Cospodarstf o brcz pantcti. Čuden ,je ta svet. Ljudje bi na njem Jahko kolikor toliko zadovoljno živeli vsi, imeli bi dovolj hrane in ©bleke, ftko bi v svetovnem gospodarstvu vladala pamet in urejenost. Tega pa žalibog kapitalistično gospodarstvo ne pozna. Za njega niso merodajna krščanaka načela, nrti mu je zdrava pamet voditeljica, marveč edino le pohlep po dobičku. Drugo merilo za njega ne obŠtoja. Proizvodnja na svetu raste. Proizvaij.a vedno več poljedeistvo, proizvaja vedno več industrija. Kakor poročajo ameriški listi, ležijo v Zedinjenih državah po magacinih neizmerne količine žitnega pridelka lans.kega leta popolnoma neizrabljene. Zedinjene države so ponujale svoje žito na razne strani, tudi Nemčiji, toda Nemčija ije to odiklonila, češ, da ne mara za to žito ter ga noče niti zastonj -vsled bojazni, da l>i prevelika količina ameriškega žita popolnoma ubila domače, žito proizvarjajoče poljedelstvo. Ponudile so žito -Kitajski, ki bi sicer žito rada prevzela, pa nima cvenka, da bi ga plačala. — JAmeriški listi ugibajo, kaj storiti. Po oiijiihovem računu je toliko ipridelanega, še neizrabljenega žita na svetu, da t»i od njega človeški rod živel z Lahkoto ;<ive leti, če tudi bi v teh letih žitna le¦itina popolnoma odpovedala. Vsled tega se širijo v Ameriki nasveti, naj bi se v Zedinjenih državah in v Kanadi žitne zaloge, ki so odveč, kratkomalo uničile, pometale v vodo ali pa zažgale. Tako se bo vsaj bodočemu žitu rešila cena. Preveč je baje tudi sladkorja na svetu, in sicer, kakor so ti listi izračunali, za 6 milijonov ton. Enako je s kavo, ki se je o-e letos pridelalo 26 milijonov vreč. Zaloga čaja samo v Veliki Britaniji (angleški državi) znaša 112 milijonov kilogramov, leta 1926 pa se ga je jpridelalo samo 73 milijonov kg. Tudi bombaža je preveč na svetu. Samo v Zedinijenih državah se ga je pridelalo 15^ milijona vreč, kar pomenja pravcato nesrečo. Zvezni poljedelski urad y Vashingtoinu predlaga, naj se tretji iiel letošnje žetve kratkomalo uniči — lanski pridelek pa se naj zadržuje v magacinih. Če se ne bo to zgodilo, bo "drugo leto v Zedinjenih državah po magacinih kakšnih 11 miliijonov vreč ibombaža preve5. Iz teh številk, ki jih je lahko pomno*iti še z drugimi podatki. se vidi. kako bogat je svet. Živil se pridela več, kakor jih je potrebno za prehrano, boljše rečeno, več nego jih ljudje mor&jio kupiti in plačati. Tvarine za izdelavo obleke in oblačil se proizvaja toliko, da bi vsi ljudje mog-li biti pramerno in dobro oblcčeni, če bi imeli denar, da bi si mogli kupiti obleko. Svet je bogat, ijudje pa siromašni. ZemLja se duši v izobilju blaga, ljudje pa vedno bolj tonejo v bedi in siromaštvu. Ker kapitalistični podjetnik in gospodarstvenik proizvaja blago samo za svoij, dobiček, je pripravljen, da uniči primerno količiino blaga, samo da reši ceno in dobiček. Ljudstvu taka gospodarska politika ne ugaja, zato nastopa, kjer more, proti takšnim gospodamkim metodam. Zadnji nemiri, ki so izbruhnili na otoku Kuba, so bili s tem v zvezi. Kuba je namreč največji pridelovalec sladkorja ter pridela le.nu 6 milijonov ton sladkorja, desetkrat več nego pred 30 leti. Kubanska vlada je hotela po navodilih, ki jih je prejela iz Zedinjenih držav, uničiti eno tretijino pridi»lanega sladkorja in eno tretjino sladkornih nasadov. Ko je za to riakano doznalo ljudstvo, je med njim nastalo velikansko razburjenje, katero je dovedlo do nemirov, ki so ijih komaj zatrli. Dokler se ne bo kapitaiistično svetovno gospodarstvo odpovedalo svojemu edinemu vrhovnemu vodilu, to je, se- bicni želji po čim večjem dobicku, tel krenilo na pota krščanskih načel pravičnosti in ljubezni do bližnjega, se gospodarske razmere na svetu ne bodG izboljšale.