ACROCEPHALUS______________________________________________________XIII-51-1992 O pojavljanju in prehranjevanju rdečenoge postovke Falco vespertmus v Slovenski Istri Occurrence and diet of Red-footed falcon Falco vespertinus in Slovene Istria Miran GJERKEŠ, Lovrenc LIPEJ UVOD Rdečenoga postovka Falco vespertinus je najmanj znana izmed treh v Sloveniji pojavljajočih se vrst postovk. Je tudi edina, za katero nimamo zanesljivih podatkov o njeni gnezditvi na slovenskem ozemlju. Rdečenoga postovka je izrazita transekvatorijalna selivka (CADE, 1982), ki jo imamo priložnost opazovati v Sloveniji le ob selitvah. V svoji kategorizaciji razširjenosti jo je GEISTER (1988) uvrstil v kategorijo zelo redko razširjenih vrst. Zato želiva s pričujočim člankom seznaniti bralce o pojavljanju rdečenoge postovke v Slovenski Istri in s tem dopolniti poznavanje o pojavljanju te vrste v Sloveniji. OPAZOVANJE Večina opazovalcev, ki so svoje podatke objavili v rubriki Iz ornitološke beležnice, so največkrat opazovali samo po en primerek rdečenoge postovke. število opazovanih primerkov: 1 3 5 6 7 50 350 število opazovanj: 7 12 111 1 Skoraj vedno so bile postovke opazo- vane v maju, redkeje pa v juniju. Nekateri podatki o opazovanju so posebej zanimivi, saj zbujajo sum o morebitnem gnezdenju te vrste v severovzhodni Sloveniji, kot npr. opazovanja pri Pernici 28. 6. 1982 (ŠTUMBERGER, 1982) ali pri Gradišču 7. 8. 1986 (BRAČKO, 1986). Večina podatkov o opazovanju te postovke je omejena na SV del Slovenije in na Ljubljansko kotlino. GEISTER (1990) je strnil podatke o opazovanju rdečenoge postovke z ugotovitvijo, da gre za spomladanskega preletnika. Dopušča pa možnost, da bi, sodeč po starejših virih (glej KREČIČ & ŠUŠTERŠIČ, 1963; v: GEISTER, 1990) in razširjenosti te ujede v severnih obmejnih državah, lahko gnezdila tudi v Sloveniji. SERE (ustne informacije) smatra, da so samo v Prekmurju primerne razmere za gnezdenje rdečenoge postovke. Bernardo Schiavuzzi navaja rdeče-nogo postovko izven obalnega pasu (GREGORI, 1976). V Sečoveljskih solinah je GREGORI (1976) opazoval posamično samca rdečenoge postovke v letih 1975 in 1976. V svoji diplomski nalogi navaja ŠMUC (1980) dva podatka o opazovanju te postovke v Sečoveljskih 44 XII1-51-1992 ACROCEPHALUS solinah v letu 1976. Odtlej nisva našla nobenih novih podatkov o pojavljanju te postovke v Slovenski Istri (ŠKORNIK & al, 1989), razen v pregledu ornito-favne Miljskega hribovja (GJERKEŠ, 1988). Ta podatek je vključen v preglednici opazovanj rdecenoge postovke v Slovenski Istri (tab. 1), kjer sva navedla najine podatke. Tržaški ornitologi navajajo rdečenogo postovko kot rednega preletnika v Maranskih lagunah in okolici (PERCO & al., 1983). VEDENJE V maju 1991 sva opravila več terenskih obhodov z namenom opazovati rdečenogo postovko. Rdecenoge postovke so se zadrževale na vlažnih travnikih in poljih ob reki Rižani pod Sermmom (v nadaljnjem tekstu Bonifika). Aktivne so bile predvsem v jutranjih in poznih popoldanskih urah, Večinoma so prežale na plen s svojih počivališč na električnih drogovih in žicah. Ko so zaznale plen, so se v strmem padu spustile nadenj in nato ujeti plen v zraku spravile iz krempljev Slika 1 & 2: Pomembno vlogo v prehrani sta imela predstavnika skarabejev Pentodon punctatus in Ceotrupes sp. (M. Gjerkeš). Figure 1 & 2: An important part in the diet were played by the representatives of Pentodon punctatus and Ceotrupes sp. (M. Gjerkeš). Sodiva, da je pomanjkanje podatkov o opazovanju rdecenoge postovke predvsem posledica premajhnega števila opazovalnih dni v mesecu maju. v kljun. Druga metoda lova, ki sva jo tudi imela priložnost opazovati, pa je bila preža v zraku. Ptica je lebdela na isti točki in prežala na plen, kot je sicer 45 ACKOCEPHALUS Xm-51-1992 značilno za vse vrste postovk (glej fotografijo). GREGORI (1976) je takšno vedenje opazoval na Sečoveljskih solinah 24. 4. 1975. Italijanski ornitologi npr. imenujejo tako prežo let svetega Duha. Cesto so bile v družbi rdečenogih postovk opazovane tudi navadne Falco tinnunculus, nekajkrat pa sva opazovala tudi skupen lov. V opazovanem obdobju nisva zasledila nobene medvrstne nestrpnosti, kvečjemu nasprotno. Tudi sokol škrjančar Falco subbuteo, ki je lovil na istem območju, ni povzročal nobenih interakcij, čeprav je rdečenogi postovki neposreden tekmec. Nekaj podobnega sva opazovala tudi 14. maja 1991 pri Vrhpolju na Vipavskem, kjer so na istem polju lovile rdecenoge postovke in škrjančar; v neposredni bližini pa je v zvoniku gnezdila navadna postovka. N = 30 16.6 13.3 16.6 Grvllotalpa Pentodon tLJ Geotrupes D CA RAB IDAE ¦ SILPHIDAE H COLEOPTERA c H ORTHOFTERA I HEMIPTERA INSECTA indet MURIDAE st Slika 3: Prehrana rdečenogih postovk na Bonifiki v maju 1991. Deleži posameznih prehranjevalnih kategorij so izraženi v procentih. Figure 3: Red-footed Falcou's diet at Bonifica in May 1991. Shares of separate diet categories are given in %. PREHRANA Da bi se prepričala o prehranjevanju rdečenogih postovk na Bonifiki, sva pod njihovimi počivališči pobirala sveže izbljuvke. Žal sva zaradi deževnega vremena našla le manjše število (n=30) ohranjenih izbljuvkov. Izbljuvke sva previdno razdrla in iz njih izločila hitmske in kostne ostanke plena. Pri določevanju sva uporabljala metodološki priročnik DI PALMA & MASSA (1981) in primerjalni material iz lastne entomološke zbirke. Pri delu sva uporabljala binokularno lupo (MBS). Analiza izbljuvkov je potrdila insekti-vorno naravo rdecenoge postovke, ki le redko dopolnjuje svojo prehrano z malimi sesalci. Rdecenoge postovke so na Bonifiki plenile predvsem bramorje 46 XI11-51-1992 ACROCEPHA1.US Gryllotalpa gryllotalpa, ki so predstavljali dobro četrtino vsega plena. Pomembno vlogo v prehrani postovk sta imela tudi predstavnika skarabejev Pentodon punctatus in Geotrupes sp. Od drugih členonožcev sva prepoznala še hitinske ostanke krešičev Carabidae, NARAVOVARSTVENI VIDIK OBRAVNAVANEGA OBMOČJA Poleg rdečenogih postovk sva v maju 1991 na isti lokaliteti opazovala tudi nekatere zelo zanimive vrste ptic. Tako mrharjev Silphidae, nedoločenih hroš-čev Coleopteia, stenic Hemiptera, rav-nokrilcev Orthoptera in drugih. Edini vretenčar v izbljuvkih je bila miš Mun-dae, ki pa je zaradi zdrobljenosti skeletnih ostankov nisva mogla natančneje določiti. sva imela priložnost opazovati zlatovranko Coracias garrulus, rjavoglavega srakoperja Lanius senator, črnočelega i srakoperja Lanius minor in čopaste čap-- lje Ardeola raUoides. Poleg tega na d tem majhnem prostoru gnezdijo pega- lokaliteta datum opazovalec 2 M F IMM locality date observer males females immatures SEC. SOLINE 24. 4.75 JG* 1 1 0 0 SEČ. SOLINE 2. 5.76 AŠ* 1 1 0 0 SEČ. SOLINE 4. 5.76 AŠ* 1 1 0 0 SEČ. SOLINE 21. 5.78 JG* 20 ? ? ? ANKARAN 14. 5.87 MG* 1 1 0 0 GAŽON 28. 5.87 LL 1 1 0 0 BONIFIKA VS 6. 10.88 MG 1 0 0 1 PODPEČ 4. 6.89 LL&MG 1 0 0 0 BONIFIKA 29. 4.91 MG 3 1 2 o BONIFIKA VS 29. 4.91 MG 17 4 13 o BONIFIKA 30. 4.91 MG 7 3 4 o BONIFIKA 6. 5.91 MG 3 1 2 o BONIFIKA 7. 5.61 MG 3 2 1 0 BONIFIKA 11. 5.91 LL 3 ?, 1 0 BONIFIKA 11. 5.91 MG 2 1 1 0 BONIFIKA 12. 5.91 MG 2 1 1 0 BONIFIKA 14. 5.91 LL 1 1 0 0 BONIFIKA 18. 5.91 MG 1 1 0 0 BONIFIKA 19. 5.91 MG 2 1 1 0 BONIFIKA 21. 5.91 MG 1 1 0 0 BONIFIKA 26. 5.91 MG 1 1 0 0 BONIFIKA 27. 5.91 MG 2 1 0 0 MG AŠ JG LL * _ Miran Gjerkeš Andrej Šmuc Janez Gregori Lovrenc Lipej Vir iz literature M = samci F = samice IMM = mlad. osebki Tabela 1. Preglednica opazovanj rdečenoge postovke Falco vespertinus v Slovenski Istri Table 1: Observations of the Red-footed Falcon Falco vespertinus in Slovene Istria 47 ACROCEPHALUS sta sova Tyto alba, čuk Athene noctua in skobec Accipiter nisus, v bližnji okolici pa tudi kragulj Accipiter gentilis in kanja Buteo butGO. Vso omenjene ptice izpričujejo določeno naravovarstveno kakovost tega prostora, tako glede počivališča za selivke kot lovišč za gne-zdilke. Še posebej to velja za ujede, končne člene v prehranjevalnih verigah, ki v vsakem okolju predstavljajo neko indikatorsko vrednost (MEZZATE-STA, 1988). Zato ni odveč namig celinskim ornitologom, da kdaj pa kdaj izostrijo svoje daljnoglede tudi na tem kotičku slovenske Istre. LITERATURA BRAČKO, F. (1986): Rdečenoga postovka. Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus 7 (30): 59. CADE, T. J. (1982): Falcons of the World. Alauda Editonale. Milano. Di PALMA, M. G. & B. MASSA (1981): Contribute metodologico per lo studio dell'alimenta-zione dei rapaci. Atti I. Conv. Ital. Ornit. Aulla 1981. GEISTER, I. (1988): Razširjenost in (ne)varnost ptičjih vrst. Acrocephalus 9 (35-36): 1-24. GEISTER, I. (1990): Pričakovane in nepričakovane gnezdilke v Sloveniji. Acrocephalus 11 (43-44): 18-28. GJERKEŠ, M. (1988): Ornitološki pregled ptic Miljskega polotoka. Falco 4: 14-20. GREGORI, J. (1976): Okvirni ekološki in favni-stični pregled ptičev Sečoveljskih solin in bližnje okolice. Varstvo narave 9: 65-80. MEZZATESTA, F. (1989): Rapaci. Gmda ai Rapaci diurni d'Europa. Edizioni Edagricole. PERCO, F.; F. MUSI & R. PARODI (1983): L'Oasi avifaunistica di Marano Lagunare. WWF, Friuli Venezia Giulia, Udine. ŠKORNIK, L; MAKOVEC T. & M. MIKLAVEC (1990) Favnistični pregled ptic slovenske obale. Varstvo narave 16: 49-99. 48 XII1-51-1992 ŠMUC, A. (1980): Ptice Sečoveljskih in Ulcinj-skih solin. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. ŠTUMBERGER, B. (1983): Rdečenoga postovka. Iz ornitološke beležnice. Acrocephalus 4 (15): 15. POVZETEK Maja 1991 sta avtorja sistematično spremljala prelet rdečenogih poštovk Falco vespertmus ob slovenski obali. Ugotavljata, da vrsta tu ni tako redka, kakor kažejo v preteklosti zbrani podatki. Med selitvijo se rdečenoga postovka prehranjuje predvsem v zgodnjih jutranjih ali poznih popoldanskih urah. Sestava plena je bila razvidna iz analize izbljuvkov. Avtorja nista zasledila medvrs-tne nestrpnosti do navadne postovke ali škrjan-čarja. SUMMARY In May 1991 the authors systematically monitored the passage by the Red-footed Falcon Falco vespertinus over the Slovene coast and came to a conclusion that this species was not as rare as presumed on the basis of the previously gathered data. During its passage it stops for feeding purposes, what it does early in the morning or late in the afternoon. The structure of its prey is evident from its diet structure, No interspecies intolerance (to Kestrel and Hobby) was noticed. Miran Gjerkeš, Ivančičeva 17, 66280 Ankaran Lovrenc Lipe j, Kumarjeva 3, 66310 Izola