni poskusi z izstrelitvami proti Luni. Ti poleti skupaj s tremi uspehi v letu 1959 so omogočili polet tristopenjske verzije omenjene rakete. To je bila A 1 ali SL 3, ki je bila v modificirani obliki znana kot raketa Vostok.
Aprila leta 1958je inženirska skupina Sergeja Koroljeva že zasnovala končno okroglo obliko modula, ki naj bi vstopil v ozračje Zemlje. Avgusta 1958 je šla v obravnavo študija o tem in do novembra so strokovnjaki izrekli svoja mnenja. Odločili so se za projekt orbitalnega poleta s pilotom (kozmonavtom).
Začelo se je podrobno konstrukcijsko delo z Vostokom. Konec leta 1959je bil že narejen prototip, ki pa še ni imel toplotne izolacije. Odločeno je bilo, da bo Vostok popeljal kozmonavte v nizko krožnico Zemlje. Če zavorna raketa v primeru napake ne bi vžgala, naj bi kozmonavt sam v desetih dneh vstopil v ozračje, tako da bi imel možnost za preživetje. Kot rezultat tega so vse vesoljske ladje vrste Vostok imele na krovu dovolj opreme za desetdnevni polet.
V začetku leta 1960 so bili izvedeni prvi preizkusi pristajalnega modula ali kapsule. Vendar Sovjeti še nekaj časa niso bili ravno pripravljeni, da bi se preizkusili v vesolju. Prva izstrelitev Vostoka je bila 15.maja 1960, in sicer brez kozmonavta. Po štirih dneh manevriranja je bilo vesoljsko plovilo usmerjeno v napačno smer. Namesto da bi ga zavorna raketa spustila nazaj proti Zemlji, ga je dvignila v višjo krožnico.
Drugi poskus je bil narejen julija, vendar je odpovedala nosilna raketa. Naslednji mesec je bilo novo vesoljsko vozilo uspešno izstreljeno in je imelo na krovu biološke vzorce ter dva psa. Sputnik je bil po dnevu letenja v Zemljini krožnici varno spuščen na Zemljo. Ponovitev tega poleta decembra ni uspela, ker je kapsula prišla v ozračje pod napačnim kotom in je zgorela. Se en polet v decembru je bil neuspešen, in sicer zaradi težav s tretjo nosilno stopnjo, vendar pa jim je kapsulo z biološkimi vzorci uspelo rešiti. .
V začetku 1961 je na izstrelišče Bajkonur prišlo troje Vostokov za polete s človeško posadko.
Prvi poleti s posadkami
V letu 1959 so sovjetske oblasti začele med vojaškimi piloti rekrutirati člane za posadke prvih vesoljskih ladij. 14. marca 1960 se je začelo že prvo urjenje dvajsetih potencialnih kandidatov. V maju 1960je bilo izbrano šest kozmonavtov, ki naj bi se urili za polet z Vostokom. Do januarja 1961 so to skupino sestavljali Bikovski, Gagarin. Neljubov, Nikolajev, Popovič in Titov.
Prvi polet s posadko se je začel ob 6.07 po univerzalnem času, in sicer 12. aprila 1961, ko je nosilna raketa tipa SL-3 poletela z Bajkonura in je nosila v svojem vrhu kapsulo Vostok z Jurijem Gagarinom na krovu. Po enkratnem obkroženju Zemlje je vstopila v ozračje Zemlje. Na višini sedmih kilometrov je Gagarin odskočil s padalom, kapsula Vostok pa je sama ločeno pristala s padalom. Uspešen polet Vostoka 1 je Sovjetom omogočil novo prednost na njihovem dolgem seznamu uspehov v vesolju. Gagarin je postal mednarodni heroj.
Koroljev je želel, da bi Gagarinovemu poletu sledil polet, ki bi zajemal trikotno obkroženje Zemlje, vendar so ga pregovorili za kar celodnevni polet. Avgusta 1961 je bil izstreljen Titov in ravno v tem letu se je prvič pojavila vesoljska bolezen. Titov je imel skoraj ves čas težave, ki so še najbližje slabosti ali morski bolezni.
V začetku 1962 se je začela uriti še ena skupina kozmonavtov, ki je vsebovala tudi skupino petih žensk. Med njimi je bila tudi Valentina Te-reškova. Urile so se za en sam polet na Vostoku. Skupina ni bila razpuščena pred letom 1969, poletela pa je samo Tereškova.
Prišlo je do skoraj leto dni dolgega premora, predno so polete obnovili; potem so se dogodki hitro odvijali. V nekaj dneh sta iz istega izstre-lišča poletela Vostok 3 in Vostok 4. V prvem je potoval Nikolajev, v drugem pa Popovič. Na skoraj enaki orbitalni višini sta se vesoljski plovili približali na samo 6,5 kilometra. Vostok 3 je ostal na krožnici štiri dni, Vostok 4 pa tri dni.
Do nadnjih poletov programa Vostok je prišlo junija 1963. Prvo je bil izstreljen Bikovski z Vostokom 5, ki je potem pet dni potoval po krožnici (kar je še vedno najdaljši polet za enočlansko posadko). Vendar pa je njegov polet zasenčila Valentina Tereškova, ki je bila izstreljena na krovu Vostoka 6 in za dolge čase edina ženska v vesolju. V krožnici je ostala tri dni.
Odprimo okna, naužijmo se zraka, ne bojmo se komarjev!
KOVINOPLASTIKA JE ONEMOGOČILA KOMARJEM VSTOP V SPALNE IN BIVALNE PROSTORE S KOMARNIKOM P IN KOMARNIKOM R.
KOMARNIK P je namenjen za okna in balkonska vrata s polkni, KOMARNIK R pa za okna in balkonska vrata v samostojni izvedbi ali
v kombinaciji z roletami.
•	hitra montaža in preprosta uporaba
•	učinkovito prezračevanje prostorov
•	mreža je ojačana s steklenimi vlakni.
VSE INFORMACIJE IN MONTAŽA: AGROMAT, PTUJ, tel..: (062) 773-314 Informacije in prospekti: KOVINOPLASTIKA LOŽ
61386 STARI TRG PRI LOŽU
TeL: (061) 707-422, fax: (061) 708-466
Prikaz bočne pritrditve KOMARNIKA P @ in zaskočna pritrditev KOMARNIKA R ®
Zapenjanje mreže v spodnjem položaju (D in sprostitev O
Komarji, STOP!
«
SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI
1. ČRTA ZAKONA
Sodobni hiromanti to črto imenujejo tudi črto skupnosti, verjetno iz enega samega vzroka, ker danes zakon v klasičnem pomenu besede nima več takšen pomen, kot ga je imel nekoč. Tudi uradna zakonodaja ne dela razlik med zakonom pred matičarjem in izvenzakon-sko zvezo.
Nekateri hiromanti so pri njenem tolmačenju šli tako daleč, da jih ločujejo tudi po svojem pojavljanju na moških, od tistih, na ženskih dlaneh. In to na način, da črta zakona na ženski dlani res pomeni zakon, na moški pa govori samo o tistih ljubeznih ali zvezah, ki so v možganih moškega, a potem tudi na njegovih dlaneh pustili tragove. Torej so to bile zveze, ki so jim resnično nekaj pomenile. Od vseh črt, ta črta privlači največjo pozornost. Vsi bi namreč radi vedeli ali se bomo poročili ali ne.
Tako to črto imajo vsi, ki so poročeni, so bili ali se bodo poročili.
Ta črta lahko pomeni tudi našo neuresničeno skrito ljubezen.
Pojavljanje te črte na Merkurovem hribu, na zunanji strani dlani, številčnost, dolžina in intenzivnost pojavljanja so v tesni povezanosti z določenimi drugimi indikacijami, ki se pojavljajo še kje drugje na dlani.
Črna točka na črti glave pod Saturnovim hribom. Zelo globoka m rdeča črta zakona: »Oseba je bila zelo nesrečna v zakonu. Stalni nesporazumi in kreganja so ga pripeljali tako daleč, da ga je žena zastrupila.«
v ’
?4
*
za vsakogar nekaj
Črta zakona
1	— lepo začrtana črta zakona — dober zakon
2	— črta zakona se vzpenja do Apolonovega hriba — zakon z mlajšo osebo
3	—otok na črti zakona— nasilne prekinitev zakonske zveze
5	— točka na črti zakona ~~ zakon iz računa
6	— črta zakona nagnjena k črti srca — izguba partnerja
7	— več črt — več zvez ali zakonov
ŠIFRA: PANDA
Zdaj je še čas, da spremenite nekatere svoje pridobljene lastnosti: nezaupljivost, sramežljivost in skrajno občutljivost. Z primerno mero volje na zalogi si lahko ustvarite samozavest. Z njo boste premagovali marsikatere stresne situacije vsakdanjega življenja.
osebne okvire gibanja, ravnanja in razumevanja stvari, ampak skrajnost na nekem področju ni vedno dobra in zaželjena.
Življenje je še pred vami in to dolgo. Prizanesite mu z norostmi, naredite si ga zanimivejšega in prijetnejšega.
Sprenjene okoliščine vam bodo pomagale lažje razumeti sebe in druge. Lažje boste našli nove prijatelje in kasneje pravega partnerja, ki bo za vas pravi in edini.
Težko se boste ločili od staršev. Vezi med vami in njimi so zelo močne. Res je, da jih zdaj še rabite, toda starejši boste, manj bodo ti lahko neovirano vplivali na vaše življenje.
Ne izolirajte se,, svet je lep in enkraten, kot je lahko tudi naše življenje.
Za pridobivanje življenjskih in poklicnih izkušenj vam bo osamljenost pomagala v toliko, kolikor boste preudarno razmišljali o svojih dejanjih in postopkih. Pod tem pogojem vam uspeh v poklicu ne bo izostal. Ljudje vas kljub temu imajo radi, ker ste skromni in jim radi priskočite na pomoč.
Dolžnostim in odgovornostim se ne smete izogibati.
Nasvet: Delajte na sebi. Odkrivajte se. V vas sta več kot dve osebi. Za druge ste zato lahko zelo zanimivi.
Vsi, ki nam pošiljate svoje odtise, želeli bi pa odgovor na kakšno konkretno vprašanje, morate to pripisati in poslati skupaj v pismu.
Veliko hrupa za nič
Računalniška mrzlica na veliko trese Ameriko, vendar pa zaradi računalnikov Američani niso nič pametnejši, pa tudi življenja si z njimi niso preveč olajšali. Najnovejše raziskave so pokazale, da je skoraj 70 milijonov Američanov vsak dan v stiku z računalniki. Število uporabnikov računalnikov se je od leta 1984 povečalo za 30 milijonov. Zdaj ima računalnik približno 15 odstotkov gospodinjstev in polovica učencev v šoli. Strokovnjaki pa opozarjajo, da Američani vso to zamotano tehnologijo v glavnem uporabljajo za povsem trivialne namene: kot pisalni stroj in za igranje video igric. Samo 41 odstotkov hišnih računalnikov je opremljenih s trdim diskom, ki je nujno potreben za uporabo najsodobnejšega softwara, le 23 odstotkov jih ima modem, napravo, ki s pomočjo telefonskih linij povezuje računalnik s komunikacijskimi mrežami, lesarski tiskalnik pa je kupilo 11 odstotkov »kompjuterizi-ranih« Američanov.
ZA UUBITEUE CVETJA
cvetlični horoskop
Naš današnji slavljenec je gospod Miki Roš, samostojni kulturni delavec, iz Murske Sobote, rojen v znamenju BIKA.
Za bike astrologija pravi, da so prijetni, prisrčni, zvesti in velikodušni. A gorje tistim, ki so jih nalagali ali prevarali. Takrat je razhod hipen in dokončen. So »trdni kot skala«. Dajajo vtis, da bi potres pri njih izzval samo lahen stresljaj, medtem ko se okrog njih vse ruši. Zato vlivajo veliko zaupanja. Torej jim zaupajte, zaslužijo si to. Biki spadajo v skupino ustvarjalcev z največjo domišljijo. So izraziti umetniki. Za gospoda Bika astrologija še pravi, da je zelo privlačen, a se nikakor ne tru-
di, da bi ugajal, (p prav to ga dela privlačnega! Obnašajte se do njega odkrito, direktno, ker ne prenaša licemerstva. Če ga ljubite, izvolite ... In recite mu to! Ženam še ta nasvet: Ko pridete do Bika, ne pojdite dalje, nikogar boljšega ne boste našle ... Še to: BIKI ljubijo cvetje, pisano kot cvetoči travnik.
Olga Varga
Telovadba za utrujene oči
Delo pred računalniškim zaslonom oči utrudi. Pomagamo si tako, da dlani močno
V razumevanju sveta ste preveč konzervativni. Vsi mi si več ali manj postavljamo in si moramo postavljati
drgnemo drugo ob dokler ne postanejo Izbočene ogrete dlani mo na zaprte oči in minuto globoko in
drugo, vroče.
položi-kakšno enako-
budimo nastajanje solzne tekočine. Tako ne bomo imeli razdraženih in zardelih oči.
Za utrjevanje in sproščanje oči je dobro, da veki močno zapremo, ne da bi jih zatiska-
li. Napetost držimo 10 sekund, potem pa popustimo. Oči na široko odpremo, vendar pazimo, da ne namrščimo čela.
Kupon za brezplačno analizo Inie in priimek___ Datum rojstva______________ Točen naslov_____
POLICA IZ OPEK
merno dihamo. Toplota in globoko dihanje bosta takoj omilila napetost.

Šifra
Kupon pošljite na naslov: Zavod za časopisno in radijsko dejavnost, Titova 29, Murska Sobota (Za Skrivnost vaših
Oči moramo večkrat odtrgati od zaslona in brezciljno potovati s pogledom po prostoru.Dobro je tudi, da večkrat zazehamo ter tako spod-
Varujte svoje srce
Po hudem prehladu, gripi ali pljučnici morajo biti previdni predvsem ljudje s slabim srcem, saj jim lahko pusti okužba trajne posledice na srcu. Zdravniki pravijo, da glog krepi srce, ki je oslabelo od starosti, za šibko srce in proti motnjam srčnega utripa. Ne povzroča odvisnosti, učinek se po daljšem uživanju ne zmanjša in tudi škodljivih stranskih učinkov se ni treba bati.
Pa še to
ocxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
!
Na murskem valu
Glasujem za:
Izvajalec:
Polic v stanovanju in počitniški hišici nikoli ni dovolj. Kupovati nove, je predrago. Z malo domišljije in spretnosti polico lahko napravite sami. Koristno polico, ki je tudi dekorativna, napravimo iz opeke. Le-ta mora biti cela, po možnosti okrasna, lahko pa tudi navadna, ki jo premažemo z brezbarvnim lakom, da se ne kruši. Kako jo zlagamo, prikazuje slika. Kot nosilni element uporabimo obdelane, izolirane in z brezbarvnim lakom premazane lesene deske. Zaradi ravnotežja police naj ne bodo višje od 90 centimetrov. Opeko polagamo na vsak meter dolžine.
Več kot 150 največjih svetovnih podjetij in družb se je obvezalo, da bo podprlo ekološko listino, ki so jo pred kratkim sprejeli na konferenci v Rotterdamu. Dokument se nanaša na ponovno uporabo odpadkov (recikliranje) in učinkovito izrabo naravnih virov.
Tako imenovana »rotterdamska li- . stina«, ki jo je sestavila mednarodna trgovska zbornica s sedežem v Parizu, poziva družbe, naj se preusmerijo na izdelke, ki ne škodujejo človekovemu okolju, se dajo ponovno predelati ali v okolju razpadajo in za njihovo izdelavo ni potrebno veliko energije. Med podjetji, ki takšno usmeritev podpirajo, so ameriška Mobil, General Motors, Ford, švedski Volvo, nemški Volksvvagen in • britanski Petroleum.
Skladba:
KUPON 13
lestvica najboljših narodno-zabavnih melodij ta teden:
, ROJSTNA VASICA — Ans. Toneta Čučka f VZPON NA TRIGLAV - Marela
RDECl CVET — Beneški fantje
? LUJZEKOVA VOZNIŠKA - Prerod
■ MI MEJAŠI SMO PAJDAŠI - Šimek, Sagner
negovalec meseca:
KOJSTNA VASICA — Ans. Toneta Čučka
Vaše predloge pošljite na dopisnici na naslov: Radio Murska Sobo-"}’ Titova 29, Murska Sobota. Glasovnice bomo izžrebali in nagra-«ili.
l^nV*C0 domačih pesmi lahko poslušate vsak četrtek od 18.00 do domc °ddaT Radia Murska Sobota Zaigrajmo in zapojmo po AK^ajenci:
^DREJ ŠPINDLER, Partizanska 6, Maribor
MAJC, Kocljevo naselje I, 69231 Beltinci
PDJAN ŠKRABAN, Domanjševci 27, 69206 Križevci v Prekmur-
Kuhajte z nami
Skutin narastek
Potrebujemo: 350 g skute 2 z ici jedilnega škroba, 4 jajca, 1 vanilin sladkor, 75 g kisle in 75 g sladke smetane, 150 g sladkorja, maščobo za pekač, sladkor za potresanje sadje
Skuto gladko razmešamo z rumenjaki, jedilnim škrobom in vanilinom. Pečico ogrejemo na 180 stopinj. Sladko in kislo smetano stepemo, med stepanjem dodamo polovico sladkorja. Iz beIja-kov stepemo trd sneg, vtepemo drugo polovico sladkorja. Med skutno zmes zamešamo smetano in sneg iz beljakov. Damo v namaščeno ognjevarno posodo s premerom 20 centimetrov. Postavimo v pečico in pečemo 35 do 40 minut da se na vrhu svetlorjavo zaoeče Narastek nato pustimo v izklopljeni pečici se 5 minut, da nočiva Narastek postavimo na mizo, debelo ga potresemo s sladkorjem in okrasimo s svežim sezonskim ali pa z vloženim sadjem.
SESTAVIL MARKO NAPAST	MOZARTO- VA OPERA	GEOMETR. TELO, DVAJSE-TEREC	KROŽNO NASELJE AFRIŠKIH LJUDSTEV	MESTO V IRANSKI POKRAJINI LARISTAN	STARO-BOLGARSK KRALJ	MANJŠA ŽIVA MEJA	ATIŠKI HEROJ
CVETLICA, KI RASTE ZLASTI PO JASAH							
ORNAMENT							
VEČERNA ZABAVA ALI SLAVNOST							
JUNAKINJA ROMANA »APRIL.. M, MIHELIČ				NORVEŠKA REKA			
				»KRALJICA« ŠPORTA			
ELEKTRO- CENTRALA NA DRAVI					CELJE		
					BEOGRAJSK NOGOMETNI KLUB		
ANITA EKBERG			NOSILNO DEBLO				
			STAROGRŠKI KIPAR				
MESTO NA SEVERU ZAMBIJE						ODLIV	ZAČETEK DIRKE
GRŠKI OTOK V EGEJSKEM MORJU							
SOL SEČNE KISLINE					DRAGO TRŠAR		
					NIKOLA TESLA		
ZNAK ZA ŠAHOVSKO TRDNJAVO		ČRNILO					
		REPUBLIKA LIBANON					
POLJEDELSKI VLAČILEC							
IT. FILM. IGRALKA MARTI-NELLI					AVTOMOBILSKA OZNAKA KUTINE		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Slomšek, ta-pioka, opankar, Lola, Ra, ENI, kit, Tc, Mate, sitar, A, Ignac, mok, EMO, oktavan, tautara, enkalon.
> 9. MAJA 1991
Stran 11
odsev mladosti
Otroštvo in mladost brez cigarete
BILA STA NAŠA GOSTA
Teden boja proti kajenju je. Škoda, da je le en teden v letu. Razmišljam in pridem do zaključka, da je cigareta nevarna za kadilce in nekadilce. Bolezni dihalnih organov so pogoste, a jim vedno zdravniki niso kos.
Grozno se mi zdi, ko zagledam nosečo žensko s cigareto v roki. »Ali ne razmišlja o svojem naraščaju?« se sprašujem. Odgovor je na dlani. »Najbrž ne misli nič.«
Gledala sem oddajo o kajenju po televiziji. »Cigareta je nevarna za kadilca in nekadilca,« so ponavljali.
Takrat, v tistem trenutku, sem prvič resno pomislila na mojega očeta. Zelo kadi. »Kako bi mu
povedala, da se bojim zanj,« sem resno razmišljala. Zbrala sem pogum in odšla k njemu. Bil je v kuhinji s cigareto v roki. »Očka, zakaj kadiš?« sem ga čisto resno in zaskrbljeno vprašala.
Dobila sem odgovor: »Nataša, saj veš, da vozim avto in me tudi ves teden ni domov. Sam sem, nimam spremljevalca, zato se tako kratkočasim. Ali me razumeš?« »Ne, čisto te ne razumem, saj veš, da cigareta uničuje tvoje življenje. Jaz pa se zelo bojim zate,« sem mu dejala.
Na obrazu sem opazila globoke misli, a odgovora ni bilo. Odšla sem brez besed.
Čez čas sem opazila, da nisem uspela. Očka še naprej kadi. Mogoče bom še kdaj poskusila, a takrat malo drugače.
»Zakaj ne bi vzel na pot radia, zakaj si ne bi prepeval med vožnjo, zakaj ne bi bolj natančno spremljal prometa na cesti,« sem si odgovorila.
Vsem mladim bi rekla le to: »Cigareta vas ne dela odraslih, dokazujte se na drug način. Starejši in stari, razmišljajte o zdravju tistih, ki živijo v vaši bližini, če že o sebi in o svojem zdravju ne razmišljate.«
Mislim, da bi bilo najbolje, da bi tovarne nehale izdelovati cigarete.
SKRITA RISBA
Nataša Lepoša, 6. r., OŠ Janko Ribič,. Cezanjevci
Lojzka K. ostaja še vedno skrivnostna, čeprav odlično riše. Dvakrat smo naredili izjemo in ji spregledali to njeno >skrivanje<, zdaj pa res ne gre več. Zato proglašamo za najboljša risarska detektiva minulega tedna Andreja Krpiča, četrtošolca iz Murske Sobote, in Robija Krajnca, drugošolca iz Gornje Radgone.
P. S.: Ta prispevek je bil nagrajen v natečaju Rdečega križa Slovenije na temo Otroštvo in mladost brez cigarete.
Poznate srednje velikega moža, v kavbojkah in polovru, s šalom okrog vratu? Ne poznate?! To je vendar Janez Hočevar. Sprašujete, kdo je to? Ja, Rifle vendar. In ta tovariš, oprostite, gospod, nas je s svojo sodelavko Majo razveslil v šolski telovadnici. Po končanem nastopu so ju zlasti mlajši zelo občudovali, mnogim sta dala tudi svoj avtogram, midve pa sva ju zaprosili za pogovor.
— Ze najmlajši vas poznajo po vašem šalu in kapi. Kdo vam ju je spletel in kako dolgo sta že vaša last?
»Kdo ju je spletel, ne vem. Ko smo začeli snemati Podarim — dobim, se je nekdo spomnil, da bi bilo dobro, če bi imeli kak zaščitni znak. Tisti trenutek smo se spomnili na kapo in šal, ki ju potrebuje veliko smučarjev.
— Sošolci so se zelo zanimali za ta rekvizita. Ali ste ju pripravljeni prodati in kakšna bi bila cena?
»Ne bi ju prodal za noben denar, torej ju je nemogoče kupiti, saj mi bosta drag spomin na sta-
ra leta.
— Ali sproti, ali prej?
»Vse je
vaše šale nastajajo so pripravljene vna-
pripravljeno vnaprej,
PRED IZBIRO POKLICA
OBRAČUN
Ko smo pred osmimi leti prišli na šolo, smo bili še majhni. Leta so minevala in mi smo rasli. Dosti žalostnih reči smo slišali, a tudi veselih. In če pomislim nazaj na naša leta, kaj vse smo prebredli, ne bi nihče verjel. Sedaj že sedimo v osmem razredu in dan za dnem premišljujemo o poklicih.
Prišli smo pred najtežjo odločitev. Prav gotovo se vsakdo vpraša, le kam naj gre. Tudi jaz se sprašujem. Vsak dan se srečujemo s tolikimi poklici, da nam res zmeša glave. Če pa še pomislimo na svet, v kakršnem živimo, je res groza. Vsi skupaj se bomo razbežali po celem svetu in če se čez kakoleto srečamo, se mogoče več ne bomo poznali. Nikoli več ne bomo drug drugemu pomagali kot zdaj, le šli bomo en poleg drugega, se pozdravili ali pa niti ne. Kaj moremo, čas beži in enkrat v življenju seje treba odločiti. Pri tej odločitvi imamo velike težave, zato nam tudi sola veliko pomaga.
Nekatere veseli mizarstvo, nekatere trgovski poklic, mene pa povsem šivanje in delo z blagom. Zato sem se že skoraj odločila za tekstilnega konfekcionarja. Ta poklic mi je pomagala izbrati šola. Tudi s starši sem se pogovarjala o tem. Da bi se bolj seznanili s poklici, smo imeli informativni dan na šolah. Vsakdo je obiskal šolo, kjer bo nadaljeval šolanje. Nekatere veseli tak poklic, kjer bo sprejemni izpit in zaradi slabega uspeha ne more v to šolo.
Moji starši me dan za dnem sprašujejo, če sem se že odločila. Jaz pa samo odkimavam, da še ne. Ker pa se čas izteka, bo treba pohiteti. Res je težka ta odločitev, saj se moram odločiti za tak poklic, ki ga bom z veseljem opravljala in se z njim ukvarjala vse življenje. Moja sestra ima doma šivalni stroj, zato tudi jaz tu pa tam malo šivam. Tako vse kaže, da bom res postala tekstilna konfekcionarka.
ožman, 8. r.
Dobrovnik
čeprav pri nastopu mora izgleda-ti, kot da vse nastaja sproti.«
— Kaj pa Moped show?
»Ta pa nastaja v živo ob sredah zjutraj, ker se posmehujemo iz tistega, kar je v tistih dneh aktualno.«
— Vama je ljubše, če vaju na-zivamo z gospod in gospa ali tovariš in tovarišica?
»Skoraj vsi naju tikajo in nočeva, da bi še imela to reč zraven, kar Rifle in Maja bo dobro.«
— Rifle, vam ostaja kaj časa tudi za dom in družino?
»S svojo družino se ukvarjam toliko kot vaši očetje z vami, čeprav veliko delam.«
— Kako usklajujete svoje delo na mnogih prodročjih?
»Jaz sem v svobodnem poklicu, sem svoboden igralec.« (Rifle)
»Jaz sem po poklicu igralka, zaposlena sem v gledališču, kjer sem se spoznala tudi z Rifletom in Tofom. Tako sem prišla tudi k
Moped showu. Z Rifletom in Tofom tako sodelujem že 9 let.« (Maja)
— Ali imate kaj časa tudi za branje knjig?
Rifle: »Za branje knjig nimam časa. Če po pravici povem, to leto nisem prebral nobene knjige. Največ berem med dopustom.«
Maja: »Tudi jaz imam bolj malo časa za branje. Berem knjige, a se včasih zgodi, da berem katero knjigo tudi po 4 mesece. Med dopustom se tudi jaz zagrizem v knjige.«
— Kakšni se vam zdimo Prekmurci? Bi živeli v naši sredini?
Rifle: »Ne mislim zdaj kar tako govoriti, ker sem med vami. Kar bom sedaj povedal, bom povedal iz srca. Zmeraj, ko sem bil v Prekmurju, so me ljudje lepo sprejeli. Tukaj sem se vedno zredil za kakšen kilogram, saj ste zelo gostoljubni in prijazni.«
Maja: »Zdite se mi super in tudi živela bi pri vas, saj ste zelo dobrosrčni.«
V upanju, da nas bosta še kdaj obiskala, sva se zahvalili za potrpežljivo odgovarjanje.
Sabina Kocet, 7. a Jasna Litrop, 7. b OŠ Štefan Kovač, TURNIŠČE
ATT Aid VaOlfi" •
Prejšnjič smo vas spraševali, ali veste, koliko kvadratnih kilometrov meri Pomurje. To ste seveda lahko pogledali v leksikon in tako ste skoraj vsi pravilno odgovorili — 1337 kvadratnih kilometrov. Knjižno nagrado, ki jo prispeva Knjigarna in papirnica Dobra knjiga iz Murske Sobote, pa bo prejela Žilja-na Horvat iz Dolnje Bistrice. Čestitamo!
19. vprašanje: Ali veste, koliko je v Pomurju osnovnošolcev?
ODGOVOR: a) okrog 25.000
b) okrog 8.200
c) okrog 14.000
Žrebanje pravilnih odgovorov bo 17. maja.
BRANKO ŽUNEC
Kaj se more od nečistega za čisto razglasiti in kaj more od laži biti resnično?
(Sirah)
S
V)
S

9
5
0)
GQ
0
S*
Na polovici našega podlistka osvežimo spomin na biografijo razvpitega Oznovca oz. Udbovca, kot jo je v lanski dvojni številki revije Borec (štev. 10-11/90, oktober-no-vember 1990) pod opombami besedila Marije Dornik, Duhovnik in revolucionar, Nekaj postaj na življenjski poti Jožeta Lampreta (str. 912—945), objavil Mile Pavlin.
Bogdan Hrovat-Miha. Partizansko ime Miha je bilo dokaj pogosto, zato so k Hrovatovemu nekako neuradno dodali še »Puklasti«, po njegovi prirojeni telesni hibi, zaradi katere je vsakomur ostal v spominu. Bogdan Hrovat izhaja iz družine primorskih beguncev, ki se je naselila v Mariboru in 1941 še enkrat emigrirala v Ljubljano. Od tam je Bogdan kot gimnazijski dijak 1943 odšel k partizanom na Dolenjsko, od koder so ga še isto leto poslali na Štajersko, kjer je ob koncu leta postal načelnik Varnostno obveščevalne službe za mariborsko okrožje. Začasno je pod njegovo pristojnost prve čase po ustanovitvi spadala tudi Zidanškova brigada. Poleti 1944 je bil premeščen v Belo krajino, konec 1944 pa v Prekmurje za pooblaščenca Ozne. Do samomora 1948 je bil oficir Upravne državne varnosti, najprej v Mariboru, nato pa v Ljubljani. Kot je znano, je v delu Štajerske, na vzhodnem Koroškem in v Prekmurju na začetku 1944 prišlo do t.i. pohorske afere, ki se je končala z odstranitvijo večine članov pokrajinskega komiteja Komunistične partije Slovenije za Štajersko, pokrajinskega odbora O F, štaba IV. operativne cone in pooblaščencev Ozne. Ugotovljeno je bilo namreč, da je predvsem Ozna, za njo pa tudi druga vodstva, nasedla gestapu, kar je imelo zelo tragične posledice. Štab cone je postavil izven
zakona vse organizacije OF in KPS od Dravograda do Prekmurja kot gestapovsko tvorbo, začela se je prava pravcata mala vojna med partizani IV. operativne cone na eni ter Lackovo četo oz. kasneje bataljonom na drugi strani. V tem tragičnem dogajanju je seveda prišlo do številnih žrtev.
Bogdan Hrovat se je izkazal z veliko gorečnostjo, ki je prehajala v pravo krutost, zaradi česar so si ga številni ljudje še posebno zipomnili in ga pogosto enačili z vso pohorsko afero, čeprav je bil le dosleden izvajalec drugače dopuščenih krutosti, le da je pogosto prekoračil že tako široka pooblastila. Zato so mnogi prepričani, da je bil gestapovski vrinjenec. Do zdaj so o njem kot tudi o celotni pohorski aferi znani le odlomki, saj so vodilni vsa povojna leta preprečevali in ovirali raziskave. Vsa zadeva je bila namreč hudo kočljiva, saj so mnogi vodilni ljudje nasedali dokaj očitnim potvorbam in lažem gestapa. Prav takšni pa so skušali dokazati svojo nezmotljivost tako med vojno kot po njej. Nasploh so arhivski podatki o takšnih in podobnih zadevah dejansko še vedno nedostopni tako pri nas kot v tujini, preostaja nam edinole še upanje, da bo čas prinesel pravilen odgovor na vse dvome.
Ker smo gradivo iz arhiva RSNZ o pohorski aferi (procesu) zadevi objavili v celoti, se moramo spet vrniti k samemu BH/PM. Kje je bil in kaj je počel po tem, ko je bil od oktobra 1943 do aprila 1944 šef kontra-špijonažne službe v pohorskem odredu in XI. SNOUB Miloša
Zidanška?
Kot je razvidno z
njegovega kartona z osebnimi
podatki je
bil junija 1944 na
partijskem kurzu in potem do oktobra 1944 na Dolenjskem. Tu sta se srečala z Zdenkom

Zavadlavom, piscem knjige Iz dnevniških zapiskov mariborskega oznovca. Ta nam je pripovedoval, kako je moral med zračnim napadom oktobra 1944 v Stražnem vrhu nad Čr-nomljen štuporamo nositi Pu-klastega Miho, ker bi ga sicer ta takoj likvidiral.
»Z Mihom na puklu sem globoko spoznal njegov karakter. Tekel sem in tekel in če sem počival, me je kar podrezal s tisto dolgocevno pištolo, s tistim mul aht<, rekoč: Ustrelim te kot psa. Laufej, madona, -da nas ne bodo Švabi dobili! Bilo je ob padcu oz. osvoboditvi Beograda, ko je povsod pokalo. In ta hudič bi me, prmej-duš, res poknil.«
Bogdan Hrovat in Zdenko Zavadlav se tam in tedaj nista znašla po naključju. Baza-24 je bila sprejemno središče in Puklasti Miha je bil — po lastni izpovedi — klican k Matiji Mačku prav zaradi Pohorske afere. Zavadlav pa je kot v.d. vodje goriške izpostave odseka za notranje zadeve pri predsedstvu Snosa čakal na premestitev oz. razpored za pokrajinsko Ozno na Štajersko in Koroško. Nekaj dni po zavzetju Beograda je Miha, po dogovoru z Mačkom, odšel na pot v Prekmurje. »Maček ga je poslal v Mursko Soboto, namesto da bi ga dal ustreliti. Poslal ga je, da pač nacisti odpravijo odstrel. Nič takega se ni zgodilo, saj si je kot Oznovec zrihtal vilo, cel urad, s čudovitimi babami, ki jih je vse po vrsti imel. Namesto da bi bil odstreljen, je lepo živel in dočakal osvoboditev.«
Kakšna je Zavadlavova verzija o Pohorskem procesu, ki naj bi ga tudi sam raziskoval? »To iskanje >plavogardizma< se je na Štajersko prineslo pravzaprav iz komand na Do-
lenjskem, preko štajerskega načelnika Silasa, pozneje likvidiranega zaradi nekakšnega >voj-vodstva<, ter s pisnimi direktivami štajerskemu Vosu, pokrajinskemu komiteju in odboru OF s Petrom Skalo na čelu ter štabu IV. operativne cone s Cirilom na čelu. Vsi ti so tudi posredovali in zastopali takšno mnenje na terenu in na Pohorju, kjer je bil nosilec iskanja >plavogardistov< in gestapovcev predvsem Pohorski odred s svojim štabom ter Puklastim Mihom v njem.
V prizadevanjih za odkritjem >plavogardistov<, ki jih dejansko sploh ni bilo, razen poznane maloštevilne skupine t.i. Zmagoslavovih četnikov pri Mariboru, so prednjačili pokrajinski forumi in štabi ter štab Pohorskega odreda. Slednji, z vsemi drugimi pohorskimi štabi vred, je sploh prekinil s terenskimi OF in partijskimi organizacijami, predvsem z mariborsko z Vojkom in Kovačem na čelu. Ta dva naj bi bila sploh poglavitna organizatorja plavogardizma na Štajerskem.«
Sledi tole Zavadlavovo pričevanje: »Ker pohorske enote niso več sprejemale novincev ter so jih v glavnem likvidirale kot plavogardi$te in gestapovce, je vodstvo mariborske OF in partije ustanovilo Lackovo četo, edino enoto v Sloveniji, ustanovljeno na tak način. (O delovanju te enote obširneje piše prof. dr. Milan Ževart iz mariborskega muzeja narodne osvoboditve — op. B. Ž.) V obdobju takega medsebojnega obračunavanja na Štajerskem je bil načelnikov brat Maksimilijan zajet od gestapa in spuščen s pogojem, da izda sekretarja Kovača. To pa mu je takoj javil in Kovač ga je poslal v partizane na Pohorje. Končal pa je v Lehnu.
Rafael dolži Kovača, da je
Maksimilijana namenoma poslal na Pohorje, da ga tam naši pobijejo, saj je vedel, kako na Pohorju ravnajo z novinci. Res pa je prav Kovač s svojo informacijo na Dolenjsko in s svojim odhodom tja prispeval k temu, da se je ta medsebojna pohorska morija končala, njeni poglavitni protagonisti Ciril, Skala, tudi Luka in drugi pa so bili premeščeni. Sam Kardelj se je vmešal in tako odločil.
Vsega naj bi bil kriv gestapo v Mariboru, kamor se je res eden iz Lehna zatekel. Verjetno pa je v vsej zadevi še veliko nejasnega. Tudi vanjo vmešanih je več in njihova odgovornost še neznana.«
Če pa smo že pri pričevanjih posameznikov, poglejmo v pismo, ki smo ga dobili od Egona Conradija. »S Hrovatom Bogdanom-Mihom sem se v času NOB srečal le enkrat, in to ob neki lokalni nemški ofenzivi na Moravskem. Mislim, da je bilo to maja 1944. Takrat je bil on, če se dobro spominjam, obveščevalni oficir v eni od brigad, jaz pa v tem času pripadnik oddelka Ozne za Štajersko in Koroško. Srečanje je bilo kratko in v atmosferi, kakršno pač lahko predstavlja hajka. Konec novembra 1944 me je v Zgornjesavinjski dolini zatekla nemška ofenziva na osvobojeno ozemlje. Spominjam se, da je nekaj tednov pred tem šla preko našega oddelka Ozne v prostor na drugi strani Drave, to je Ormoža, Ljutomera in še dalje na Prekmurje neka skupina z nalogo, da tam organizira t.i. pooblaščenstvo Ozne. V tej skupini je verjetno bil tudi Miha z nalogo, da se prebija v Prekmurje. Verodostojnejši vir bi bil lahko takratni in danes še živeči načelnik oddelka Ozne za Štajersko in Koroško pri IV. operativni coni, tovariš Male-žič Matija-Ciril, ki živi v Lju-
bljani in, če se prav spominjam, mi je še pred kratkim rekel, da zbira gradivo in piše spomine. Naslednji vir bi lahko bil Kustec Tihomir in njegova sestra Manja, ki je upokojenka organov za notranje zadeve in živi v Ljubljani . . . Ničesar ne bi mogel novega povedati v zvezi z njegovo vlogo v t.i. Pohorskem procesu, ker me takrat še ni bilo na Štajerskem. Bil sem namreč na Kočevskem, vendar bi za to obstajali še zelo zanimivi viri. Moje mnenje je, da je Miha, glede na hibo, ki ga je obremenjevala v veliki meri, prav gotovo primer, vreden raziskovanja tudi s strani ustrezne znanstvene discipline.«
In še tole zgodovinsko dejstvo dodajamo, ki ga v knjižnem prispevku k zgodovini NOB Prekmurje 1941 — 1945 (druga dopolnjena izdaja) navaja Ferdo Godina: »Pri vasi Gibina je 9. decembra (1944!) prišel čez Muro Ivan Žunič-Radovan. Z njim sta prišla obveščevalca Roman in Bogdan Hrovat-Miha (>puklasti<).«
Istega dne je Bogdan Hrovat pisal tov. Slavcu še eno tistih pisem, v katerih zelo podrobno posreduje svoje obveščevalne ugotovitve. »Slave je bil zdaj že pokojni dr. Slavko Zore. Prvi odsek za inozemstvo je najprej vodil prekaljeni vosovec, član kolegija in komisije Vosa Štefan Brajnik, ki je organiziral obveščevalno službo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Ker pa je bil z Mačkom maja 1944 poklican v Drvar, je njegovo delo prevzel dr. Zore, ki je potem ves čas vodil prvi odsek Ozne za Slovenijo,« nam je pojasnila psevdonim Slave zgodovinarka, zaposlena v arhivu RSZN Slovenije Ljuba Dornik-Šubelj.
(nadaljevanje prihodnjič)
Stran 12
VESTNIK, 9. MAJA Ijgl
IVO OREŠNIK
7
utrip življenja
^ZGODOVINSKI UTRINKI IZPRED
PETDESETIH LET
OKUPACIJSKA OBLAST JE SLONELA NA NOTARJIH, ŽAN-DARJIH, TER NA MNOŽICAH DETEKTIVOV IN DOMAČIH OVADUHOV
Oživela je ideja tisočletnega svetoštefanskega kraljestva-jeze-ro-letništva kot so karikirano rekli v Prekmurju. Pričel se je mnogo hujši raznarodovalni pritisk kot tisti pred prvo svetovno vojno. Ob uvedbi civilne oblasti so Madžari pripeljali v ta namen prekaljen upravni in policijski aparat, med njimi precej madžariziranih Porabcev in Belih Hrvatov, ki so še za silo govorili »vendski« ali hrvaški jezik. Hitro so našli mnogo sodelavcev v pokrajini. Skoraj vsi vplivni domačini, mnogi starejši ljudje, ki so se šolali v predvojni Madžarski in so govorili madžarsko, obrtniki, še posebej pa gostilničarji in trgovci so se takoj identificirali z novo madžarsko oblastjo. Vsi ti so prikimavali in tožili nad 20 letnim robstvom nad Prekmurjem ter pritrjevali madžarsko-vendskemu bratstvu, se navduševali nad krono sv. Štefana. Hitro so sprejeli teorijo, da Prekmurci niso sestavni del slovenskega naroda, niti velike slovanske skupnosti. Civilno oblast v Prekmurju sta vodila glavna srezka župana soboškega in lendavskega sreza (dr Olajos in dr Apaty) in krajevni notarji, ki so imeli velika pooblastila. Zelo radikalni notarji so bili v lendavskem okraju, pravi »božji biči« kot so jih nazivali ljudje. Zelo brutalen notar lendavske okolice dr Mo-noštri Tibor je v pogovorih kar trepetal od sovratšva do Slovencev, zlasti do kolonistov. Ti so v vsaki vasi postavili madžarski oblasti predanega župana-biroja za urejanje preprostih krajevnih poslov. Običajno so to bili premožnejši madžarsko čuteči ljudje kot podaljšana roka notariatov. Ti so si v kraju izbrali svojega pomočnika — malega rihtarja, ki so obveščali prebivalstvo, pomembno vlogo pa so opravljali kot vohuni za zavednimi ljudmi, skrivači in dezerterji. Celo ponoči so prisluškovali pri posameznih narodnozavednih hišah. Kot tak seje zelo dobro izkazal lendavski
Jahalna šola v Petišovcih?
Ob snovanju nalog za bodoče petletno obdobje so si v krajevni skupnosti Petišovci zamislili nekaj akcij, ki bi močno posegle v življenje vasi. Med temi akcijami je tudi jahalna šola, ki naj bi jo organizirali na nekdanjem urbarskem pašniku, ki je bil vasi odvzet. Petišovčani upajo, da bodo pašnik — ta je tudi zaščiten — dobili nazaj. Pašnik je prostran in deloma že sedaj služi v turistične namene (spidvejska steza). Tam je lep gabrov gozdiček pri Zataku, nedaleč stran pa je tudi termalno kopališče. V krajevni skupnosti so dobili že prve ponudbe iz Madžarske, Italije, Nemčije in Slovenije, upajo še na kakšno, preden se bodo odločili, komu naj zaupajo ustanovitev jahalne šole. Z jahalno šolo bi veliko pridobil občinski turizem, vaščani pa bi dobili dodaten vir denarja za razvoj vasi. Upajmo, da bodo ta probjekt uresničili.
Jani D.
KDO BO MAJSKI POMUREC MESECA?
V prejšnji številki Vestnika smo objavili prvi kupon za izbor Po-murca v mesecu maju, z anketnim lističem pa nadaljujemo tudi v tej številki domačega tednika. Doslej ste, spoštovani bralci, oddali največ glasov za predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana, gledališčkega igralca Evgena Čara in humorista Gezo Farkaša. Ravno med temi imeni je treba, kot kaže, iskati tudi najpopularnejšega Pomur-ca leta 1991, čeprav se lahko lestvica do konca leta še spremeni.
Prenovitelji praznovali
Občinsko vodstvo SDP Lendava je letos prevzelo organizacijo 1. maja, praznika dela in delavcev. Doslej je to proslavo organizirala sindikalna organizacija, ker pa je danes sindikatov več, je organizacija tega praznika postala vprašljiva. Na srečo so prenovitelji rešili ugled praznika. Praznovanje seveda ni bilo tako pompozno kot v prejšnjih letih, na termalnem kopališču v Petišovcih pa se je vendarle zbralo nekaj sto ljudi, ki so uživali v lepem vremenu ter folklornih plesih in glasbi. Družabnega srečanja se je udeležil tudi vodja kluba poslancev SDP v republiški skupščini Miran Potrč.
JD
NAJ POMUREC (POMURKA) MESECA
GLASUJEM ZA
(Ime in priimek predlagatelja ter naslov)
K SLOVESU, K! N! SLOVO
Pred dobrim mesecem dni je Karel Černjavič, dolgoletni direktor soboške Zvezde, odšel v pokoj. Kljub temu ne mine dan, da ne bi pogledal, kako je v Zvezdi, kakšna je malica in ali je golaž, nekoč ponos Zvezdine kuhinje in prvak med slovenskimi golaži, dobro začinjen.
Madžarska proslava v Lendavi.
župan Dervarič Elemer, upokojeni šef lendavske žel. postaje. Nekaj notarjev in njihovih pomočnikov so izšolali tudi izmed Prekmurcev. Okrog 40 madžarsko čutečih Prekmurcev-revizionistov med njimi precej »vitezov« so že 1941 leta odlikovali z narodnoobrambnim križcem in jih obenem pritegnili v svoje okupatorske načrte. Decembra 1941 pa so v komitatske (župnijske) zbore v Szombathelyju in Zalaegerszegu vključili po 50—70 madžarski oblasti predanih zastopnikov iz okupiranega Prekmurja. To so bili predvsem zanesljivi župniki, evang. pastorji, zdravniki, šolski upravitelji, veleposestniki, veletrgovci, bankirji, tovarnarji in nekaj kmetov. Tudi ti so postali sestavni del okupatorske oblasti. Vsi ti organi in posamezniki so utrjevali svojo oblast na ovaduštvu. Baze pvaduštva so bile skoraj vse gostilne in njihovi lastniki, mnogi trgovci, takorekoč vsi vaški župani in njihovi mali rihtarji (ti so se imeli za »male bogove« na vasi) in številni prebivalci. Močne baze ovaduštva sta postali soboška gimnazija in lendavska meščanska šola, kamor so takoj namestili večino madžarskih profesorjev in nekaj domačinov. Pri ovaduhih so se oglašali žandarji z visokimi črnimi cilindri in petelinjim perjem ter zbirali informacije na teh osnovah pa izdelovali predloge za oblike preganjanja prebivalcev. Nekateri ovaduhi so bili tudi plačani, posedovali so orožje in bili oproščeni vojaške službe. Večina šolskih upraviteljev je dokazala svojo »domovinsko dolžnost«. Zbrali in sežgali so skoraj vse slovenske šolske knjižnice. Pri tem se je še posebej izkazal lendavski šolski nadzornik Szep Janez »mučenik in suženj« v Jugoslaviji. V šolah je potekala načrtna vzgoja revizionizma, v službo sprejeti učitelji pa so absolvirali čakovsko učiteljišče znano po Vzgoji madžarsko čutečih vzgojiteljev. Pred in po pouku seje recitirala molitev: »verujem v enega boga, verujem v eno domovino, \erujem v vstajenje Madžarske.« Vse potrošno blago je moralo biti opreljeno z »magyar« ali ovito z rdečo belo zeleno barvo. Veljalo je obvezno izobešanje teh zastav. Po končani maši se je obve-zno pela madžarska himna. Velika večina slovenskega prebivalstva v Prekmurju so edino duhovnikom rekli »naš«, vse drugo je bilo tuje. Narodno zavedna duhovščina je bila pod nenehnim nadzorom oblasti. Szombathelyski škof dr Grosz je na dekanijski konferenci v Lendavi dajal za primer evangeličanske duhovnike (skoraj vsi so se šolali na Madžarskem), kako se je treba preleviti in Prilagoditi. Evang. senior v Lendavi Škalič Aleksander pa je sesta-VH lendavsko himno »kako bo Lendava večno ostala madžarska.« Novodošli ravnatelj lendavske meščanske šole Kiironja Evgen (emigrant iz M. Črnec) obenem kantor v r.k. cerkvi se je krepko bori] proti slovenskemu bogoslužju in je tudi pri slovenski maši vsiljeval madžarske pesmi. Znani lendavski nasilnež-sicer Slove-nec, veliki kmet Žerdin je v cerkveni zakristiji fizično napadel in °kloftal slovenskega duhovnika Gjerkeša, ker ni med petjem Madž. himne mirno stal in je predčasno odšel izpred oltarja. Prepovedali so slovenski katekizem, vpeljali pa tkzv. »vend katekiz-muš« v madžarskem črkopisu. Še v letu 1941 so mnoge slovenske župnije zasedli madžarski duhovniki (Tišina, Lendava, Beltinci, Crenšovci, Kobilje, Sobota, Sv. Jurij ...), 18 slovenskih duhovnikov pa poslali v notranjost Madžarske, da se naučijo madž. jezika, l^va duhovnika so konfinirali (Klekl, Kolenc), tri pa na vojaškem Procesu konec oktobra 1941 »kot komuniste« obsodili in zaprli v Vojaške zapore v Budimpešti (Camplin, Halas, Jerič).
Te spominske utrinke pišemo v glavnem slovenski zgodovinarji- Ob tem pa je samoumevno, razumljivo in logično, daje velika večina madžarskega prebivalstva v Prekmurju okupacijo Prek-Murja sprejela in doživela kot svojo osvoboditev. Nelogično bi bi-pričakovati drugače. Toda povedati velja, da je bilo tudi med Madžarskim prebivalstvom kar precej strpnega in razumnega zadržanja v času okupacije, tudi med vplivnimi Madžari.
»Brez Zvezde ne znam in ne želim živeti,« nam je povedal, ko smo ga ujeli pri obhodu lokala. »38 let sem delal, živel v Zvezdi, doživljal z njo in sodelavci mnoge lepe in manj lepe trenutke. Postala je del mene in mojega življenja. Morda se sliši čudno, vendar ne morem dojeti, da nisem več član kolektiva, da Zvezda lahko gospodari brez mene, da letos ne bom odprl sezone točenega piva na vrtu pod kostanji.« Verjetno se mnogi spominjajo Karla Černjaviča, kako je kot pravi >vert< s ponosom, vljudno in gostoljubno pozdravljal svoje goste pred Zvezdo. Hudomušno se je nasmejal, ko je priznal,
da je bil ob dnevu, ko so prvi gosti začeli posedati na prijetnem vrtu pod mogočnimi kostanji, še posebno pozoren in previden. »Ne bi bil dober znak, če bi bil prvi gost na vrtu gostja — ženska,« pravi. »To bi bilo slabo znamenje, ki obeta manjši promet in manj gostov, zato so bili vsa leta nazaj prvi gosti moji prijatelji moškega spola.«
Karel Černjavič je gostinec s srcem in dušo. Obrti se je začel učiti kot 15-letni vajenec v nekdanji Sočičevi kavarni, se kalil na progi Šamac—Sarajevo, se usposobil za gostinskega tehnika in končno leta 1953 pristal v Zvezdi, istočasno z Ludvikom Šuklarjem iz Gančan. Do takrat neugledna
Zvezda je čez leto ali dve dobila lepšo podobo, postala je središče družabnega, političnega in gospodarskega življenja prekmurske
PRVOMAJSKI OBIČAJ V GANČANIH"
Nepremišljenost skalila praznovanje
Že več desetletij — predlani so praznovali 70-letnico — v Gančanih na svojstven način proslavijo praznik dela. Osemnajstletni fantje — naborniki skupaj s sovrstnicami iz leta v leto obnavljajo star ljudski običaj — postavljanje mlaja. V večernih urah se dan pred prvim majem mladi z okrašenim smrekovim vršičem ob spremljavi domače godbe sprehodijo po naselju do mesta, kjer bo mlaj stal. Potem pa se začne sklepno dejanje — postavljanje mlaja. Pri tem mladim priskočijo na pomoč tudi starejši, ki imajo že izkušnje pri tem opravilu, da se ne bi zgodilo kaj nepredvidljivega. Tako je bilo v
Gančanih tudi ob letošnjem prazniku dela. Dogodek so z velikim zanimanjem spremljali številni krajani, obiskovalci pa so prišli tudi iz sosednjih krajev. Potem ko so mlaj že postavili na pravo mesto in je godba že zaigrala sklepno melodijo, pa seje zgodilo nekaj nenavadnega. Ena od svetlobnih raket je namreč padla na okrašen vršič mlaja, ki se je vžgal, in kot blisk je zgorelo vse, kar je bilo na njem lepega in narejenega iz papirja. To nepremišljeno dejanje je kajpak zelo prizadelo številne obiskovalce, zlasti pa mlade, ki so ure in ure ter večere in večere pripravljali razne papirnate izdelke in vložili
v to tudi precej denarja. Praznovanje je za nekaj časa zastalo, nekateri pa so tudi fizično hoteli obračunati s storilcem nepremišljenega dejanja, saj se kaj takega v sedemdesetih letih v Gančanih še ni zgodilo. Z dejstvom pa se nikakor niso mogli pomiriti mladi organizatorji praznovanja. Skaljeno praznovanje se je čez nekaj časa vendarle nadaljevalo ob kre-sovnju in privlačnem kulturnem programu, toda solze z mladih lic niso izginile. Tako bo letošnji mlaj v Gančanih ves mesec maj mimoidočim kazal drugačno sliko kot običajno.
Feri Maučec
metropole. »Ni bilo pomembnejšega obiska ali dogodka, ki ga ne bi občutili tudi gostinci v Zvezdi,« se spominja Karel Černjavič. »To so bili časi, ko je Zvezdina kuhinja slovela kot najboljša v Sloveniji v pripravi golaža, pečenke, vampov in kisle juhe; ko je milozvočna pesem Lajčija Šuklarja vsak sobotni večer privabljala zabave in dobre družbe željne goste; ko so natakarji stregli z veseljem in veliko motiviranostjo, saj si je lahko vsak pri obračunu dnevnega poslovanja izračunal tudi svoj zaslužek.«
Karčijev recept za dobrega gostinca: »To ne more biti vsak, nekaj mora biti v človeku — predvsem ljubezen do sočloveka, vljudnost in poštenost. Danes ugotavljam, da se gostinci med seboj ne spoštujejo, da družbeno gostinstvo brez določenih sprememb nima perspektive, da >bifeji< in >kaflči< rastejo kot gobe po dežju, brez prave usmeritve in kakovostne ponudbe. «
Ko govori o Zvezdi danes, gostinstvu in turizmu nasploh, je Karel Černjavič poln kritike in upravičenega negodovanja. Nerad pa se pohvali s številnimi priznanji, ki jih je prejel sam ali s sodelavci, s številnimi gostišči, ki jim je botroval — Čarda, Prekmurski hram, Grajski hram. Moravske Toplice . ..
Kako bo Karel Černjavič preživel jesen svojega življenja ? »Ne bo mi dolgčas, krajšali mi ga bodo predvsem številni prijatelji tukaj in na Madžarskem, s katerimi me vežejo iskrene vezi. Poleg tega sem Zvezdi obljubil, da bom skrbel za žganjarno in nasad na Krplivniku, kjer letos 400 sadik dobro kaže.«
Pa ne samo to, bomo dodali. V središču Murske Sobote stoji njegova Zvezda, kjer bo vedno najdražji gost in kjer bo vedno našel prijatelja za klepet. Renata Ficko
---KRAJEVNA SKUPNOST ROGAŠOVCI---------------------
ZDRAVSTVENA POSTAJA, OTROŠKI VRTEC, CESTE ...
V vseh sedmih naseljih krajevne sktipnosti Rogašovci so letos februarja izglasovali krajevni samoprispevek za pet let in s tem omogočili uresničitev nekaterih razvojnih nalog. Skrbi pa jih, ker ni bil izglasovan občinski samoprispevek, iz katerega naj bi sofinancirali posodobitev cestnih odsekov Sv. Jurij—Fikšinci, Nu-skova—Gornji Slaveči in Oci-nje—Kramarovci. Po besedah novoizvoljenega predsednika sveta krajevne skupnosti Edvarda Mihaliča pa vseeno upajo, da se bosta krajevna skupnost in občinska vlada dogovorili za uresničitev vsaj dela tega programa, saj je bila to načrtovana prednostna naloga v krajevni skupnosti. Poleg tega bodo iz sredstev krajevnega samoprispevka letos sofinancirali gradnjo otroškega vrtca v Rogašovcih. V ta namen so že odkupili zemljišče in naročili potrebno dokumentacijo. Upajo, da bodo gradbena dela stekla že letos. Nadalje bodo sofinancirali dograditev športnega objekta Nogometnega kluba Serdica in gradnjo večnamenske dvorane v Serdici. Del denarja bodo namenili za nabavo avtocisterne G D Sv. Jurij ter za vzdrževanje va-
ških cest, ki so v slabem stanju. Skoda, da še ne morejo uporabljati kamnoloma v Sotini, iz katerega so lani zvozili precej mletega kamna, ki je zelo primeren za vzdrževanje cest. Veseli so, da je republiška skupnost za ceste končno uredila plaz, ki je drsel na pokopališče, nezadovoljni pa so v Sotini z vzdrževanjem regionalne ceste Murska Sobota—So-
tina—mejni prehod, ki je v izredno slabem stanju. Na območju krajevne skupnosti vodno gosp-doarstvo regulira potok Ledavo. Prav tako so zadovoljni, da se nadaljuje gradnja zdravstvene postaje v Rogašovcih (s sredstvi iz občinskega proračuna), s čimer se uredničuje dolgoletna želja prebivalstva na tem območju Goričkega. Predvidevajo, da bo-
Športni objekt NK Serdica
do zdravstveno postajo letos dogradili in predali namenu, s tem pa bosta redno zaposlena zdravnik in zobozdravnik, ker bo pomembna pridobitev. Zdaj namreč dvakrat tedensko hodi delat v Rogašovce zdravnik iz Cankove, medtem ko zobozdravnika sploh nimajo. V tem srednjeročnem obdobju pa v krajevni skupnosti Rogašovci načrtujejo tudi razširitev telefonije, saj je za telefone zainteresiranih 300 novih naročnikov (sedaj jih je na območju krajevne skupnosti 200).Zato pa bo potrebno nabaviti novo telefonsko centralo.
Pričakujejo, da jo bo podjetje za PTT Murska Sobota v najkrajšem možnem času montiralo, saj so poštno zgradbo zgradili že pred leti. Sicer pa imajo v krajevni skupnosti Rogašovci, ki vključuje naselje Sv. Jurij, Nu-skova, Serdica, Sotina, Kramarovci, Ocinje in Rogašovci, skupen razvojni program ter programe za posamezna naselja. Doslej so v celoti uresničili sprejete referendumske programe, tako pa si želijo tudi v prihodnje.
Feri Maučec
^JSTNIK, 9. MAJA 1991
Stran 13
šport
—N og o m e t________________________________
Zmagi Nafte in Mure
V štiriindvajsetem kolu prvenstva v slovenski nogometni ligi sta oba pomurska ligaša zmagala. Lendavska Nafta je v Dekanih premagala Jadran Lamo s 4:2 in se prebila na peto mesto. Gole za Nafto so dosegli: Dovečer 2 ter Rob in Šabjan. Nafta ie igrala v postavi: Kusek, Mundjar, Pintarič, Novak, Žalik, Kopinja, Sabjan, David, Herceg, Rob in Dovečer. Soboška Mura je na svojem igrišču premagala Živila Naklo z 2:0. Gola za Muro sta dosegla: Cirkvenčič in Kardoš. Mura je igrala v nekoliko spremenjeni postavi: Černjavič, Kardoš, Cesar, Filipan, Be-redijaš, Gaševič, Lopert, Kokaš (Štitič), Cirkvenčič, Vori (Baranja), Cifer (Šarkezi). Prvič pa je tekmo v Murski Soboti vodila sodniška trojka iz Avstrije ter svojo nalogo korektno opravila. V prihodnjem kolu igra Nafta v Lendavi že v soboto s Steklarjem iz Rogaške Slatine, Mura pa gostuje pri vodilnem Slovanu v Ljubljani.
vzhod
14 6 1 49:15 34
14 4 3 54:22 32
12 4 5 33:18 28
12 4 5 36:22 28
10 5 5 30:24 25
10 4 7 27:28 24
7 5 9 34:22 19
6 7 8 24:29 19
7 3 11 22:27 17
4 9 8 14:24 17
7 3 11 22:34 16
5 4 11 15:29 14
3 4 14 18:47 10
3 2 16 12:49 8
Ena od akcij na tekmi Mura: Živila Naklo.
Foto: N. Juhnov
V nedeljo derbi Turnišče sBeltinka
V enaindvajsetem kolu tekmovanja v slovenski območni nogometni ligi vzhod je Beltinka doma premagala Pekre s 3:0. Strelci golov so bili: Hartman, Godina in Jančar. Beltinka je igrala v postavi: Kozic, Dogar, J. Zver, Kosi, Martuk (Baša), Voroš, Jančar, Forjan, (M. Zver), Hartman, Škaper (Kreslin), Godina. Turnišče pa je gostovalo v Mariboru pri Železničarju in izgubilo z 0:1. To je bila ena najboljših iger Turnišča, gol pa so dobili devet minut pred koncem. Moštvo Turnišča je igralo v postavi: Maučec, S. Lebar, Mujdrica, Prša (Toplak), Markoja st., D. Lebar, Dominko, G. Koveš, Pucko, Markoja ml., Litrop (Lutar). Prihodnjo nedeljo bo v Turnišču pomurski derbi med Turniščem in Beltin-ko. Za srečanje je veliko zanimanje in pričakujejo velik obisk, zlasti še, ker igra Nafta v soboto in ker bodo nekatere tekme pomurske lige dopoldne.
-----ROKOMET------------------------------
Pričakovana zmaga v Ormožu
V nadaljevanju prvenstva v prvi republiški moški rokometni ligi je Pomurka Bakovci gostovala v Ormožu in po pričakovanju premagala domače moštvo s 30:20. Bakovčani so bili ves čas tekme boljši nasprotnik in dobili novi točki brez posebnih težav. Strelci golov za Pomurko Bakovce: Petek 10, Žugelj 6, Buzeti in Štefan Lovenjak po 5, Anton Lovenjak 3 in Okreša 1. V predzadnjem kolu igra Pomurka Bakovci v soboto ob 20. uri v novi športni dvorani v Murski Soboti z moštvom Šeširja iz Škofje Loke. S to tekmo se bodo Bakovčani poslovili od domačega občinstva v tej tekmovalni sezoni.
Krog in Radgona zmagala
V nadaljevanju prvenstva v drugi republiški moški rokometni ligi vzhod je Radgona v pomurskem derbiju premagala.Mladinca iz Murskih Črnec z 31:28. Najboljši strelci: Benko 10, Merčnik 8 in Perša 6 za Radgono ter Branko Makovec 8, Banfi 7 in Gregorinčič 5 za Mladinca. Rokometaši Kroga so gostovali na Ravnah'na Koroškem in premagali Fužinarja s 23:19. Strelci za Krog: Meolic 10, Lukač 4, Varga in Babič po 3. Pivovarna Laško pa je v Murski Soboti premagala Polet z 28:21. Najboljši strelci pri Poletu: Škraban 6, Kreft 5 in Fefer 4. V predzadnjem kolu igrajo: Krog:Polet, Fužinar.Radgona in Vele-nje:Mladinec.
----ŠAH--------------------------------
ŠTEVANEČEVA ŠESTA
Na Pokljuki je bilo republiško prvenstvo v šahu za starejše pionirje in pionirke. Sodelovalo je 40 pionirjev in 26 pionirk. Od pomurskih predstavnikov se je najbolje odrezala Lea Števanec (Vanča vas), saj je s 5,5 točke zasedla šesto mesto. Martina Marič (MS) je bila s 4,5 deveta, Lidija Zemljič (Kapela) s 4 točkami devetnajsta in Stanka Vi-gali (MS) s 4 točkami enaindvajseta. Pri pionirjih je Lendavčan Danijel Pukl s 5,5 točke zasedel deveto mesto.	J- Gerenčer
AILtllKA	■ „
REKORDA STEVANECEVE
IN GRABARJA
Na otvoritvenem atletskem mitingu v Ljubljani, kjer je sodelovalo okrog 400 atletov in atletinj vseh starostnih kategorij, sta nastopila tudi pomurski atletinji Marija Števanec in Manuela Pergar in dosegli lep uspeh. Števanečeva je v teku na 300 m dosegla drugi najboljši čas in krepko izboljšala osebni rekord Tekla je 40:99. Druga pa je bila tudi v teku na 1.000 m (2:57,91). Manuela Pergar je tekla 300 m in dosegla čas 43:34. Dan pred tem pa je na uličnem teku v Casarsi v Italiji na 3,5 km dolgi progi zasedla zelo dobro tretje mesto.	....
Na atletskem prvenstvu avstrijske Štajerske v Lipnici pa je sodeloval Geza Grabar. V teku na 10.000 m je tekel z novim osebnim rekordom 31:08.60 in zasedel tretje mesto. Geza Grabar je tudi sodeloval na prvem lipniškem teku v Avstriji, kjer je sodelovalo čez 200 tekačev. V osrednjem teku na 8,5 km in dokaj zahtevni progi je na cilj pritekel kot drugi in dosegel še en mednarodni uspeh. Za zmagovalcem je zaostal le 32 sekund.	G.
SONL-
BELTINKA	21
Dravinja	21
Železničar	21
TURNIŠČE	21
Impol	20
Središče	21
Kovinar	21
Rače	21
Partizan	21
Pohorje	21
Ojstrica(—1)	21
Pekre	20
Svoboda	21
Boč	21
KAJAKAŠTVO
Štiri prva mesta BD Mura
Na reki Dni v Bosanskem Novem je bilo prvomajsko tekmovanje v spustu na divjih vodah. Med tekmovalci iz Bosne in Hercegovine. Hrvaške in Slovenije so sodelovali tudi kajakaši in kanuisti BD Mura iz Kroga in se lepo odrezali, saj so osvojili kar štiri prva mesta. Pri članih v K 1 je zmagal Kemal Arnautovič, ki je pristopil k BD Mura iz Kroga, Simon Kovačič je bil četrti. Pri pionirjih je v enaki kategoriji zmagal Darjan Borovič, Borut Horvat pa je bil drugi. Med mladiiici v C 1 je zmagal Iztok Horvat, pri članih v C 2 pa sta bila prva Gujtman—Kovačič.
UREDNIKOV STOLPEC
Društvo
PNL					
REZULTATI - 17. KOLO					
Črenšovci	: Bakovci 3:2				
Dobrovnik	: Ižakovci 3:0				
Mladost	Tišina 1:2				
Lipa : Ljutomer 2:2					
Renkovci	: Odranci 2:2				
Polana :	Veržej 0:2				
REZULTAT	- 18. KOLO				
Bakovci :	Polana 4:1				
Veržej : Renkovci 1:0					
Odranci :	Lipa 0:2				
Tišina : Dobrovnik 1:0					
Ižakovci :	Črenšovci 2:2				
Ljutomer	Mladost 3:1				
Veržej	18 11	6	1	32:10	28
Tišina	18 7	7	4	29:22	21
Ljutomer	18 8	5	5	31:26	21
Bakovci	18 9 3		6	27:23	21
Črenšovci	18 9	3	6	29:26	21
Odranci	18 8	4	6	20:16	20
Dobrovnik	18 8	3	7	32:21	19
Ižakovci	18 5	5	8	28:28	15
Lipa	18 5	5	8	22:37	15
Renkovci	18 3	7	8	18:25	13
Polana	18 4	5	9	17:29	13
Mladost	18 3	3	12	19:41	9
1. MNL MS					
REZULTAT	- 17. KOLO				
Rogašovci	: Gančani 3:1				
Garda : Radgona 2:0 Grad : Tromejnik 2:1					
Serdica :	Salovci 2:1				
Dokležovje	: Rakičan 1:1				
Bratonci :	Cankova 2:4				
Zaostala tekma					
Radgona :	Cankova 0:1				
Rogašovci	17 13	3	1	58:18	29
Grad	17 10	4	3	31:18	24
Rakičan	17 8	5	4	40:23	21
Dokležovje	17 7	6	4	30:24	20
Šalovci	17 6	7	4	39:30	19
Gančani	17 6	4	7	31:30	16
Tromejnik	17 7	2	8	27:35	16
Cankova	17 5	5	7	34:33	15
Čarda	17 5	5	7	23:35	15
Bratonci	17 4	2	11	30:43	10
Serdica	17 3	4	10	18:45	10
Radgona	17 3	3	11	22:49	9
II. MNL MS					
REZULTAT	- 17. KOLO				
Filovci : Hodoš 2:3					
Križevci :	Tešanovci 0:2				
Puconci :	11 plavih 4:3 prek.				
Romah : Prosenjak. 6:1 Pušča : Apače 1:1 Vrelec prosti Zaostala tekma					
Križevci :	Puconci 0:3				
Hodoš	16 12	1	3	52:29	25
Puconci	16 11	2	3	49:23	24
Romah	16 10	1	5	53:30	21
Filovci	15 8	3	4	38:23	19
Pušča	16 8	2	6	40:35	18
Teša"novci	16 8	1	7	33:36	17
Apače	15 7	2	6	42:38	16
11 plavih	15 6	1	8	35:39	13
Vrelec	15 1	4	10	27:49	6
Prosenjak.	15 2	2	11	33:57	6
Križevci	15 2	1	12	17:60	5
1. ONL Lendava					
REZULTATI	- 14. KOLO				
Mostje : Nedelica 1:1 Kapca : Nafta B 5:0					
Graničar :	Hotiza 0:8				
Panonija :	Bistrica 2:5				
Lakoš : Kobilje 1:1					
Kobilje	14 10	3	1	29:12	23
Bistrica	14 10	3	1	29:18	23
Hotiza	14 8	2	4	34:16	18
Nedelica	14 4	7	3	32:15	15
Kapca	14 7	1	6	28:22	15
Nafta B	14 6	2	6	25:25	14
Graoičar	14 6	1	7	22:37	13
Lakoš	14 1	5	8	15:33	7
Mostje	14 1	4	9	9:23	6
Panonija	14 1	4	9	10:32	6
II. ONL Lendava					
REZULTATA - 8. kolo
Žitkovci : Olimpija 13
Petišovci : Zvezda 6:3
MOTOKROS
Boštjan Kampuš zopet zmaguje
Mladi in zelo nadarjen motokrosist Boštjan Kampuš iz Spodnje Ščavnice, ki je bil nekaj časa odsoten z dirkališč, zopet razveseljuje s svojimi nastopi. Kot edini Jugoslovan je nastopil na prvi dirki za evropsko prvenstvo v Torinu v Italiji in med 40 tekmovalci v kategoriji do 125 ccm zasedel solidno 27. mesto. Odlično pa je začel tudi letošnje državno prvenstvo v razredu do 125 ccm. Na prvi dirki v Dolenjskih Toplicah je zmagal v vseh treh vožnjah. Prav tako ni imel konkurence na drugi dirki za državno prvenstvo v Donjem Mihelaču in je prav tako zmagal v vseh treh vožnjah pred Goričkim in Vesenjakom (oba INA). Boštjan Kampuš tako vodi s 120 točkami (ali s prednostjo 23 točk pred drugouvrščenim Goričkim). Tretja dirka za državno prvenstvo bo 19. maja v Jaški.
-----KOLESARSTVO—----—--------------------
Erjavec četrti na Bledu
Na Bledu je bila cestna kolesarska dirka za nagrado Bleda, sodelovalo je blizu 200 tekmovalcev iz vse Slovenije. Med njimi so bili tudi kolesarji iz Tropovec in dosegli solidne uvrstitve. Pri pionirjih je Erjavec zasedel četrto mesto. Med mlajšimi mladinci je bil Tornar kljub padcu deveti, Vogrinčič pa trinajsti. V skupni dirki mladincev in članov je Omar zasedel enajsto mesto. Pri članih rekreativcih pa je bil Jelen deveti.
■----STRELSTVO---------------------------
DOBROVNIK IN LAJTER
Na strelišču v Čentibi je bilo tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško v občinski ligi Lendava. Rezultati — 1. KOLO— Dobrovnik 566, Lendava 561 in Varstroj 530 krogov, posamezno: Zver (Varstroj) 164, Lajter 158 in Režonja (oba Dobrovnik) 152 krogov; 2. KOLO — Lendava 601, Dobrovnik 599 in Varstroj 544, posamezno: Režonja 161, Varga 160 in Lajter (vsi Dobrovnik) 160 krogov. Po dveh kolih vodi Jezero Dobrovnik s 1165 krogi pred Lendavo, 1162, in Varstrojem, 1074 krogov. Med posamezniki pa je na prvem mestu Štefan Lajter (Dobrovnik), 318, pred Alojzom Zverom (Varstroj), 318, Štefanom Režonjo (Dobrovnik), 313, Vargo (Dobrovnik), 309, in Grajem (Lendava), 297 krogov.	a. Zver
MARATON CICIBANOV IN PIONIRJEV
Radenski tekaški maraton postaja vse bolj mikaven tudi za cicibane in pionirje. Organizatorji so tudi letos razpisali maraton za ti dve kategoriji. Cicibanovega maratona se lahko udeležijo otroci, ki so rojeni 1984. leta in mlajši, tekli pa bodo na 600 m. Štart bo 25. maja 1991 ob 11. uri. Pionirskega maratona pa se lahko udeležijo otroci, ki so rojeni 1981., 1982. in 1983. leta. Tekli bodo na 1.000 m, štart pa bo ob 11.30. Udeleženci se lahko prijavijo od 9.30 do 10.45 na štartnem prostoru pred hotelom Radin.
ŠAH
LENDAVČANI ČETRTI
V Portorožu je bil finale republiškega pokalnega tekmovanja v šahu. Sodelovale so tudi pomurske ekipe. Pri mladincih je Lendava zasedla četrto, pri članicah Radenska Pomurje iz Murske Sobote šesto in pri članih Radenska Pomurje deveto mesto.	j g
NA ŠOLANJU TUDI AVSTRIJSKI PADALCI
Na letališču Pomurskega letalskega centra pri Murski Soboti so pomurski letalci organizirali osnovno šolanje padalcev. Na tečaj, ki je bil tudi med prazniki, so pritegnili padalce sosednjih klubov Maribora, Ptuja, Čakovca in Avstrije ter na ta način zmanjšali stroške šolanja. Kot je povedal upravnik letališča v Murski Soboti Ivan Vogrin, so v Zagrebu od Poljoprivredne avijacije najeli letalo AN-2, ki lahko naenkrat popelje več padalcev. Tečaja skakanja se udeležujejo tudi padalci iz Fiirstenfelda v sosednji Avstriji. Slednji sodelujejo z našimi letalci in padalci že deset let. Skupino padalcev iz Furstenfelda vodi Albert Trammer. Vodja avstrijskih padalcev, ki ima včlanjenih 25 padalcev, je povedal, da so s sodelovanjem z Aeroklubom iz Murske Sobote zadovoljni. Skoke si plačajo sami. Pri nas pa skačejo iz letal AN-2 in UTVA.	Boris Hegeduš
z najmanj denarja
Društvo za rekreacijo in šport invalidov Sobota iz Murske Sobote je bilo ustanovljeno pred enajstimi leti z namenom, da organizirano in strokovno skrbi za rekreacijo tiste kategorije občanov, ki so te aktivnosti še posebno potrebni za boljše počutje — invalide. Te naloge se je društvo načrtno in zavzeto tudi lotilo, organiziralo tekmovanja in srečanja ter se s svojimi člani udeleževalo tekmovanj. Uspehi so bili vidni, čeprav že na začetku delovanja društva ni bito rešeno vprašanje financiranja. Osrednji slovenski zvezi — društva invalidov in društva za rekreacijo in šport invaliuov namreč nista uspeli ali hoteli rešiti vprašanja financiranja športno-re-kreacijske dejavnosti v Sloveniji, temveč sta to prepustili občinskim društvom, ki pa prav tako niso našla skupnega jezika. Ob tem se postavlja vprašanje, zakaj potem v Sloveniji obstajata zvezi društva invalidov in društva za rekreacijo in šport invalidov. Kljub vsemu pa je soboško društvo za rekreacijo in šport invalidov uspešno delovalo, pripravljalo svoje tekmovalce za razna tekmovanja, organiziralo vsakoletni teden invalidov ter prijateljska srečanja s sovrstniki iz Sombotela iz Madžarske in Para-čina v Srbiji. Soboški invalidi so tudi uspešno sodelovali na invalidski olimniadi v Sombotelu in na tekmovanju osvojili več prvih mest. Stanje pa se iz leta v leto slabša, saj je društvo bolj ali manj prepuščeno samo sebi. To so tudi ugotoviti na svoji letni delovni konferenci društva, ko so ocenjevali svoje delo in se dogovarjali b nalogah. V preteklem letu je namreč društvo za rekreacijo in šport invalidov porabilo borih 10.000 dinarjev in skoraj v celoti uresničilo program. Društvo je prejelo denar le od soboške zveze telesnokulturnih organizacij (sedaj športne zveze), medtem ko od drugih dejavnikov, tudi matičnega društva, ni prejelo niti dinarja. V takšnih okoliščinah je vprašljiv nadaljnji obstoj društva, za kar pa, kot kaže, ni koga ne boli glava, četudi gre za prizadeto populacijo, ki je zelo potrebna rekreaciie m tovrstnm aktivnosti. zanimivo je, da denar (sicer skromen), namenjen za rekreacijo in šport, dobivajo društva invalidov, ki v večini primerov niso organizacijsko in strokovno usposobljena, da bi lahko to poslanstvo opravljala. Zato društva invalidov ne razpisujejo vseh načrtovanih tekmovanj, niti se zanje prijavljajo. Če pa se, potem iščejo tekmovalce v okviru društva za rekreacijo in šport invalidov. Da soboško društvo za rekreacijo in šport invalidov še obstaja, gre največja zasluga nekaterim zanesenjakom, ki si sami plačujejo prevozne stroške na tekmovanja in srečanja, dajejo denar za poštne znamke in lahko še bi naštevali. Pomagajo pa si tudi na razne druge načine, kot denimo, da članica društva vodi zapisnik na kegljaškem tekmovanju v Radencih. za uslugo pa dobi društvo cenejšo uporabo kegljišča za člane. Člani društva se bojijo zmagati na regijskih tekmovanjih, saj nimajo denarja, da bi se lahko udeležili tudi republiških tekmovanj.
Odprto vprašanje je tudi, ali se bodo člani društva za rekreacijo in šport invalidov iz Murske Sobote konec junija lahko udeležili invalidske olimpiade v Sombotelu na Madžarskem. Ob vseh teh ugotovitvah bi se kljub pomanjkanju denarja v naši družbi vendarle morali zamisliti odgovorni dejavniki. Ali ne delamo prevelike krivice populaciji, ki je potrebna utrjevanja psihofizičnih sposobnosti za boljše počutje in vključevanje v živ’jen je?
Olimpija Petišovci Žitkovci Zvezda
8 6 2 0
8 3 14
8 2 2 4
8 13 4
25:10 14
19:22 7
16:21 6
14:21 5
Skupina padalcev iz avstrijskega Fiirstenfelda pred letalom
Feri Maučec
Stran 14-
VESTNIK, 9. MAJA 1991
kronika
Nesrečen maturitetni izlet
Skupina devetnajstih maturantov Srednje elek-tro-računalniške šole Maribor je pod vodstvom razrednika odpotovala na izlet v špansko turistično mesto Lloret de Mar in se v soboto, 27. aprila, nastanila v hotelu Don Juan. Med njimi je bil tudi maturant Robert Rajh iz Peta-njec. V nedeljo zjutraj so ga pogrešali in prijavili policiji. Tedaj so zvedeli, da se je bil to noč zjutraj ob 4.05 hudo poškodoval. Povozil ga je osebni avto, ki ga je vozil nek Španec. Tako uradni viri. Ni pa izključen tudi kak drug vzrok, saj so v Španiji pogosti napadi na maturante. Smrt Roberta je boleče odjeknila tako med sošolci, kakor tudi v domačem Pomurju.
ČLOVEK V STISKI NE OSTANE SAM
Pečarovčani za sovaščana
Nesreča s traktorjem
v času del na poljih so pogoste delovne nesreče, ki so pona-Vadi posledica malomarnosti. V sredo, 1. maja, je Stanko Kolmanič iz Bučečovec sejal koruzo.
Zanimalo nas je, ali so Pečarovčani pripravljeni pomagati sovaščanu Štefanu Zrimu, ki mu je pred meseci zgorela hiša, zato smo ob koncu prejšnjega tedna obiskali njegovo domačijo. Naleteli smo na oškodovanca in ta je zelo pohvalno govoril o krajanih.
Opazili smo tudi, da ni ostalo zgolj pri obljubah, ampak raste nova zidana hiša. Le še strop in streha sta manjkala!
Štefan Zrim je zaradi bolezni nesposoben za delo, zato ima skrbnika Karla Rakarja. Ta nam je povedal, da so vaščani Pečaro-vec zbrali že precej denarja in tudi z delom so pomagali, vendar bo potrebno še pomagati. Ta čas tuhtajo, kako zbrati denar za opečni strop, kar bo stalo več kot 10 000 dinarjev, odločiti pa se bo tudi treba, ali bodo ostrešje naredili iz starih tramov, ali pa bodo zanj posekali drevesa v Štefanovem gozdu. Opečni strop in novo ostrešje namreč zahteva oškodovanec, medtem ko nekateri krajani menijo, da bi lahko hišo uredili ceneje. Oškodovani namreč nima naslednikov.
Stefan Zrim iz Pečarovec nima ne žene ne otrok, zgorela mu je hiša, skratka: vse je šlo rakom žvižgat. Pečarovčani se trudijo, da bi čimprej dobil streho.	foto: S. S.
Prepričani smo, da bodo Pečarovčani še naprej velikodušni do sokrajana, čeprav mu marsikdo očita to in ono. Zdaj si sam kaj prida ne more več pomagati, je pa pomembno, da ne drži križem rok, ampak kot nekdanji zidar tudi zdaj, čeprav je za delo nesposoben, rad prime za zidarsko
POŽAR NA KOKOLANJŠČEKU
žlico. Verjetno bi pomagali tudi ljudje iz sosednjih krajev, če bi v njih kdo zbiral denar za »pogo-relca«. Morda pa bo to pisanje še koga spodbudilo, da bo dal kak dinar. Soboško socialno skrbstvo je Štefanu Zrimu že odobrilo gmotno pomoč.
Š. Sobočan
Na traktorskem priključku za bočno kosilnico je stal njegov °4etni sin Aleš in se z rokami držal za traktorsko kabino. Med v?žnjo po njivi — k traktorju je bda pripeta sejalnica za koruzo ~ mu je spodrsnilo in padel je P°d zadnje~traktorjevo kolo. Oče Je hitro ustavil, vendar se je otrok kljub temu poškodoval po Prsih in so ga odpeljali na zdra-vljenje v bolnico.
BO FRANC BEC OBUBOŽAL?
Oškodovani trsničar dvomi, da bi požar nastal zaradi uhajanja isker iz peči • Če bo slana uničila vinograd, bo povsem na tleh
V uradnem poročilu o vzrokih požara v tako imenovani silnici na Kokolanjščeku v radgonski občini je zapisano, da je gorelo, ker so iskre prebile stene lončene peči. Oškodovani Franc Bec, ki je sicer doma na Brezju pri Vid-
stelje in zaslišal glas bližnjega soseda s Kokolanjščeka Janeza Terbuca, ki mi je povedal: »Hitro pridi na breg, preša ti gori!« Zdrvel sem na Kokolanjšček in naletel na pogorišče. Del vinske kleti je bil zidan, del pa lesen.
Človek se čudi, da nesreč s traktorji še ni več, ko pa mnogi starši, tako radi prepuste upravljanje traktorjev svojim mladoletnim otrokom. Večkrat tudi vi-dimo, da se otroci vozijo sedeč na blatnikih.
■■ ■■ M ■■ «■ ■■ Mg | Trčenje v | । križišču [ I V križišču Lendavske, ■
Ormoške in Jeruzalemske g g ceste v Ljutomeru so zelo -■ Pogoste prometne nesreče. I _ Vzrok: izsiljevanje predno- | | sti. Nezgoda se je pripetila g Itudi v petek, 3. maja, ob ■
22.05. Tedaj je voznik oseb- B | nega avta Smiljan Mulec iz _ ■ Ljutomera peljal po Ormo- | | ški cesti in zavijal na ne- ■ (Prednostno Lendavsko ce- ■ sto. Pri tem je spregledal B I kolesarja Stanka Lukovnja- ■ ka iz Mekotnjaka, ki se je B | Peljal po prednostni cesti, _ I Vendar na kolesu ni imel g
Prižgane luči. Ob trčenju je ■ I kolesar padel in se hudo B
Poškodoval, zato so ga pre- I I Peljali na zdravljenje v so- ! 5 boško bolnico.
Vse je zgorelo, le zidane stene so ostale. Franc Bec je oškodovan za 800.000 dinarjev. Ce pa bo še slana uničila vinograd, potem bo povsem na tleh — a se bo pobral, nam je zagotovil.
Foto: Š. S.
mu ob Ščavnici, pa skorajda ne more verjeti, da bi bilo tako.
»27. aprila proti večeru sem nehal kuriti, saj je bila temperatura v prostoru 30 stopinj Celzija. Torej takšna, kot jo zahtevajo trsne cepljenke. Je pa bila v peči še žerjavica. Nič hudega sluteč sem zaklenil prostor, se pozdravil z 88-letno materjo Rozalijo, ki stanuje v hiši nasproti, in se odpeljal domov. Ponoči, okrog 4. ure zjutraj, je zazvonil telefon. Pomislil sem, da kliče mati, ker se slabo počuti. Skočil sem iz po-
Vse, kar je bilo iz lesa, je zgorelo, pa tako tudi lesena stiskalnica. Ogenj je uničil 25.000 trsnih cepljenk, celotno poslopje, opremo .. . Škoda je ogromna.«
Tako nam je pripovedoval Franc Bec. Dodal je še, da si bo opomogel, če bo dobra vinska letina, saj ima vinograd z 8.000 trsi. Ce pa bo slana, ki je sicer že naredila nekaj škode, uničila tr-sje, potem bo obubožal, saj sta trsničarstvo in vinogradništvo prinašala sredstva za preživljanje njega in družine. Na Brezju, kjer
sicer stanuje, nima večjega posestva. Tudi čebelarstvo, s katerim se ukvarja že nekaj deset let, letos ne prinaša denarja.
Oškodovani še naprej dvomi o vzroku požara. Prepričan je, da žerjavica, ki jo je pustil v peči, potem ko je odšel domov na Brezje, ni mogla zanetiti požara. Ni pa navedel kakega drugega možnega vzroka, recimo, da bi kdo drug pozneje močno naložil peč ali pa da bi kdo ogenj podtaknil. Nekako se je sprijaznil, da mu je bilo usojeno, da bo vse, kar je s trudom pripravil, šlo v nič in da bo treba začeti znova. Pri tem pa bo potrebna tudi tuja pomoč. Pričakuje jo predvsem od članov skupnosti trsničarjev in drevesničarjev, katere sedež je v Juršincih, verjetno pa bodo kaj primaknili tudi krajani Kokolanjščeka, saj je oškodovan njihov domačin. Sam pa ne bo šel »fektarit«.
Pa trsničarstvo? Mu bo ostal še naprej zvest, ali pa se bo preusmeril v kaj drugega? Odločen je nadaljevati družinsko tradicijo, saj je divjake cepil in tako vzgajal žlahtne trte že njegov pokojni oče Alojz. Bil je med prvimi, zdaj že zelo znanimi trsničarji z območja trikotnika radgonske, ptujske in ormoške občine, in povsem naravno je, da je znanje prenesel na sina Franca. Še več: ta je uporabljal tudi njegove prostore, orodje, pa tudi peč za ogrevanje prostorov, v katerih so bile trsne cepljenke. Zdaj pa je peč — Francevim dvomom navkljub — uradni vzrok za veliko gmotno prikrajšanje.
Š. Sobočan
Pogorela žganjarna
pi5e. L' Anton Slamar iz Kru-btf njka vedel, da bo celodnevno |e„enje v žganjarni šlo v nič, po-dov-te®a pa b° še gmotno oško-rist Sn-’ b* maJ Prav g°tovo ko-na neJe 'zrabH- Tega dne je že in	zakuril pod kotlom
raJ d° 20. ure kuhal žganje. vej:0.Pred tem ga je pretočil v v hr-'n.manjše posode, jih pustil ZaD'fn' kurišča peči in'pozabil Pera^1 Vr?ta- Zaradi močne tem-(n1JUre *n vnetljivosti tekočine Soreln3 7gan'ca Pač S°ri!) je za’ amD j. Zgorel3 n’ le »palinka«, Ce| l tud' kmetijsko orodje in žgan^denj, v katerem je bila dinaJarria' Skoda znaša 35 000 bi r/Jev- Bila bi še večja, ko ne jev Basilci iz okoliških kra-
' Umrl za posledicami nesreče
V torek, 30. aprila, je v mariborski bolnišnici umrl 804etni Jože Gerič iz. Lendave, Kidričeva ulica 5, ki se je poškodoval kot sopotnik v prometni nesreči 14. aprila 1991 v Bogojini.
Sicer pa je hudo poškodovana tudi Marija Fideršek, stara 61 let, iz Žahenberca pri Šmarju. Kot sopotnica je sedela v osebnem avtu, ki ga je vozila Marija Fideršek, 31 let, iz Šaleka pri Velenju. V soboto, 4. maja, sta se peljali po magistralni cesti med Murskim Središčem in Lendavo. V Trimlinih je voznica na ravnem delu ceste zapeljala na bankino, brž nato pa je avto zdrsel na njivo. Materialna škoda znaša 5 000 dinarjev. Starejša Fiderškova se zdravi v soboški bolnici.
Prehitro v ovinek
Za nemalo voznikov osebnih avtov bi lahko rekli, da vozijo prepočasi. V glavnem so to starejši ljudje in nekatere ženske. Nasproti tem pa so vozniki, ki se ne ozirajo na vozne razmere in pritiskajo na plin tudi tedaj, ko to ni ravno nujno. Nekateri to počno zlasti v obdobjih, ko so pod učinkom alkohola. Delavci organov za notranje zadeve domnevajo, da je v takem stanju vozil tudi Tomaž Rojc iz Gornje Radgone, Apaška cesta. V nedeljo, 5. maja, se je peljal po regionalni cesti Vučja vas—-R.adenci. Zunaj Vučje vasi je avto zaradi neprimerne hitrosti zaneslo, izgubil je oblast nad vozilom in se hudo poškodoval. »Ranjen« je tudi avto, saj bo treba za popravilo 15.000 dinarjev.
Mlada kolesarka podrla peško
Naj še tako pazimo na otroke, nam vseeno večkrat uidejo. Ne vemo sicer, ali je bilo tako tudi v Veliki Polani, smo pa zvedeli, da se je mladoletna A. K. iz Velike Polane v petek, 3. maja, peljala s kolesom po vasi. Pri domačiji številka 126 je dohitela 57-letno Marijo Tivadar iz Velike Polane 126 in zaradi nepazljivosti trčila v njo. Obe sta padli, pri tem pa se je Tivadarjeva hudo poškodovala in so jo odpeljali v bolnico.
BRSKAMO PO ARHIVIH SODIŠČ-
PODPIRALI NAJ BI
KRIŽARJE
• Bo nova oblast popravila krivice na videmskem območju?
® Mater štirih otrok obsodi li na 7 let zapora
Predsednik okrožnega sodišča v Mariboru Franjo Juhart je 30. septembra 1946. leta podpisal sodbo v imenu ljudstva. Z aktom je naložil Frančiški Kolb iz Sovjaka 7 let zapora, Štefanu Horvatu iz Žihlave 4 leta, Francu Murkoviču iz Bolehnečicev 5 let, Alojzu Belcu iz Slaptinec 6 let, Francu Korošcu iz Završke vasi 5 let, Stanislavu Kšeli iz Bolehnečicev 6 let, Alojzu Senčarju iz Bolehnečicev 3 leta, Juriju Ajlecu iz Bolehnečicev 5 let, Francu Zamudi iz Bolehnečicev 3 leta zapora. Poleg tega jih je sodišče obsodilo na zaplembo premoženja, izgubo političnih in državljanskih pravic in plačilo sodnih stroškov.
Le kaj so storili v prvem- povojnem letu, da so bile potrebne tako visoke kazni? Dajali naj bi hrano in prenočišče »oboroženi tolpi, nazvani prva slovenska brigada Matjaževih odredov, ki jo je vodil komandant Lovro Bedo.« Sodišče ni prizaneslo še nekaterim drugim, ki »so vedeli za obstoj organizacije in njena zatočišča, vendar niso podvzeli nikakih korakov, da bi bila oborožena tolpa z njihovim sodelovanjem prijavljena organom državne oblasti,« zato je Terezijo Šafarič iz Slatine Radenci obsodilo na 1 leto prisilnega dela, Antonijo Tršavec iz Zgornjega Dupleka na 6 mesecev, Amalijo Ajlec iz Spodnje Korene na 6 mesecev, Marjeto Len-hart iz Brezja na 6 mesecev in Otilijo Fekonja iz Maribora na 1 leto prisilnega dela. Nobenemu ni bil izrečen ukrep odvzema prostosti. Sodišče je bilo gluho na obrambo, kajti sovražnike nove ljudske oblasti je bilo treba kaznovati, saj so pomagali odpadniškemu gibanju tako imenovanih križarjev. Ti naj bi »povsod povedali, da so križarji in da se bore za vero in kralja Petra in za pravico. Borba za kralja Petra pomeni vzpostavitev monarhije, torej zrušenje ustavno urejene republike, borba za vero pa ima cilj vzpostavitev klerofašističnega režima. Torej vseskozi politični cilj... Čim so obtoženci vedeli, da imajo opravka z organizirano skupino, ki zasleduje določene cilje, pa so pristali na to, da jo podprejo, so postali sami člani te organizacije ...«
V obrazložitvi je še več pravniških cvetk, vendar so bile za tedanji čas »normalne« in tako je bila sodba, v kateri ni dana mož-
Angela Kolb, poročena Slaček, je ostala sama na kmetiji, ko so zaprli mater in brata ter sestri. Lažje ji je postalo, ko se je poročila z Andrejem Siač-kom iz Andrenec.
Foto: Š. S.
nost pritožbe, »pravnomočna«. Možje, fantje, matere, dekleta, tudi vdova, so šli »sedet« odmerjeno kazen. Nič nista pomagala jok in stok, pa to, da če so že komu dali hrano in prenočišče, so to storili ne zato, da bi jim bilo za kralja Petra, ampak zato, ker so se bali, da bi jih pokončali. Bi se pa to zagotovo zgodilo, če bi jih šli prijavit.
Večina obsojencev je odsedela dobršen del kazni in mnogi so zdaj že pod rušo. Tudi Frančiška Kolbl iz šovjaka, ki je bila prva na seznamu obdolžencev in obsojencev. Živi pa še njena hčerka Angela, ki se po poroki piše Slaček in živi v Sovjaku pri Vidmu ob Ščavnici. Razkrila nam je bolečino iz 1946. leta
»Oče nam je zgodaj umrl in mati je ostala s štirimi otroki. Alojz in jaz, ki sva dvojčka, sva imela po 16 let, Ana 19, Klara pa je bila stara 23 let. Odgnali niso le matere, ampak tudi brata in sestri, ki so bili zaprti od 3 do 6 mesecev. Tako sem bila nekaj časa doma sama. Na hitrico so se polastili tudi polovice našega sicer 8-hektarskega posestva, saj je bila s sodbo odrejena tudi zaplemba dela premoženja. Otroci smo ostali brez matere in prepuščeni sami sebi. Naša zlata mamica je bila zaprta v zaporih v Begunjah in Rajhenburgu. Tam je preždela 4,5 leta, potem pa so jo izpustili. Umrla je 1965. leta, stara 71 let. Moram pa povedati, da so nam otrokom veliko pomagali sosedje in sorodniki, saj se sprva nismo mogli znajti, tako smo bili prizadeti. Mame iz zapora nikoli niso pustili na dopust. Če smo jo hoteli videti — in to smo seveda hoteli — smo morali k njej — v zapor.«
Prav gotovo bi bile pretresljive pripovedi tudi drugih svojcev obsojencev. Močno pa dvomimo, da bi naš pomurski človek kar tako pristal na sodelovanje z odpadniki, kot je to »dokumentirano« v omenjeni sodbi, kjer za Frančiško Kolb piše: »Obtoženka je kar gladko pristala na to, da sprejme kar 24 križarjev in jim daje hrano in skrivališče. Vedela je, da so križarji, saj so imeli znake in rekli, da se borijo za Petra. Čeprav se je lahko prosto kretala, ni šla prijavit. Izgovo.. .,a seje bala, je ne more opravičevati, ker ne gre za posameznik.-’ marveč za celoto. Naknadno ni mogla več prijaviti, ker je bila tolpa baš pri njej zajeta ...«
Križarji! Na Štajerskem jih velikokrat omenjajo. Vse več jih meni, da vselej niso operirali »ta pravi«, ampak so se naokrog potikali udbaši in ljudi zavajali, da bi jih lahko pozneje obdolžili sodelovanja z odpadniki in jim zaplenili posestva. Treba je bilo pač uporabiti tudi zvijače, da bi čimprej odpravili kulaštvo in oblikovali kmetijske obdelovalne zadruge, kjer bi ljudje gradili socializem. Tudi tako, da bi jedli iz enega kotla. Marsikaj se je sesulo, ostale pa so krivice in bolečine. Kdo in kdaj jih bo omilil?
Štefan Sobočan
POROKE
____:_n_
MATIČNI URAD SO MURSKA SOBOTA -*• Jožef Fister, mesar iz Kroga, in Sonja Rituper, natakarica iz Kroga; Milan Škaper, elektrikar iz Doliča, in Darinka Rajbar, administratorka od Grada; Anton Horvat, skladiščnik z Bu-kovnice, in Olga Horvat, vrtnarska delavka z Ivanec; Alojz Antolin, mesar iz Dokležovja, in Bernarda Hajduk, tekstilna- konfekcionarka iz Bratonec; Milko Petek, oficir JLA iz Ljubljane, in Jasna Toplak, študentka garmanistike iz Beltince.
MATIČNI URAD GORNJA RADGONA - Ivan Hajdinjak, avtoprevoznik iz Boračeve, in Marjana Matjašič, bančna delavka iz Gornje Radgone.
MLADOPOROČENCEM ČESTITAMO’
9. MAJA 1991
Stran 15
S časopisi je večkrat tako.
14. maja
Stvarnost postaja grozljiva. Tudi zato, ker jo tako delajo časopisi ^naprej bo vse drugače.
Stran 16	---------	‘ "	———	VESTNIK, 9. MAJA 19^
Radijski in televizijski spored od 10. do 16. maja
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO
| MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA	SOBOTA MURSKA SOBOTA	MURSKA S0B0TAi
5.00 Prebujajte se z nami! (Obe jutranji kroniki Radia Ljubljana, obvestila o morebitnih cestnih zaporah, glasba), 10.00 Spored RS
16.00 Pomladno popoldne (začeli ga bomo s čestitkami po telefonu 21 232 in 21 579, nadaljevali s poročili in zaključili z glasbeno oddajo 21 232), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA
9.00 Klub Klobuk. 10.10 Velik zasuk, franc, nadaljevanka. 15.00 Svet na zaslonu. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Tednik. 18.10 Hči morskih valov, norveška nadaljevanka. 18.50 Novosti založb. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Izgubljeni svetovi, izginula življenja, angl, serija. 21.05 Heroji, zadnji del avstral. nadaljevanke. 22.00 Dnevnik 3. 22.20 Sova: Dragi John, amer, nanizanka; Plevel, amer. film.
Drugi program
16.00 Satelitski programi. 17.30 Studio Maribor. 19.00 Po domače z ansambli. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Moški cerkveni zbor iz Moskve, posnetek z Ohrida. 21.25 Kolesarska dirka Alpe Jadran, reportaža. 21.45 Satelitski programi. 22.30 Yutel.
HTV
9.15 Poročila. 9.30 Živeti kakor vsi normalni ljudje, serija za mlade. 10.00 Šolsk[ program. 12.00 Poročila. 12.20 Živi ogenj, ameriški film. 14.10 Culico na rame. 15.10 R. Leoncavallo: Pa-gliacci, opera. 16.35 Poročila. 17.00 Iz vašega čtiva: Dragutin Domjanič. 17.30 Živeti kakor vsi normalni ljudje, serija za mlade. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Polna hiša, amer, nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Matere, hčere in ljubimci, ameriški film. 21.35 Duoptrija. 22.25 Dnevnik 2. 22.45 Ekran brez okvira.
TV AVSTRIJA
9.05 Družinske vezi. 9.30 Ruščina. 10.00 Šolska tv. 10.30 Po- j grešani na Pacifiku, film. 12.15 Sindrom prostega časa. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Vasi brez duhovnika. 13.35 Zahodno od Santa Feja. 14.00 Odvetnik Kreuzberg. 14.45 Mojstri jutrišnjega dne. 15.00 Otroški program. 15.05 Ostržek. 15.30 Am, dam, des. 15.55 Zeleni pašnik. 16.00 Dusty. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Wurlitzer. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Naši Hagenbeckovi. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Stari: Uganka. 21.35 Stepfordski otroci, film. 23.10 Šport. 23.30 Prijatelji Edija Coyla, film. 1.10 Čas . v sliki.
9.00 Galerija portretov. 9.50 Žrebanje lota. 9.55 Formula L, L del. 10.35 Rehabilitacijski Magazin. 10.50 Zdravilna zelišča. 13.50 Koszeg 1991. 15.05 Oddaja za Cigane. 15.30 Walt Disney vam predstavlja. 17.20 Zabavna glasba. 17.50 Svet denarja. 18.00 Okno. 19.00 Vprašanja kristjanov. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dallas, 20. del. 20.55 Panorama. 22.00 Črno-belo v barvah, film. 23.30 TV dnevnik. 23.45 Dnevnik Antenne 2. (Orugi program od 6.00 do
5.00 Prebujajte se z nami! (Poleg vsakojutranjih informacij še družinska kronika ob 8.00, poročila ob 8.30 in telefonske čestitke ob 9.00), 10.00 Spored RS
16.00 Pomladno popoldne (najlepše želje s čestitkami in pozdravi, poročila in spet najlepše želje s čestitkami in pozdravi), 19.00 Spored RS
8.30 Angleščina. 9.00 Radovedni Taček, ZBIS. 9.25 Alf, amer, nanizanka. 9.50 Programski jezik logo. 10.00 Zgodbe iz školjke. 11.00 Pesmi porabskih Slovencev. 15.35 Fluid: Gram-my 90. 16.20 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Žabje sanje, avstralski film. 18.40 Že veste? 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Križkraž. 22.10 Dnevnik 3. 22.30 Sova: Na zdravje!, amer, nanizanka; Twin Peaks, amer, nadaljevanka; Za lepo življenje, francoski film.
Drugi program
12.55 Domžale: Mednarodni teniški turnir, prenos. 15.00 Vi-deonoč. 19.00 Muppet show. 19.30 Dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Obračun v velikem mestu, ameriški film. 21.50 Mednarodni teniški turnir, posnetek iz Domžal. 23.20 Yutel.
8.15 Poročila. 8.30 Vesela sobota. 10.00 Izbor šolskega programa. 11.30 Divji svet živali. 12.00 Besede, besede. 13.45 Pir-scien in Roža, poljski mladinski film. 15.15 Mikser M, zabavna oddaja. 16.15 Narodna glasba. 16.55 Poročila. 17.45 TV razstava. 18.00 Vrnitev na otok zakladov, angl, nadaljevanka. 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Pogovor tedna. 20.15 Črni mesec, amer. film. 22.05 Izseljena Hrvaška. 22.35 Dnevnik. 22.55 Športna sobota. 23.15 Fluid, zabavnoglasbena oddaja. 0.00 Yutel. 0.55 Poročila.
TV AVSTRIJA
9.05 Družinske vezi. 9.30 Angleščina. 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Don Bos-co, film. 12.30 Halo Avstrija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Zadnji recept, film. 15.10 Cimedy Capers. 15.25 Hiša v Jeruzalemu. 15.30 Otroški program. 16.00 Otroški wurlitzer. 17.00 Mini čas v sliki. 17.35 TV knjižna polica. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Naši Hagenbeckovi. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Družinsko slavje. 21.50 Manekenka in vohljač, krimi komedija. 22.35 Easy Flyer, film. 0.05 Čas v sliki.
7.00 Vaška TV. 7.30 Za otroke. 10.50 Za boljši jezik. 11.00 TV magister. 14.10 Burleska. 15.05 Videoklipi. 15.35 Kramljanje. 15.55 Operni vodič. 16.50 Otroštvo, 7. del. 17.45
2000. >8.15 Za otroke.
Proti
18.45 Moda. 19.15 Videoklipi. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Let od Londona do Pariza, film. 22.20 Prva ljubezen. 23.20 Boks. 23.50 Borba za življenje in smrt, ameriški film. 1.25 TV dnevnik. (Drugi program od 7.00 do 0.30)
9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas, 9.30 Srečanje na murskem valu, 10.30 Gost kuhinje), 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Poročila, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
TV SLOVENIJA
8.40 Živ žav. 9.35 Hči morskih valoV, norveška nadaljevanka. 10.15 V znamenju zvezd, nemška serija. 10.45 Muppet show. 11.10 Videomeh. 11.40 Obzorja duha. 13.25 Izbor pesmi za Evrovizijo, skrajšan posnetek. 14.40 Saga o Forsytih. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik I. 17.05 Zeleni ogenj, amer. film. 18.50 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Posel je posel, zadnji del nanizanke. 20.40 Zdravo. 22.00 Dnevnik 3. 22.20 Sova: Kremplji in praske, amer, nanizanka; Na poti k mavrici, kanad. nadaljevanka.
Drugi program
12.55 Športno popoldne (Mednarodni teniški turnir, EP v boksu, Moto za EP, F-l za VN Monaca). 19.30 Dnevnik.
20.00 Bajke
20.30 Zakon nemški film.
na Slovenskem. Marije Bruan, 22.25 Posnetek
boksa. 23.25 Športni pregled.
HTV
8.45 Poročila. 9.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 10.00 Srečanje katoliške mladine, prenos s splitskega stadiona. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.05 Dakta-ri, serijski film. 13.55 Zdravila, izobr. oddaja. 14.25 Nedeljsko popoldne. 16.55 Vohuni so med ■nami, ameriški film. 18.45 Risana serija. 19.30 Dnevnik. 20.00. Boljše življenje, humor, serija. 20.50 Borba za demokracijo, dokum. serija. 21.50 Dnevnik. 22.10 Glasbena oddaja. 23.10 Športni pregled. 23.55 Yutel.
TV AVSTRIJA
12.00 Tednik. 12.30 Orientacija.
13.00 Čas v sliki. 13.10 Družinske vezi. 13.35 Žena za celo življenje, film. 15.30 Lutke. 15.55 Jaz in ti, pregled programa.
17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Klub za starejše. 17.50 X-Large. 18.30 Naši Hagenbeckovi. 19.30 Čas v sliki.20.15 Do današnjega dne, oddaja ob materinskem dnevu. 21.15 Nikoli več politika! 22.30 Nagovor rabina Ei-senberga. 22.35 Mozartov koledar. 22.40 Nemška pevoigra v dveh dejanjih. 0.40 Čas v sliki.
2. program
15.00 Športno popoldne. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Družinske vezi. 18.30 Avstrija v sliki. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Sam proti mafiji. 22.00 Trije amigi, film. 23.40 Magnum.
6.45 Magazin za menežerje. 7.50 Za otroke. 9.20 Zaklad srebrnega jezera, jugosl. film. II.00 Boks. 12.00 Kosite z nami! 13.00 Financial Times. 13.35 Vojne pesmi. 14.10 Drehscheibe Europa. 14.40 Fatima. 15.35 Zgodba nafte. 16.40 Za reformate. 17.00 Walt Dis-ney vam predstavlja. 18.45 Naša dediščina. 19.00 Teden, vmes Dnevnik. 20.05 Marie, ameriški film. 21.50 U. Giordano: Andre Chenier, filmska opera. 0.15 Video strani. (Drugi program od 7.00 do 1.00)
5.00 Prebujajte se z nami! (Včasih so na ta dan slavili organi za notranje zadeve, zdaj ga lahko slavite vsi, ki imate organe. Srečno!), 10.00 Spored RS
16.00 Pomladno popoldne (16.15 Šport, 17.00 Poročila, 18.00 To sem jaz), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA 1
9.00 Ciciban, dober dan. 9.30 Mladinski pevski festival. 10.00 Utrip, Zrcalo, Mernik. 15.10 Obzorja duha. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik I. 17.05 Zdravo. 18.30 Radovedni Ta-ček. 18.45 Alf, amer, nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Ura resnice, nemška drama. 21.10 Osmi dan. 22.00 Dnevnik 3. 22.20 400 let slovenske glasbe. 23.00 Sova: Gledališče Raya Bradburyja, angl, nanizanka; Na poti k mavrici, ka-nad. nadaljevanka.
Drugi program
16.00 Satelitski programi. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik. 20.00 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Omizje. Yutel.
HTV
9.15 Poročila. 9.30 Serija za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Staro za novo. 16.45 Poročila. 17.00 Družinski album. 17.30 Serija za otroke. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Morje, dokum. oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Naše njive, tv film. 21.15 7 dni v svetu, zunanja politika. 21.45 Dnevnik 2. 22.05 Kinoteka: Poštar zvoni vedno dvakrat, ameriški film. 0.00 Yutel. 1.00 Poročila.
TV AVSTRIJA
9.05 Družinske vezi. 9.30 Avstrija v sliki. 10.00 TV knjižna polica. 10.30 Zvezdni utrinki. 11.35 Raj za živali. 12.00 Dvojni vohun George Blake. 13.00 Čas v sliki. 13.40 Seagras story, ponovitev. 14.10 Angel se vrača. 14.55 Najlepše otroške pesmi. 15.00 Otroški program v živo. 16.35 Ding dong. 17.00 Mini čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Naši Hagenbeckovi. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 21.15 Pogledi s strani. 21.25 Peter Strohm. 22.15 AprOpos film. 22.45 Slikar Egon Schiele.
2. program
16.35 Leksikon umetnikov.
16.45 Zeleni otoki Evrope. 17.30 Lipova ulica. 18.00 Družinske vezi. 18.30 Srečanje šaljivcev. 19.00 Zvezne dežele danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kultura. 20.15 Gozdarska hiša Falkenau. 21.15 Teleskop. 22.00 Čas v sliki.
8.00 Matura ’91. 8.20 Človek in narava. 9.00 Evergrini. 9.25 Kratki film. 9.55 Bebi in drugi. 10.20 Dallas, ponovitev. 15.00 Prenos zasedanja Parlamenta. 16.55 Naš ekran, v srbohrvaščini. 17.20 Katoliška kronika. 17.30 Nemci v Belgiji. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Gledališki večer, Joshua Sobol: Geto, igra v dveh delih, posnetek gledališke predstave. 23.10 TV dnevnik. 23.25 Dnevnik BBC. (Drugi program od 6.00 do 0.25)
5.00 Prebujajte se z nami! (Ob novi pesmi tedna, receptu za ta torek, malih oglasih in še čem!), 10.00 Spored RS
16.00 Pomladno popoldne (najprej mali oglasi na številki 069/21 232, 21 579, nato poročila in ob 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA
9.00 Zgodbe iz školjke. 10.00 Šolska tv: Potovanje na dno sveta. 10.55 Angleščina. 11.20 Sedma steza. 11.40 Osmi dan. 21.25 Omizje. 15.05 Angleščina. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Šolska tv. 18.10 Rok, rada te imam, Kaja, kratki film. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Ime mi je Števen, amer, nadaljevanka. 20.55 Novosti založb. 21.05 Mednarodna obzorja: Albanija. 21.50 Dnevnik 3. 22.10 Sova: Črni gad, angl, nanizanka; Na poti k mavrici, kanad. nadaljevanka.
Drugi program
16.00 Satelitski programi. 17.30 Studio Koper. 19.00 Šaljivi ples. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje^ lota. 20.35 Umetniški večer: Življenje za film, amer, dokum. film. 22.55 Yutel.
9.15 Poročila. 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Staro za novo. 16.45 Poročila. 17.00 Varujmo zaščitene rastline. 17.30 Mali svet. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Hrvaška kulturna dediščina. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Zgodbe Jeana Gio-nota, serijski film. 20.55 Žrebanje lota. 21.05 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.35 Dnevnik. 22.55 Kino klub Evropa: Konec starih časov. 0.30 Yutel.
TV AVSTRIJA
9.05 Družinske vezi. 9.30 Angleščina. 10.00 Tehnike slikarske umetnosti. 12.05 Šport ob ponedeljkih, ponovitev. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Zahodno od Santa Feja. 14.00 Waltonovi. 14.45 Jutrišnji glasbeni mojstri. 15.00 Otroški program. 16.10 Šest Bartonovih. 17.00 Mini čas v sliki. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi.18.30 Naši Hagenbeckovi. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Tibet — upor duha. 21.07 Pogledi s strani. 21.15 Vladar otoka, film.
2. program
17.15 Kemija. 17.30 Orientacija. 18.30 Družinske vezi. 18.30 Dobro rjoveš, lev! 19.00 Zvezne dežele danes. 19.30 Čas v sliki.20.00 Kulturni tednik. 20.15 Made in Austria, kviz. 21.05 Reportaže iz tujine. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Kavarna Central.
8.05 Matura '91. 8.20 Kratki film. 9.00 Gyor. 9.35 Magorpu-sta. 10.05 Paraziti, TV igra. 15.30 Koszeg 1991. 16.35 Naša obrazovka, v slovaščini. 17.00 Kamera. 17.25 Tele video. 17.30 Marc in Sophie, francoska serija. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kako prenašamo 8* ur? 20.30 Dotični in podobni, 2. del. 21.25 Kabinetna vprašanja. 21.35 Drugo rojstvo. 22.25 TV dnevnik. 22.40 Dnevnik BBC. (Drugi program od 6.00 do 0.10)
5.00 Prebujajte se z nami! (Včasih je bilo glavno, da smo zdravi zdaj je pomembno tudi to, da živimo v miru), 10.00 Spored RS
16.00 Pomladno popoldne (spet se boste lahko potožili ob 18.15, ko vas bomo spet poslušali), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA
9.00 Živ žav. 9.55 Dachauski procesi, drama MGL. 10.55 Ime mi je Števen, amer, nadaljevanka. 14.50 Mednarodna obzorja: Albanija. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Bajke na Slovenskem. 17.40 Risanke. 17.50 Klub Klobuk. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Tatovi mila, ital. film. 21.35 Marlboro Musič show. 22.20 Dnevnik 3. 22.40 Sova: Alf, amer, nanizanka; Na poti k mavrici, kanad. nadaljevanka; V znamenju zvezd, nemška serija.
Drugi program
16.00 Satelitski programi.
18.30 Slovenci v zamejstvu.
19.00 Studio Maribor: Poslovna borza, Tv ruleta. 19.30 Dnevnik. 20.00 Športna sreda.
22.20 Svet poroča. 23.05 Yutel.
9.15 Poročila. 9.30 Gym, otroška serija. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Staro za novo. 16.45 Poročila. 17.00 Vojna krajina v Hrvaški. 17.30 Gym, otroška serija. 18.00 Hrvaška danes. 18,45 Potopis. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Filmski večer: Jezus iz Montreala, kanadski film. 23.00 Dnevnik. 23.20 Iz črnega albuma. 0.20 Yutel. 1.20 Poročila.
TV AVSTRIJA
9.05 Družinske vezi. 9.30 Francoščina. 10.00 Kemija. 10.30 Vroče zlato, film. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Zahodno od Santa Ftja. 14.00 Wichertovi iz soseske. 14.45 Jaz in ti. 15.00 Otroški program. 16.10 Kakor pes in mačka. 17.00 Mini čas v sliki. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Naši Hagenbeckovi. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Divje vode, film. 21.50 Pogledi s strani. 22.00 Dallas. 22.45 Svetilna ladja, film. 0.10 Čas v sliki.
2. program
16.50 Leksikon umetnikov. 17.00 Zavarovalna družba. 17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Družinske vezi. 18.30 Ključavnica: zvezde zasebno. 19,00 Zvezne dežele danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kultura. 20.15 Prisluhnite signalom: Stalin. 21.45 Novo v kinu. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Večerni šport.
9.00 Ponarodele pesmi. 9.45 Za upokojence. 10.15 Pomagač, magazin za prizadete ljudi. 10.30 Portreti, Sydney Pollack, pon. 15.35 Koszeg 1991. 16.35 Unser Bildschirm. 17.00 Koledar 1991. 17.30 Marc in Sophie, 5. del. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Zoltan Huszarik, razgovor. 20.20 Csontvary, madžarski film. 22.10 Notranja politika. 22.55 TV dnevnik. 23.10 Dnevnik ZDF. (Drugi program od 6.00 do 23.50)
5.00 Prebujajte se z nami’ (Četrtkova jutra posebej nestrpno pričakujete kmetje, sadjarji, vrtičkarji in drugi ljubitelji narave, saj bo v studiu spet kmetijski strokovnjak. Pokličite ga!) 10.00 Spored RS
16.00 Pomladno popoldne (za vse, ki se želite počutiti domače, oddaja Zaigrajmo in zapojmo po domače. Ob 18.00!), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA
9.00 Grizli'Adams, amer, nanizanka. 9.25 Slovenci v zamejstvu. 9.55 Heroji, avstral. nadaljevanka. 15.30 Slovenci v zamejstvu. 16.00 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Čas negotovosti: Vzpon in padec denarja, angl, serija. 18.35 Spored za Otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Velik zasuk, franc, nadaljevanka. 21.00 Tednik. 22.05 Dnevnik 3. 22.25 jSova: Ti in jaz, angl, nanizanka; Na poti k mavrici, kanad. nadaljevanka.
Drugi program
16.00 Satelitski programi. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Skozi hudičeva vrata, angl, oddaja. 21.00 Mali koncert — klavir. 21.15 Večerni gost: Mira Omerzel-Terlep. 22.00 Retrospektiva filmov J. Babiča: V spopadu, bosanski film (čb).
HTV
12.00 Poročila. 12.20 Staro za novo. 16.45 Poročila. 17.00 Izobraževalni program: Novi dosežki. 17.30 Otroška serija. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Kulturni vsakdan. 19.30 Dnevnik. 20.00 Politični magazin. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Dnevnik. 22.40 Glasbena oddaja. 23.40 Yutel. 0.40 Poročila.
TV AVSTRIJA
10.15 Inštrumenti ljudske glasbe. 10.30 Prisluhnite signalom: Stalin. 12.00 Znanost. 12.15 Nekoč. 12.20 Klub za starejše. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Zahodno od Santa Feja. 14.00 Kung Fu. 14.45 Ulice sveta: Berlin: Kurfurstendamm. 15.00 Otroški program. 16.10 Super babica. 16.35 Uspešnice in napotki. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Wurlitzer. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Naši Hagenbeckovi. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport.
20.15 Doneča Avstrija. 21.20 Pogledi s strani. 21.30 La Bo-um, film. 23.15 Magnum.
2. program
17.15 Srečanje z živaljo in človekom. 18.00 Družinske vezi. 18.30 Povej resnico. 19.00 Zvezne dežele danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kultura. 20.15 Domače reportaže. 21.00 Triler. 21.30 Pozor, kultura.
9.00 Spored Z. Bezeredija. 9.30 Joga. 10.00 Nenavadni g. Viktor, francoski film. 15.35 Koszeg 1991. 16.35 Ecranul no-stru, v romunščini. 17.00 Varstvo okolja. 17.30 Marc in Sophie, 6. del. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, 106. del. 20.40 Primer za dva, kriminalka. 21.45 Kratki film. 22.15 Pege kvartet. 22.55 Magazin za menežerje. 23.40 TV dnevnik. 23.55 Dnevnik BBC. (Drugi program od 6.00 do 0.20)
ZVEZDE VAM MEŽIKAJO
OVEN

BIK
dvojček
Rak
Ona: Zaradi samoljubja in zagledanosti vase si osebi, ki ji je veliko do tebe, povzročila obilo skrbi in težav, zato se ji še dolgo časa ne boš uspela ponovno približati in si pridobiti njenega zaupanja.
On: Glede na to, da je zelena barva, ki pomirja, bi bilo dobro, če bi več Časa preživeli v naravi. To bo koristilo tako poslovnim zadevam, kot tudi tvojim odnosom s partnerko. Romantična večerja v dvoje ...
Ona: Zaupala se boš človeku, ki ti je nekoč že pomagal. Vendar pa so se časi od takrat temeljito spremenili, takšna pa bo tudi njegova reakcija. Potrebno se bo odločiti, ali pa odnehati za vedno.
On: Vsi okoli tebe se bodo čudili tvoji zagnanosti in delavnosti, kar ni ravno tvoja prirojena navada. Pazi, da se ne boš s takim ravnanjem preveč oddaljil od svoje stare družbe, ki te že rahlo pogreša.
Ona: Znanec ti bo ponudil priložnost, da se srečaš z nekom, ki ga že dolgo opazuješ. Toda nikar se ne prenagli, saj se ti lahko v nasprotnem primeru zgodi prava katastrofa. Predvsem pa pazi, da tega ne izve tvoj partner!
On: Veliko si boš prizadeval zaradi kratkotrajne zaljubljenosti, končalo pa se bo precej komično. Toda nikar tega ne razglašaj okoli, saj bo edini efekt ta, da se ti bodo smejali tudi ostali.
Ona: Uspelo ti bo nekaj, kar ti bodo zavidale mnoge prijateljice. Glede neke občutljive poslovne zadeve pa rajši počakaj na ugodnejši trenutek, saj se ti sedaj ne piše prav nič dobrega.
On: Poskusil se boš približati nekomu, do katere ti je sicer precej, vendar pa se ti je do sedaj zdelo, da pač nimaš osnovnih možnosti za uspeh.
DEVICA
TEHTNICA
škorpijon
Ona: Pred teboj so pomembne spremembe, ki pa se ti jih ni potrebno bati. Zaradi prijateljevih vprašanj se boš znašla v silni zadregi, pa četudi bo on kafseda odkrit in konkreten. Ali pa prav zato?
On: Še vedno se ti obeta prav zanimiva investicija, toda bolje bo, če se boš vsaj malo podvizal. Tudi druga stran je zainteresirana predvsem za dobiček in do tebe ne goji nikakršnih sentimentalnih čustev...
Ona: Res je, da je tvoj trenuten položaj še kar ugoden, vendar ti prav ničesar ne zagotavlja stabilno prihodnost. Potrebno se bo vsaj malo potruditi ter se odreči stvarem, ki ti lahko še zelo zagrenijo tvoje življenje.
On: Le zakaj se žrtvuješ za stvari, ki so že vnaprej izgubljene. Nekdo ti bo povedal nadvse presenetljivo novico, ki te bo težko prizadela. In popazi malo na svoje poslovne zadeve, saj je situacija izredno nestabilna.
Ona: Najprej boš deležna delnega negodovanja, pozneje pa se bo vse zasukalo, kot bi si lahko samo želela. S partnerjem se boš spustila v nenameravano investicijo, ki pa ne bo čisto po tvojem načrtu. Zaupaj mu!
On: Prišel bo nepričakovan finančni priliv, ki ti bo dodobra popravil tvojo finančno situacijo. Je že res, da ni vse v denarju, zato ti ne bi Škodilo, Če bi pogledal tudi nekam drugam.
Ona: Izlet v neznano ti bo odprl neslut,ene možnosti v ljubezenskem življenju. Obeta se ti teden poln neobičajnih, toda prijetnih presenečenj. Nasploh bo vse skupaj na prvi pogled povsem nora zadeva, toda važno je uživati.
On: Še vedno se boš uspel pomiriti z nastalo situacijo, toda vsa tvoja naprezanja bodo bila le boj z mlini na veter. Še najbolje bo, da si vzameš nekaj dni odmora in si poskušaš urediti svoje misli.
STRELEC
KOZOROG
VODNAR
Ona: Odločitev je sicer precej težavna, toda s čakanjem se lahko vse skupaj le še poslabša. Pomisli malo tudi na morebitne posledice, ki lahko sledijo tvojemu neodgovornemu ravnanju. Popazi malo na partnerja!
On: Poklicala te bo stara prijateljica in ti predlagala nekaj, kar enostavno ne boš pričakoval. Toda kaj hitro se boš uspel otresti začetne zmedenosti in vse skupaj se bo izteklo natanko tako kot boš planiral.
Ona: Zaupaj tistemu, čigar zaupanje bi si rada pridobila. Tvoja napaka pa je predvsem v tem, da vse prevečkrat reagiraš trezno in preračunljivo, partner pa pričakuje predvsem tvoja čustva. Potrebno se bo prilagoditi . . .
On: Naredil boš sicer ogromno načrtov, njihova realizacija pa bo precej medla. Spusti se raje v kombinacijo s prijateljem, saj lahko s skupnimi močmi naredita neprimerno več — in predvsem veliko bolje.
Ona: Čeprav si morebiti ne želiš korenitih sprememb, pa se boš vendarle morala prilagoditi novo nastalim odnosom v partnerjevi družbi. Vse skupaj bo izgledalo precej lahkomiselno, vendar prvi pogled presneto vara.
On: Se vedno si ne boš uspel razložiti nepričakovane odločitve, ki ti je dodobra zagrenila življenje. Raje prenehaj s tuhtanjem in se posveti tistemu, kar ti je preostalo.
Ona: Dobro premisli, preden se boš odločila za korak, ki lahko dodobra spremeni tvoj odnos s partnerjem. Raje mu pusti1 malo več svobode. Tako se bo tudi on veliko bolj veselil ponovnega srečanja.
On: Partner ti bo naredil precejšnjo zmedo v tvojih poslovnih načrtih, kar se ti lahko še zelo maščuje. Nekdo vas bo poskušal prepričati, da je prav on najboljša izbira, vendar pa se boste prepričali predvsem v nasprotno.
USTNIK, 9. MAJA 1991
Stran 17
kino
SPORED FILMOV KINA
PARK MURSKA SOBOTA
9.	maja ob 18. in 20. uri amer, komedija BULL DURHAM
10.	maja ob 18. uri amer, komedija TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA
10.	maja ob 20. uri amer, tr-doerotični VROČE SANJE
11.	maja ob 18. uri amer, komedija TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA
11.	maja ob 20. uri amer, srhljivka NEVARNO MORJE
12.	maja ob 16. uri amer, srhljivka NEVARNO MORJE
12.	maja ob 18. uri amer, komedija TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA
12. maja ob 20. uri amer, tr-doerotični VROČE SANJE
DOBAVA,
trgovsko podjetje, Nemčavci 24, 69000 M. Sobota, tel. 069/24-581 Prodaja avtomobilov, traktorjev 1MT s priključki, škod FAVORIT 135 L, 135 LS, formati!
Priskrbimo tudi vsa ostala vozila! Kdor kupi pri nas ŠKODO, dobi brezplačno vlečni priklop ali kasetni avtoradio. Vse navedeno dobite lahko tudi na 6-, 12-, 18-, 24-ali 36-mesečni brezobrestni KREDIT.
sobe
VESTNIKOV VLAK 1991
PRIJAVE SPREJEMAMO VSAK DAN od 7. do 14. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure.
POHITITE, DRUGAČE BO VLAK ODPELJAL BREZ VAS.
RENAULT 12 IN MOSKVIČ ugodno prodam. ® 24 994. M-160
TAM 80 T5 letnik 1985, prevoženih 77.340 km, dobro ohranjen, prodam. Noršinci 33. ® 48 284. M-161
FIAT 125 P letnik 1982, garažiran, zaščiten, prodam. Drago Hanžekovič, Berkovci 14, Videm ob Ščavnici. IN-3060
PEUGEOT 205 XS, letnik 1990, pro-■dam. ® (062) 20 934. IN-3063
126 P, letnik 82, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 65 437. GR 14800
MERCEDES 190 D, letnik 1985, garažiran, 74.000 km, kovinske barve, prodam. ® 23 966, Mikloša Kuzmiča 24. M-BP
MOPED BT 50 S, malo vozen, prodam. ® 81 895, zvečer. M-3051 OPEL VEKTRO, novo, nemško, bor-do rdeče barve, z dodatno opremo, ugodno prodam. ® (062) 38 821. M-345
MLADA DRUŽINA z otrokom išče garsonjero ali enosobno stanovanje v Gornji Radgoni ali bližnji okolici. © (069) 61 496, Marjana. M-l 18 STANOVANJE v Murski Soboti, Radencih ali v Gornji Radgoni vzamem v najem. Kasneje možen odkup. ® (069) 25 406. M-124
GARSONJERO v Murski Soboti iščem. ® (069) 61 831, interna 211. M-158
ENOSOBNO STANOVANJE, opremljeno, s centralnim ogrevanjem, oddam v M; Soboti. Prednost zdomcem ali starejšim zakoncem. ‘S’ 31 530. M-164
Zaposlitve
KV KLJUČAVNIČARJA (lahko tudi strojni tehnik) z delovnimi izkušnjami od 3 do 5 let za dobo 6 mesecev zaposlim. Možna je nadaljnja zaposlitev. VIPOLL, Stanko Zver, Bučečovci I a, ®(069) 87 283. M-100
AKVIZITERJE za prodajo nakita, kozmetike, iščemo. ® (042) 814 398. M-108
VEČ ZIDARJEV zaposlim. Flisar, Vidonci, ® 51 489. M-l 14
prodam
MOTORNA
VOZILA
OPEL REKORD 1990 letnik 1976, prodam. Stanko Špur, Satahovci 52, ® 25 227. M-102
RENAULT 4, letnik 1977, karamboli-ran, prodapj. Fukaš, Domajinci 11. M-104
JUGO 55, letnik 1989, prodam. Mladinska 19 a, M. Sobota. M-105 JUGO KORAL 55, letnik 1989, april, 22.000 km, prodam. ® (069) 23 875. M-l 11
TOMOS BT 50 letnik 88. dodatno opremljen, ugodno rpodam. ® 21 860: M-l 12
HONDO CBR 600 F črno-rdeče barve, 10.000 km, prodam. ® (069) 40 032. M-l 15
DIANO, po delih, nujno prodam. Goran Dominko, Rudarska 19 a, Lendava, ® 75 396. M-l 17
JUGO 45, letnik 1984, prodam. ® 23 148. M-I20
LADO KARAVAN, letnik 1987, prevoženih 67.000 km, in raztegljivo lestev, dolgo 10 m, prodam. Informacije ® 48 690. M-127
BT 50 S z dodatno opremo, dobro ohranjeno, in rezervne dele za R 4 prodam. Jud, Polana 26. M-129
VW 1200, za rezervne dele, prodam. Kerec, Prosečka vas 19. M-132 GOLF JGL letnik 1981, registriran do decembra 91, dobro ohranjen, prodam za 4.500 DEM. Grah, Grad 132. M-133
ZASTAVO 101 KONFORT letnik 1982, zelo dobro ohranjeno, in barvni tv Gorenje, star 5 let, prodam. Tišin-ska 25 a, ® 22 467. M-136
MOPED A 3 ML AVTOMATIK, malo rabljen, dobro ohranjen, prodam. Petanjci 51 c, Jože Kukec. M-137 MOPED BT 50 ugodno prodam. Štefana Kovača 38, M. Sobota, ® 21 372. M-139
RENAULT 5 (FIVE), star dve leti, prodam. Bratonci 59. M-140
VESPO PX 200 E, letnik 1986, prodam. ® 26 329. M-142
OSEBNI AVTO MITSUBISHI LAN-
CER 1500, star 7 mesecev, po ugodni ceni prodam. Andrej Košalin, Grad 28. M-143
GOLFA (izmed dveh dizlov, novejša tipa) dobro ohranjena, prodam. Ogled od 7. do 17. ure, Cvetkova 10, M. Sobota, ® 21 210. M-147
LADO SAMARA 1500, 4/91, in LADO RIVA 1300, 2/89, prodam. Cankarjeva 24, Rakičan. M-151
JUGO KORAL 55, december 1989, prodam. Buzeti, Grad 172 a. M-153 GOLF JGLD diezel, letnik 1984, 4 vrata, prodam. ® 21 248. M-154 FIAT UNO 45, letnik 87, in R4 GTL, letnik 87, prodam. ® 21 109. M-I59 ŽASIAVO 750. starejši letnik, registrirano do 1992, prodam' za 10.000,00 din. Slana, Podgradje 8, Ljutomer. IN-3062 "
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
NUJNO POTREBUJEM 10.000 DEM ali dinarsko protivrednost. Vrnem v treh mesecih, obresti po dogovoru. Šifra: ZANESLJIV OBRTNIK. M-119
KOSO ZA ZETOR novo, nerabljeno, prodam. Sodišinci 7. M-107 ŠKROPILNICO STIHL nahrbtno, prodam. ® 42 096. M-l 10
ZETOR 2511 s koso Dubrava, plugom in branami prodam. Prodam obračalnik Pajek 230, rabljen eno sezono. Gomboc, Gerlinci 130. M-144
SA.MONAKLADAL.NO PRIKOLICO NRP 19-6, prodam. ® 22 235, zvečer. M-149
ATOMIZER (traktorsko škropilnico) 340 1, novo, prodam. ® 49 004. M-152
ENOOSNO PRIKOLICO TEHNO-STROJ ETK 280, nosilnost 2800 kg, v zelo dobrem stanju, prodam. Drago Korošec, Žitkovci 11, pošta Dobrovnik. M-157
TAMAŠ d.o.o.
KOZE in KOZLIČKE, prodam. Franc Knap, Apače 111, ® 69 253. GR-14799
BELE MLADE KOZE, ugodno prodam. Drago Veberič, Sp. Ivanjci 25. GR-14901
PONIJE — KONJE, do velikosti 1 m, prodam. ® 60 503. M-OP MALE PUJSKE, prodam. Vadarci 35, ® 49 014. M-103
ČEBELJNJAK s 24 PANJI (19-satni) s čebelami, ugodno prodam. ® (069) 42 695. M;106
PANJI AŽ, 10 satov, 26 kosov, in 22 kosov 9-satmh prodam. Lipovci 246, na železniški postaji v Beltincih, ® 42 141, po 15. uri. M-122
KOZO z mladiči in mlade koze prodam. ® 26 329. M-142
MLADA KRAŠKA OVČARA prodam. ® 24 665. M-155
ČEBELE V PANJIH AŽ in PRALNI STROJ GORENJE, prodam. Ugodno. ® 21 964. M-163
NESNICE, mlade jarkice, pasme HIŠEN, rjave, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejema Gostilna Železen, Beznovci. ® 49 025. M-JŠ NESNICE, mlade jarčice, pasme HIŠEN, rjave, stare tri mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajama po ugodnih dnevnih cenah. Akcijska prodaja: cena 60,00 din. Vsak, ki kupi, 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, ® 24 393. Pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, ® 53 086. M-JŠ
NESNICE, mlade jarčice, pasme HIŠEN, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Vsak, ki ku-
pi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Akcijska prodaja: 60,00 din. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a. M-JŠ
BUKOV GOZD, 1 ha, 15 arov, 90 m2, prodam. ® 81 240, od 20. do 21. ure. IN-3061
GOZD BOROV, 14 arov, prodam. ® 23 897. M-99
HIŠO v centru M. Sobote prodam. Informacije po ® 23 122 ali 26 469, zvečer. M-121
STAREJŠO HIŠO V VERŽEJU prodam. ® (0602) 32 876. M-989
VESTNIK
BUČNE POGAČE - KAKOVOSTNE, večjo količino, dostavim tudi domov, prodam. Oljarna Zupanič, Vi-dovec, ® (042) 685 190. M-101 PREKLICUJEM veljavnost nranilne knjižice št. 1490, izdane pri H KS KZ Ljutomer-Križevci. Elica Strajnšak, Bučečovci 20. IN-3058
ODKUPUJEM OSEBNE AVTOMOBILE IN KMETIJSKE STROJE. Janko . Antolič, Čerovinci. Del. Čas od 11. do 16. ure, ® (062) 714 113 IN-3059
SPREJMEM DELO NA DOMU. ® 61 501. GR-14798
KORUZO V STORŽIH, večjo količino, prodam. Sebeborci 130 b. M-4909 100 m! ladijskega poda in 2 m! suhih hrastovih plohov (foslinov) prodam. ® 65 141. M-133
UTO veliko 5 x 8 m, pokrito z zatezno opeko, cena 1.000 DEM, prodam. Informacije tel: 24 518. M-166 ELEKTRO SOGLASJE prodam. ® 62 143. M-14791
LOVSKO PUŠKO CRVENA ZASTAVA, kaliber 8 x 57, z daljnogledom in malo kalibersko puško Flo-bert, prodam. ® 42 238. M-DŠ
Pri SPOMINU za pokojnim Viktorjem Maričem iz Beznovec je nastala napaka. Pravilno besedilo je: Žalujoči: žena Karolina, sinovi Milan z ženo Tanjo, Drago z Majdo, Tibor, vnuk Igor in vnukinja Tadeja, brat Štefan z družino ter drugo sorodstvo
GORNJA BISTRICA 130 a pri Črenšovcih, tel. 70 270
•	ženska, otroška in moška konfekcija
•	v zalogi oblačila iz črnega jeansa za otroke in odrasle
UGODNOST: — še vedno stare cene — obročno odplačilo brez obresti
Odprto neprekinjeno od 8. do 20. ure.

projektivni inženiring
biro
murska sobota, p o.
Na podlagi sklepa zbora delavcev podjetja, sprejetega na zasedanju dne 23. aprila 1991 razpisujemo delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidat za direktorja podjetja mora poleg zakonskih izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima končan magisterij ali visoko izobrazbo iz dejavnosti podjetja,
— da ima vsaj pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta na vodilnih delovnih mestih,
— da ima opravljen strokovni izpit, preizkus znanja s področja varstva pri delu in protipožarnega varstva,
— da obvlada tuj — nemški ali angleški — jezik, — da ima sposobnosti za uspešno gospodarjenje, — da ima organizacijske sposobnosti, — da izdela in predloži program razvoja podjetja. Direktorja se imenuje za mandatno dobo štirih let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: ABC Pomurka — Projektivni biro-inženiring, Murska Sobota, p.o. 69000 Murska Sobota, Št. Kovača 28, z oznako: ZA RAZPISNO KOMISIJO.
Kandidati bodo o rezultatih izbire pisno obveščeni v roku osmih dni po sprejemu sklepa.
PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala CPT-smer zidarstvo, izdanega leta 1969/70. Jože Flegar, Serdica 30. M-130
PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice št. 20548-4, izdane pri H KS M. Sobota. Bela Horvat, Grad 19. M-141
4 GUME 650 x 16, prodam. Puconci 61. M-145
PROSTORE vzame v najem samostojni avtoklepar za svojo obrt. ® 42 080. M-146
LESENO GARAŽO, nasproti stare kirurgije, prodam. Informacije po ® 24 554, popoldan. M-148
VHODNA VRATA s podbojem, 10 % ceneje, prodam. Irma Šavel, Dolga ulica 88, Moravci. M-99
VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič Peček. Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat. Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik) Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji 21 383 in 21. 064. glavna urednica m direktorica 22 403,'računovodstvo in tajništvo 21 383 in 21 064, GPS (trženje) 22 403, telefaks 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za 2. trimesečje 1991 je 200,00 dinarjev, za podjetja 400,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno.	,	. . ,. , . ...
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Okna in vrata KOPLAST so izdelana iz umetnih materialov in se uvrščajo v najvišji evropski kakovostni razred. Njihov videz je eleganten in ustreza vsem arhitekturnim zahtevam sodobnega časa. Naša ponudba omogoča kupcem popolno izbiro pri odločanju glede stila, oblike in velikosti oken ter vrat. Ponudimo lahko tudi zapiranje balkonskih lož, zimskih vrtov ter možnost kombinacije z vsemi senčili (rolete, polkne, žaluzije).
KOPLAST, plastični izdelki, p.o.
63210 Slov. Konjice, Tovarniška 2
Teticenlr. (063) 754-911
Telex: 33566 Fax:(063) 753-901
^OPLAST
Na podlagi določil zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81 in 11/88) ter pravilnika o pogojih in merilih za zagotavljanje družbene pomoči iz sredstev solidarnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj v občini M. Sobota (Ur. objave št. 20/89) razpisuje Občina Murska Sobota
NATEČAJ
za dodelitev posojil iz sredstev solidarnosti
za kreditiranje
— gradnje in nakupa stanovanj v etažni lasti
— gradnje in nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti — individualna gradnja
— prenov skupnih delov in naprav na stanovanjskih blokih, ki se izvajajo v skladu s programom prenov.
Natečajna vsota znaša 8.000.000,00 din.
Pravico do posojila imajo
— delovne organizacije in delovne skupnosti
— delovni ljudje in občani ter njihove družine z nižjimi dohodki (mlade družine, mladi strokovnjaki, družine, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, družine z večjim številom otrok), ki:
a) nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljive počitniške hišice, katere površina presega 50 kvadratnih metrov;
b) imajo zgrajeno stanovanjsko hišo do IV. gradbene faze (zgrajene predelne stene, vzidani slepi ali normalni vratni in okenski podboji, stropni in stenski ometi, vgrajena groba električna in vodovodna inštalacija);
c)	imajo veljavno gradbeno dovoljenje;
d)	imajo sklenjeno kupno pogodbo za nakup stanovanja oz. pogodbo o določitvi sorazmernega deleža stroškov za prenovo skupnih delov in naprav.
Vsak delavec lahko dobi posojilo le za standardno stanovanje.
Višina odobrenega kredita delovni organizaciji oz. delovni skupnosti je odvisna od povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji oz. delovni skupnosti v primerjavi s povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Osnova za določitev višine kredita, ki pripada delavcu, je razmerje med mesečnim čistim dohodkom na člana družine delavca v preteklem letu in med povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Pripadajoča višina kredita se izračuna v skladu s pravilnikom.
Odobrena višina kredita je odvisna od višine razpisanih sredstev in števila upravičencev do kredita.
Upravičencem, ki so že dobili kredit, se ta valorizira na današnjo vrednost.
Prednost pri dodelitvi kredita imajo delovni ljudje in občani z nižjimi dohodki.
Odplačilna doba je najdalj 10 let. Obrestna mera znaša 15%.
Ostala določila:
Obrazce za vloge za sodelovanje na tem natečaju in vse informacije daje Ljubljanska banka Pomurska banka, d.d. PE M. Sobota v sobi št. 11 — prvo nadstropje.
RAZPISNI ROK TRAJA DO VKLJUČNO 31. MAJA 1991.
Glede ugotavljanja kreditne sposobnosti upravičencev do posojila, način porabe in odplačevanje posojila ter drugih pogojev, ki jih ta natečaj ne opredeljuje podrobneje in niso opredeljeni v pravilniku o pogojih in merilih za zagotavljanje družbene pomoči iz sredstev solidarnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj v občini M. Sobota, se smiselno uporabljajo določila Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve ter drugih aktov Ljubljanske banke Pomurske banke, d.d. PE M. Sobota.
Vloge na natečaj zbira Ljubljanska banka Pomurska banka, d.d., PE M. Sobota.
O rezultatu bodo udeleženci obveščeni v 60 dneh po končanem natečaju.
VLOGE, PRISPELE PO RAZPISNEM ROKU, IN NEPOPOLNE VLOGE NE BODO UPOŠTEVANE!
CISTI DIMNIK — VAREN DOM!
ZASEBNO PODJETJE DIMNIK d o.
JOŽE DRVARIČ
Radenski vrh n.h. RADENCI, tel.: 069/65 594
ZAPOSLIM IZUČENE DIMNIKARJE
za rajon Radenci z okolico.
Prednost imajo kandidati iz okolice Radenec, ki so takšno delo že ali ga še opravljajo na tem območju. Za opremo in prevozna sredstva poskrbljeno.
Stran 18
VESTNIK, 9. MAJA
16. marca je minilo osem žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi oče in dedek
Koloman Cigiit iz Noršinec
29. aprila je minilo šest žalostnih let, odkar nas je zapustila naša draga mama in stara mama
Jolanka Cigiit iz Noršinec
Hvala vsem, ki se ju spominjate, prižigate sveče in prinašate cvetje na njun prerani grob.
SINOVA Z DRUŽINAMA
ZAHVALA
V 78. letu starosti je dotrpela draga žena, mama in stara mama, tašča, sestra in teta
Katarina Ratnik
iz Vanče vasi 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so jo obiskovali med boleznijo in nam kakorkoli pomagali. Posebna hvala patronažnima sestrama g. Sočičevi in g. Balažičevi za obiske na domu in lajšanje bolečin. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred. Prisrčna hvala vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje ali za svete maše in nam ustno ali pisno izrazili sožalje, še posebej hvala kolektivoma OŠ Dane Šumenjak iz M. Sobote in TMK Lipovci.
Žalujoči: mož Leopold, hčerki Jolanka in Jožica z družinama
Globoko boleč je spomin na 13. maj, ko bosta minili dve leti žalosti, bolečine in praznine, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož in oče
Bela Šiftar
iz Murske Sobote
Resnico, ki je kruta in neizprosna, je težko dojeti, a vendar je grenko spoznanje, da te ni in da se nikoli več ne vrneš. Praznina, ki je nastala s tvojim odhodom, pa bo v naših srcih ostala za vedno.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate!
Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Nismo dovolili, da bi te izgubili, ali življenje reklo je tako, da to, kar najbolj ljubiš, za vedno je odšlo.
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Franc Čerpnjak
iz Noršinec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, ga med boleznijo obiskovali in nam izrekli pisno ali ustno sožalje.
Prav posebna hvala dr. Korošcu, dr. Kocjančiču in celotnemu medicinskemu osebju internega oddelka v Rakičanu.
Hvala vsem LD, še posebej LD Mlajtinci in LD iz Šarvarja na Madžarskem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala GD Noršinci in vsem drugim G D, društvu invalidskih upokojencev, prijateljem TZO iz Martjanec, podjetju Mura — 321. brigada.
Naša iskrena hvala tudi seniorju g. Novaku za pogrebni obred, Pevcem za odpete žalostinke, govornikom GD Noršinci, LD Mlajtinci in društvu upokojenih invalidov iz M. Sobote.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Noršinci, 13. 4. 1991
Žalujoči: žena Helena, hčerki Dragica in Marija z družinama
V SPOMIN
5. maja 1991 je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi brat in stric
dr. Ignac Horvat
iz Lipovec
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
VSI, KI SMO GA IMELI RADI
Iztekla se je življenjska pot naše sodelavke
V SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 7. in 8. maj, ko sta nas za vedno zapustila naš dragi mož in oče ter tašča in stara mama

Karel Krančič
iz Puconec
Nikoli ne bosta zvedela, kako pusto in težko je brez vaju. Ostali so sledovi vajinih pridnih rok. Hvala vsem, ki jima prinašate cvetje in prižigate sveče.
Z LJUBEZNIJO — VAJINI
Moj spev je izzvenel, a ga nisem zapel, mladost je šla. a hlad starosti me še ni objel. Prerezana je nit, nikoli stkana, živim in že je moja pot končana.
ZAHNMJk
V 57. letu starosti nas je po kratki in težki bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek in brat
Alojz Markoja
iz Turnišča
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in vsem znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter za svete maše. Hvala tudi gospodu kaplanu za pogrebni obred, govornikoma in pevkam za odpete žalostinke.
Turnišče, 10. 4. 1991
Žalujoči: VSI TVOJI
V 88. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica in tašča
Karolina Škraban
roj. Kumin iz Puconec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. Posebna hvala tudi duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Karolina z družino, vnukinja Helena z možem, pravnuk Aleš ter drugo sorodstvo
Oh kako boli, ko ljubega očeta izgubiš.
Ostali so sledovi tvojih rok. ki cenil jih bo tudi pozni rod.
Vso ljubezen si nam dal, za vse, prav vse, še enkrat — hvala!
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari oče
Štefan Železen
iz Lemerja
Ob boleči nenadomestljivi izgubi iskrena zahvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami, darovali cvetje, izrekli sožalje. Posebna hvala Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, kirurgiji Murska Sobota, dr. Arpadu Norčiču, številnim gasilcem, borcem, vaščanom Puževec in govornikom ob odprtem grobu. Gospodu duhovniku za ganljiv obred, pevcem žalostink, prijatelju za odigrano Tišino, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, posebno Sebjaničevim, družinama Kola-revič in Horvat iz Ljubljane ter znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Lemerje, 29. 4. 1991
Žalujoči: žena Helena, hčerka Marijana z možem, vnuka Dejan in Andrej
Kristine Marič
upokojenke LB — Pomurske banke, d.d., Murska Sobota v Gornji Radgoni.
Marljivo in vestno sodelavko bomo ohranili v lepem spominu.
Kolektiv lb - pomurske banke, d.d., Murska Sobota.
V SPOMIN
ne boš pozabljen, le šopek rož in svečka na tvojem grobu sta nemi priči naše bolečine.
Danes, 9. maja, mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš ljubi mož, oče, dedek, tast in brat
Franc Lebar iz Beltinec
VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
Eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. K počitku leglo je telo, a delo in trpljenje pozabljeno ne bo.
V SPOMIN
10. maja mineva leto žalosti, bolečine in praznine, odkar je prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in sorodnika
Jožeta Cipota
iz Polane 48
Tiho in žalostno je ob tvojem grobu in kruta je resnica, da te ni več med nami. Za tabo je ostala velika praznina, v našem domu in v naših srcih pa so ostali sledovi tvojih pridnih rok, ki jih bo cenil še pozni rod.
Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Irma, sin Branko, snaha Vida in drugo sorodstvo
Dediju
V SPOMIN
NJEGOVA VNUKA: ANDREJ IN PETRA
V 68. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, ljubljeni dedi in brat
Ivan Rodi računovodja v pokoju iz Murske Sobote
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali številne vence in cvetje ter nam izrekli pisno ali ustno sožalje. Še posebna hvala dobrim sosedom Sambtovim in Kerčmarjevim, prijateljem, družini Horvat in Farič za vso nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu, g. Merklinu, dr. Štefanecu, g. Šiftarju, g. Radišiču, gospodu duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala. Lovski družini Tišina, lovskemu pevskemu zboru in rogistom. ki ste se od njega poslovili s sočutjem. Hvala kolektivu OŠ Prekmurske brigade, kolektivu strokovnih služb socialnega zavarovanja in vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani. Posebna hvala za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih dr. Ve-reš-Tobijevi in osebju bolnice za vso skrb ob njegovi kratki, a pogubni bolezni.
VSEM ISKRENA HVALA!
Žalujoči: VSI, KI SMO GA IMELI NEIZMERNO RADI
MAJA 1991 ’
Stran 19
v besedi in sliki
Slovenski cariniki?
Marsikdo, ki je v teh dneh potoval čez mejo, je postal pozoren na carinike; poleg tistih, ki smo jih vajeni, so tudi namreč cariniki v posebnih uniformah z baretko na glavi. Da niso morda na meji že cariniki države Slovenije? Upravnik Carinarnice Gornja Radgona, Janez Sever, nam je povedal, da gre zgolj za nove obleke in pokrivala, ki bodo postopoma zamenjala prejšnje klasične uniforme.
Š. S.
Krajevna skupnost Gaberje
Uspešno uresničujejo
referendumski program
Gradnja mostu čez potok Kopica je bila za krajevno skupnost Gaberje v preteklem letu najzahtevnejša naložba, saj so dela stala okrog 450.000 dinarjev. Večino sredstev so zagotovili iz krajevnega samoprispevka, nekaj denarja pa je primaknila občina. Poleg gradnje mostu so v lan-
skem letu v Gaberju tudi obnovili vodovodno črpališče, preostali denar pa so porabili za urejanje vaških poti in vzdrževanje objektov, ki jih ima krajevna skupnost.
Med letošnjimi nalogami krajevne skupnosti Gaberje pa so dokončanje mrliške vežice na
Radenci
Srečali so se mladi
V večjih farah ljutomerske občine že vrsto let organizirajo verouk za predšolsko mladino. Te dni pa so pripravili v Radencih prvo srečanje s katoliško mladino dekanije iz avstrijske Radgone. V radenski cerkvi so razpravljali o iskanju Boga. Srečanje je potekalo v slovenskem in nemškem jeziku. Mladi z obeh strani reke Mure so se pozneje pogovarjali tudi o vseh drugih stvareh, ki jih zanimajo. Podobno srečanje naj bi bilo v kratkem v Avstriji.
F. Klemenčič
Dobili
novo sireno
Predsednik sveta krajevne skupnosti Avgust Hozjan, in predsednik gasilskega društva Gaberje Janez Bogdan, na novozgrajenem mostu čez potok Kopica.
pokopališču, ureditev športno rekreacijskega centra — načrtujejo gradnjo odbojkarskega in košarkarskega igrišča, dokončanje regulacije potoka Kopica od mostu do meje s sosednjo krajevno skupnostjo ter sofinanciranje razširitve otroškega vrtca. Poleg tega bi radi odpravili divje odlagališče odpadkov, saj so februarja letos uredili odvoz odpadkov, enkrat mesečno jih vozi Gidos iz Lendave. Po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti Gaberje Avgusta Hozjana pa se morajo dobro pripraviti na razpis referenduma za sprejem novega krajevnega samoprispevka v začetku prihodnjega leta. Brez tega namreč ni mogoče načrtovati razvoja kraja. V prihodnjem srednjeročnem obdobju namreč želijo zgraditi kanalizacijo, kar je zelo zahtevna naloga. Poleg tega nameravajo urediti pločnik od šole do trgovine, to pa je povezano z modernizacijo regionalne ceste Murska Sobota—Lendava. Sicer pa so v krajevni skupnosti Gaberje doslej zelo uspešno uresničevali referendumski program in upajo, da bo tako tudi v prihodnje.
F. Maučec
DRAGA IN NEUPORABNA SEMENSKA KORUZA — Tako kot mnogi drugi kmetovalci se je tudi Anton Kustec iz Srednje Bistrice odločil za nakup pogosto propagirane semenske koruze OS SC 247, proizvajalca PK Sombor. Za 5 kilogramov te koruze je moral prej prodati okrog 110 kilogramov svoje. Takšna je namreč razlika v ceni. S tem bi se še nekako pomiril, toda ko je odprl vrečko, je ugotovil, da je precej prvovrstne (?) semenske koruze neuporabne, ker je prelomljena na polovico ali razdrobljena. Tedaj pa se je zelo razjezil. A to mu seveda ni pomagalo nič. Želel pa je, da to vsaj skri-tiziramo v časopisu, da ne bodo nasedli še drugi kmetovalci. Letos bo to najbrž za večino prepozno.	Besedilo in posnetek:
Jože Graj
—N O R ŠIN CI----------------------------------------------------
Lipa še raste, mlaka pa je usahnila
Gasilsko društvo Gaberje je eno najbolj delavnih društev v krajevni skupnosti Gaberje. V društvu imajo članske in mladinske desetine, tri motorne brizgalne, gasilsko vozilo ter drugo potrebno orodje in obleke. Društvo je leta 1984 praznovalo 50-letnico delovanja in razvilo prapor. V kraju imajo urejenih 10 hidrantov in 2 vodovodni zajetji. Pred kratkim pa so dobili tudi sireno, za katero so sredstva združili krajevna skupnost, lendavska občinska gasilska zveza in gasilsko društvo. Kot nam je povedal predsednik društva Janez Bogdan, pa letos nameravajo ob pomoči krajevne skupnosti kupiti še nekaj potrebnih gasilnih aparatov. Sicer pa v društvu skrbijo tudi za izobraževanje članstva, saj imajo potrebne strokovnjake. Gasilsko društvo Gaberje, ki tesno sodeluje s krajevno skupnostjo in pri sleherni akciji, ki jo organizirajo v kraju, namenja posebno skrb preventivnemu delovanju. Med drugim organizirajo predavanja o najaktualnejših vprašanjih požarnega varstva. Letos načrtujejo, da bodo organizirali predavanje o uporabi in varovanju nevarnih snovi. V svoje vrste bi radi pritegnili več mladih, zato sodelujejo z osnovno šolo in mlade seznanjajo s koristnosjo delovanja na področju požarnega varstva. Želja gabrskih gasilcev je tudi, da bi uredili orodjarno v va-ško-gasilskem domu.
F. Maučec
Nekoč seje v Noršincih pri Ljutomeru dogajalo marsikaj hudega, a tudi zanimivega. Hudo je bilo predvsem takrat, ko sojih napadali Turki in kruci, prijetno in zanimivo pa, ko je bilo vse to mimo in so lahko prirejali vaške veselice oziroma šaljive igre in še kaj. To je bilo predvsem takrat, ko je v kraju še stal rotovož (grad s stolpičem, najverjetneje ostanek obrambnega stolpa), in to sredi mlake, kjer je danes Sagajeva domačija.
Te dni smo se ustavili pri Sagajevih, da bi s pomočjo 92-letne Tilike in njenega 64-letnega sina Frančka bežno obudili spomin na stare čase.
Mlaka, ki je bila nekoč tam, kjer imajo danes sadovnjak in vrt, je merila 54 metrov v smeri vzhod-zahod in 35 metrov v smeri sever-jug. Na sredini pa je bil 8 metrov dolg in 7,5 metra širok otok. Pozimi, ko je voda zamrznila, pa tudi poleti so pripravljali tamkaj razne prireditve (pustovanja, ženi-tovanja, godovanja idr.). Na otoku je namreč stal rotovž kot zborno vaško mesto. Okoli leda ali mlake so stali jahači na konjih, med njimi in za njimi pa domačini, ki so opazovali prizor. Največkrat so nastopali vaški šaljivci, preoblečeni v sodnike, vojake in stražnike, ki so uprizarjali sodne procese proti tistim, ki so se na prireditvi kaj pregrešili. Obtoženci so sedeli na >stolici< pred rotovžem v varstvu stražnikov, sodniki pa so bili v rotovžu in vodili proces skozi odprta okna ali vrata. Obtožencem so naložili razne kazni, ob katerih so se ljudje smejali in zabavali. Ko jim je bilo iger in šal dovolj, je v rotovžu zaigrala godba in začelo se je vaško rajanje. \
Ampak tako zanimivo je bilo res davno. Potem ko je okrog leta 1870 noršinska, >sosečka< prodala prostor, kjer so prirejali veselice, posestniku Sagaju, nekaj časa sploh niso imeli več zbornega mesta. Tudi z rotovžem je bilo konec. Vas ga je bila obe-nepi tako tudi brez grba, kar je bila velika sramota. Zato so noršinski fantje leta 1877 oziroma 1878 uredili malo dalje nov otok, nanj posadili lipo (raste še danes) in izdelali nov, lesen (miniaturni) rotovž, ki obenem predstavlja tudi noršinski grb.
Tilika in Franček skrbno čuvata miniaturni leseni rotovž, ki so ga izdelali vaški fantje pozimi 1877/78. Nekoč je na tem mestu stal pravi rotovž (grad s stolpičem).
Novi prostor pa se ni obnesel in sčasoma je vse zamrlo. Danes je suha tudi mlaka okrog otočka, na katerem raste stoletna lipa.
Prav gotovo bi bilo zanimivo, če bi v Noršincih še kdaj v živo obudili spomin na nekdanje čase.
Jože Graj
Razstava muck
V stekleni dvorani Hotela Radin v Radencih bo v soboto, 11. maja, razstava muck, ki jo pripravlja Felinolo-ško društvo iz Lenarta v Slov, goricah. Poleg lenarških ljubiteljev muck bodo svoje štirinožne prijatelje na razstavi predstavili tudi člani drugih društev iz Slovenije ter iz Gradca v Avstriji. Obiskovalci bodo lahko videli tudi prvega slovenskega evropskega šampiona med muckami ter kratkodlako mačko iz Gradca.
Filip Matko
PREPOVED NIČ NE ZALEZE — Tole smetišče je ob asfaltni cesti Fokovci—Vučja Gomila. Nekoč je bila tu večja graba, kjer so imeli gramoznico, potem pa so jo začeli predvsem Vučjegomilanci zasipavati s smetmi. Zdaj, ko je cesta asfaltirana, se mimo vozi vse več turistov, ki se čudijo tej naravni >zna-menitosti«. No, zvedeli smo, da ne bo več dolgo na ogled, ampak da bodo uredili posebno mesto za odlaganje smeti v bolj skritem predelu.
Besedilo in posnetek: Jože Graj
PIT za poravnavo
Na enoti temeljnega sodišča v Murski Soboti so v torek obravnavali tožbo krajevne skupnosti Beltinci zoper poštno podjetje Mur-. ska Sobota. Le-to namreč zahteva od 160 občanov, ki so sofinancirali nakup poštne centrale v Beltincih in sami plačali gradnjo telefonskega omrežja, še plačilo 5.200 dinarjev za tako imenovano razširjeno reprodukcijo. Gre za znesek, ki ga je zbirala bivša samoupravna interesna skupnost za PTT. Poštarji trdijo, da so pravni naslednik te' skupnosti, zato jim pripada ta prispevek. Pravni zastopnik PIT Ljubljana Lojze Cuznar je na obravnavi na sodišču v Murski Soboti predlagal poravnavo: prizadeti občani naj bi namesto 5.200 dinarjev plačali polovico, torej 2.600 dinarjev. Trdil je, da so tolikšen znesek plačali tudi v*drugih krajevnih skupnostih. Sodnica Hedvika Vrata-rič je predlagala, naj bi k spornemu znesku prišteli 2.240 dinarjev, kolikor so Beltinčani plačali kot poseben prispevek za goli priključek, to vsoto pa bi prepolovili, tako da bi plačali 3.720 dinarjev. Ker so 2.240 že plačali, hi potemtakem morali (namesto 5.200 dinarjev) le še 1.580. Dogovorili so se, da bosta sprti strani v 5 dneh posredovali svoji odločitvi, morda pa se bosta celo zunajsodno poravnali. Če ne. se bodo na sodišču spet srečali 16. maja.
Murska Sobota, Ciril-Metodova ultca 50.
tel.: (069) 22219. 22 809. 21 136
Telefaks: (069) 21 136
Kidričeva 33 a. MURSKA SOBOTA
Ste mladi? Hočete ostati mladi?
Smelejši in mladostnejši korak vam bo omogočila Bimova unikatna usnjena konfekcija!
Prihaja čas poletja in splačalo se vam bo obiskati naše prodajalne. Prijazne prodajalke vam bodo postregle modna oblačila po ugodnih cenah. In ne pozabite! Dajemo vam možnost nakupa na obročno odplačilo.
Dnevi so vedno toplejši in pričeli se bomo kopati. Sicer pa lahko to pri nas počnemo vse leto, saj so blizu toplice, pri nas pa modne kopalke.
V Bimu
najdete vse!
Z VESTNIKOVIM VLAKOM V ZASAVJE NA SLAVJE 1. JUNIJA!
Danes smo pričeti sprejemati prijave! Časa je malo, zato pohitite!
Ogledali si bomo Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Medijske Toplice, Vače, ki so geometrijsko središče Slovenije, Izlake, Sveto goro (znano zasavsko romarsko pot), Valvazorjevo kapelo, Čebine, planinske domove, cerkve in gradove ... • Cena izleta je 700,00 din