(jisirOjC Kitajska restavracija "ŠANGHAJ" HREN & YANG Cesta pod parkom .? Velenje ® 063/855-734 vas vabi vsak dan od 12. do 16. in od 18. do 24. ure! Do konca leta brez izgube? ODjekti tehnologije oprema sisä Jasnejša obzorja za velenjski rudnik V Banja Luki spet delajo Poročali smo, da je izvršni svet Skupščine občine Banja Luka 8. julija sprejel več ukrepov za, kot so navedli, preprečitev škode pravnim in fizičnim osebam z območja občine Banja Luka zaradi sprejetja slovenskih osamosvojitvenih ukrepov. Ti ukrepi so prizadeli tudi enoto Gorenja Servis. Zaposleni v banjaluški enoti Gorenja Servis so bili od 18. do 31. julija na kolektivnem dopustu, za mesec junij niso prejeli plače, Gorenje Servis pa, zaradi prekinjenih finančnih tokov, tudi ni mogel plačevati drugih obveznosti. V drugem pismu, ki so ga poslali iz Velenja 17. julija, so občinski vladi v Banja Luki sporočili, da bodo s 1. avgustom zaprli enoto v Banja Luki, če do konca meseca julija ne bodo zagotovljeni pogoji za njeno normalno delo. Izvršni svet Skupščine občine Banja Luka je po 21 dneh veljavnosti povračilnih ukrepov proti slovenskim podjetjem le-te 29. julija razveljavil. Odpravil je tudi obvezno nakazovanje dnevnih izkupičkov enot in predstavništev slovenskih podjetij na poseben žiro račun občine Banja Luka. V prihodnje bodo samo nadzirali promet z nepremičninami, se pravi, da jih bodo morala slovenska podjetja, če jih bodo želela prodati, najprej ponuditi občini Banja Luka. Iz Velenja so že 31. julija poslali v Banja Luko prvo pošiljko manjkajočih rezervnih delov, da bi izpopolnili zaloge, 1. avgusta pa je enota Gorenja Servis spet začela normalno poslovati. Seveda v splošno zadovoljstvo okrog 50.000 družin iz Banja Luke in okolice, ki imajo okrog 200.000 Gorenjevih gospodinjskih aparatov. Gorenje Servis je v pismu, ki ga je poslal v Banja Luko, predlagal izvršnemu svetu Skupščine občine Banja Luka, da preuči pobudo za preoblikovanje tamkajšnje enote Gorenja Servis v mešano podjetje, katerega ustanovitelji bi bili Gorenje Servis in zaposleni v enoti Banja Luka. Ugotovi pa naj tudi,' če takšna pobuda sovpada z razvojno vizijo občine Banja Luka, seveda ob uveljavljenih normalnih poslovnih odnosih .evropskega tipa. Pobudo Gorenja Servis so v Banja Luki, kot vse kaže, razširili tudi na druge enote in predstavništva slovenskih podjetij v tej občini. V sklepih, sprejetih 29. julija, med drugim tudi piše, da bodo ustrezne občinske strokovne sltlzbe pomagale enotam in predstavništvom slovenskih pod-• jeti^f Banja Luki pri njihovem poslovnem preoblikovanju. (vš) t številka 30, cena 22 dinarjev velenje, 8. avgusta 1991 SO KMETIJE ... SO TURIZMI... Počitniške dneve preživljamo vsak po svoje, nekateri na morju, drugi v planinah, eni pa kar doma. Ponujamo vam novo možnost. V današnji prilogi vas vabijo kmečki turizmi. STRANI 7, 8, 9, 10 Letošnje leto so začeli velenjski rudarji dokaj negotovo. Že januarja so morali decembra dogovorjeno proizvodnjo v višini 4,3 milijone ton znižati na 4 milijone, kasneje pa celo na 3,7 milijonov ton. Nenadno zmanjševanje jim povzroča precejšnje težave, vendar ob polletju ugotavljajo, da so jim bili kos. Uspešno so nadaljevali z dolgoročno zastavljenim planom zmanjšanja števila zaposlenih in ga naravnali znižani proizvodnji, ki so ji prilagodili tudi odkopne zmogljivosti. Letni plan so do polletja izpolnili 55 odstotno, nakopali 'so 2 milijona 22 tisoč ton premoga, ki so ga namenili pretežno šoštanjskim termoelektrarnam in papirnici Krško. Manj kot so načrtovali so ga prodali Toplarni Ljubljana in široki potrošnji, kjer pa bo zanimanje za njihov premog gotovo porastlo v jesenskem času, ko se začno priprave za kurilno sezono. Ob tem je treba poudariti, da so ob poletju presegli smelo načrtovano produktivnost za 10 odstotkov, kar jih navdaja s prepričanjem, da so z zastavljenimi plani na pravi poti, ki jih vodi tudi k pozitivnemu rezultatu. Na velenjskem rudniku so v letu dni zmanjšali število zaposlenih za skoraj 1000 in imajo trenutno zaposlenih 4.440 delavcev. In kar je še posebej pomembno — vsi, ki so odhajali od njih, so odhajali z zadovoljstvom — nekateri so odšli v pokoj, omogočili so jim dokupe delovne dobe ali Notranjih rezerv ni več in denarja le še do sredine avgusta SPROSTIMO SE - Tako približno so dejali v Zgornji Savinjski dolini in vsem razmeram navkljub v nedeljo na Ljubnem pripravili že 31. fio-sarski bal, konec tedna pa bo v Lučah 22. lučki dan. STRAN 3 VSE VEČ HEKTARJEV PŠENICE — Na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi se veselijo dejstva, da se iz leta v leto večajo površine posejane s pšenico in drugimi žiti. Letošnjo žetev so že opravili, letina je dobra, razen na področjih Trnavč in Pobrežij kjer je pustošila toča. Podatek je morda (številčno) zanemarljiv, pa vendarle. Se predlani so za blagovne viške posejali »celih« 20 hektarjev pšenice, letos že 50. Tudi obeti za prihodnje so dobri, saj naj bi v nižinskih predelih vse več površin namenjali za žita in oljnice, v višinskih pa še naprej razvijali živinorejo. (foto: jp) pa jim izplačali odpravnine, za katere so se zaposleni odločali sami. Vsi zaposleni na rudniku pa bodo v tem letu opravili tudi manj delovnih ur in tako ohranili nekaj delovnih mest (en delovnik manj pomeni ohranitev 20 delovnih mest). Na ta način bodo omogočili pripravništvo vsem, ki so letos sklenili izobraževanje in naj bi bili 3. predvidenega, do konca leta pokriti. To je tudi največja želja vodstva. Naši rudarji trdo delajo in dosegajo dobre rezultate. Zato si zaslužijo tudi pošteno plačilo — v obliki plačil in ne dotacij.« In kako bo z velenjskim rudnikom v prihodnje. Samostojna Slovenija bo verjetno hotela biti energetsko neodvisna in potrebe po pre- julija tradicionalno skočili v rudarski stan, pa jim je vojna vihra to onemogočila. Na rudniku tudi upajo, da bodo večino teh tudi redno zaposlili. Delovni rezultati velenjskih rudarjev so torej ob polletju ugodni. Kaj pa finančni? »Še vedno imajo negativen predznak, izkazali smo 75 milijonov izgube,« pravi njihov direktor magister Franc Avberšek, »vendar smo vseeno zadovoljni. Z mnogimi notranjimi zukrepi smo namreč izboljšali rezultate in izgubo letošnjega leta bo mogoče, če se seveda ne bo dogajalo kaj ne- mogu bodo gotovo narastle. Na velenjskem rudniku so pripravljeni nakopati nekaj več premoga, vendar so zdaj svoje proizvodne zmogljivosti naravnali na 4 milijone ton, ki jih lahko presežejo za kakšnih 10 odstotkov. Več pa ne bo mogoče, saj Jame Šoštanj ne bodo odpirali (prepustili jo bodo novi generaciji)- Seveda pa si na velenjskem rudniku močno želijo, da bi Samostojna Slovenija dorekla energetsko politiko, ki je še vedno močno nejasna. MIRA ZAKOŠEK, foto Lojze Ojsteršek Bomo ostali brez zdravstvenega varstva? O težavah slovenskega zdravstva smo lahko v zadnjem času veliko prebrali in tudi velenjsko zdravstvo ni izvzeto. Težave so v našem okolju tako pereče, da postaja stanje že kar brezizhodno. In vse to v času, ko povzročajo gospodarske, politične in socialne razmere dodatne pritiske na ljudi, ti pa svoje stiske pogosto rešujejo tudi z obiskom pri zdravniku. »V temle času so običajno čakalnice prazne, zdaj pa so polne kot še nikoli,« pravi direktor velenjskega zavoda za zdravstvo Kristian Hra-stel. »Nastal je pravi prepad med potrebami in fi- nančnimi zmožnostmi, saj so se s spremenjenim načinom financiranja pogoji za delo v zdravstvu še zaostrili. Izkoristili smo vse notranje rezerve in sedanjega nivoja obsega in kvalitete zdravstva ni več mogoče ohraniti. Nujne so takojšnje sistemske rešitve, s katerimi mora biti jasno opredeljeijo, kakšen in kolikšen je obseg nacionalnega zdravstva (kakšne pravice in v kolikšni meri bo slovenska država zagotavljala obseg zdravstvenega varstva) in pa seveda kaj si bomo morali zagotavljati sami. Izdelati je treba tudi normative in standarde, da bo zdravstvo ve- delo, kaj mu pripada, če bo uresničilo sprejet program in bo temu lahko naravnalo tudi svojo organiziranost in kadrovsko zasedbo.« In kakšne so pravzaprav razmere v velenjskem zdravstvu? Z eno besedo porazne. Ob polletju so izkazali 32 milijonov dinarjev izgub, ki se vse bolj kopičijo iz dneva v dan. Konec junija so se znašli v razmerah, ko so jim bile priznane celo nižje cene kot so veljale lani in to za celo letošnje leto nazaj. Posameznim dejavnostim znotraj velenjskega zdravstva je dano tudi do 14 odstotkov manj denarja kot so ga imeli na voljo lani. Letošnji programi pa so pokriti le 60-odstotno, kar seveda pomeni, da bodo letošnja finančna sredstva porabljena že v teh dneh. Notranje rezerve so, kot zatrjuje Kristian Hra-stel,že izkoristili, osebne dohodke so znižali za 20 odstotkov, drugih možnosti pa ni. O vseh težavah so obvestili republiško ministrstvo za zdravstveno varstvo in odgovorne v občini. Seveda upajo, da bodo ti ukrepali, saj vendar brez zdravstvenega varstva ne moremo ostati. MIRA ZAKOŠEK Novice ■MaawBi ■ __ Rudnik ima že sedem »hčera« Velenjski rudnik uspešno nadaljuje z ustanavljanjem novih podjetij »hčera«. Že sedem jih imajo. Matična firma pomaga pri ustanovitvi in ima novo ustanovljeno firmo nekaj časa v »inkubatorju«, potem pa se mora ta sama postaviti na noge. Takšne firme velenjskega rudnika, vse so oblikovane kot družbe z omejeno odgovornostjo, so: GOST (Podjetje za gostinske storitve in počitniško turistično dejavnost), HABIT (podjetje za upravljanje s stanovanji), GTE (podjetje za izrabo termalne vode), INFORMATIKA (podjetje za informacijske storitve in inženiring), MIZARSTVO (podjetje za proizvodnjo lesnih izdelkov), PLP (podjetje za proizvodnjo lesnih pol-proizvodov), KAMNOLOM PAKA (podjetje za pridobivanje in prodajo gramoza in peska), (mz) Prireditev »Pivo in cvetje« bo V eni izmed prejšnjih številk Našega časa smo pisali, da še ni sigurno ali tudi letos bo tradicionalna laška prireditev Pivo in cvetje. Sedaj vprašanja ni vdč, kajti na sestanku 31. julija so se odločili, da bodo prireditev tudi letos spravili pod streho. 27. najmnožičnejša prireditev na širšem celjskem območju, ki bi morala biti junija, pa je zaradi vojne v Sloveniji odpadla, bo tako v skrajšani obliki od 29. avgusta do 1. septembra. Torej namesto deset, tokrat samo štiri dni. V teh dneh pa bo zajet praktično ves tisti program, ki so ga prej organizatorji načrtovali za prireditev, ki bi trajala več dni. Že zdaj pa je v Laškem dvorcu na ogled razstava Podobe Laškega, na kateri je predstavljeno veliko materiala, ki ga niso mogli objaviti v pred nedavnim izdani monografiji kraja. (Maja Z.) Veliko prijavili, malo poravnali Težko je reči, ali so v firmah šestih občin celjskega območja (ki sodijo pod DSK Celje) zadovoljni z zadnjo jugoslovansko multilateralno kompenzacijo ali ne. Od prijavljene milijarde 424 milijonov jim je uspelo kompenzirati malo manj kot 218 milijonov, to je dobrih 15 odstotkov. Čeprav je to nekaj manj kot v dosedanjih kompenzacijah, so nekateri zadovoljni tudi s tem. Nakazila iz drugih republik firmam z območja teh šestih občin namreč zadnji čas spet močno upadajo, od junija na julij se je dotok denarja zmanjšal skoraj za 40 odstotkov. Najmanjši je dotok iz Srbije (glede na junij znaša julijski dotok le 16 odstotkov), zanimivo pa je, da seje s Hrvaške za 16 odstotkov celo zvečal. Naj ob tem omenimo, da so pri celjski SDK uvedli posebno banko podatkov: obveznosti, terjatev, možnosti kompenzacije. Gospodarstvu bo to gotovo v veliko pomoč. (k) Večina cen se svobodno oblikuje Po novi slovenski zakonodaji se večina cen svobodno oblikuje, le nekatere so v pristojnosti slovenske oziroma občinskih vlad. Slednje sprejemajo odredbe o višini cen stanovanjsko komunalnega gospodarstva, dnevnega varstva otrok in domov za varstvo odraslih. Na osnovi nove zakonodaje je velenjska vlada sprejela odredbo o povišanju cen stanarin in najemnin, ki so jih dvigniti za 20 odstotkov z mesecem septembrom. (O tem povišanju smo že poročali). Za kvadratni meter stanovanjske površine bomo v občini Velenje plačevali po novem 16,87 dinarjev stanarine, povprečna cena najemnin pa znaša 49,04 dinarje, (mz) Emona ekspresi H Muhe, sloni in race Piše: VINKO VASLE Mislim, da je prav, da novinarji vsaj enkrat letno pometemo pred svojim pra-' gom ! Že zaradi notranjega očiščenja zaradi vseh muh, ki so postale sloni in vseh novinarskih rac, ki se jih tekom leta nabere za rahlo perutninsko farmo. Da o pretiravanjih, nesramnostih, izmišljotinah sploh ne govorim. Recimo, pred nekaj dnevi je šef ljubljanskih inšpekcijskih služb dr. Tone Prevc padel s kolesa, ker je pač človek malo nespretno kolesaril. Novinarji pa vik in krik, da so omenjenega gospoda odstrelili, odstavili in sploh. Še malo dlje nazaj je pri-curljalo, da je Janez Janša prijatelja Igorja Bavčarja predlagal za novega mandatarja nam drage in dragocene vlade. Novinarji pa spet v lov in v brskanje po podrobnostih. In je šla tozadevna tajna seja Demosovega sveta v franže. Kajti seja, po kateri se sprehajajo novinarji, TV reporterji in fotografi seveda ni tajna. In seje spet natolcevalo, da je vlada v krizi, da Peterletu ne kaže najbolje, da bo odletel gospod France Bučar in da bo sploh na slovenski politični sceni prišlo do drastičnih sprememb. In bolj ko smo nesramno brskali po drobovju Demosa, bolj se je kazalo, da pravzaprav vlada ni v krizi, da pa so kritični nekateri ministri. In to tisti, s katerimi se to dogaja že od izvolitve dalje. Navsezadnje je bila naša vlada doslej že najmanj petkrat v krizi, pa ji je kljub katastrofalnemu zdravstvu in ministrici Bohovi uspelo preživeti. Kako, ne vem — lahko, da je šlo za metode usta na usta, ali pa vsaj za kakšen pripomoček za oživljanje. Zdaj se na veliko govori, da so kulturnemu ministru Andreju Capudru spet šteti dnevi. Človek, ki ni po- kleknil zaradi gladovne stavke Dragana Živadino- va, naj bi zdaj padel zaradi obelodanjenega kulturnega programa. Ki ga ni sam pisal. Pa problem ne tiči v tem, ampak v dejstvu, kako vneto je razporedil kulturniški dinar, kamor je čisto slučajno in verjetno po pomoti padlo nekaj njegovih najnovejših romanov, ki jih bo kulturno ministrstvo subvencioniralo. Nekateri zlobneži zdaj trdijo, da je to nekaj takšnega, kot če bi minister za šolstvo iz republiškega štipendijskega sklada financiral šolanje svojih otrok v Ameriki. Kar pa je zlobna primerjava. Novinarska zloba je tudi dosegla, da je predsednik sveta Demosa gospod Jože Pučnik moral deman-tirati samega sebe in končno priznati, da tudi on z vlado ni zadovoljen. Daje to nesramna prisila brez primere govori že dejstvo, da je gospod Pučnik kar tri dni javno zanikal, da bi kdo želel vreči vlado. Pi- suni so tudi krivi, da je znameniti poslanec Vito-mir Gros zelo žalosten in zdaj izjav za javnost ne daje več in sploh malo pazi kaj reče, ker naša žur-nalistična nesramnost vse zapiše. Da o tistih novinarjih, ki še dandanašnji brskajo po vprašanju, kje je bil kdo od naših imenit-nežev, ko je bila vojna, ne pišem posebej. Konec koncev je seveda zelo pomembno, da so se nekateri znameniti politiki dobro zavarovali, ko se je Slovencem streglo po življenju. Vse pač v stilu tistega, da je ljudstva več kot politikov. Torej nikar spet ne na-sedite pisanju o tem, da se v Demosu prepirajo okrog tega, kdo v vladi naj bi odfrčal in kdo ne! In če se bo to že zgodilo, potem bodo krivi časopisi, ne pa nesposobni ministri. Če kdo od njih te dni hodi po Ljubljani malo bled in zelen, potem je to zaradi slabokrvnosti, ali pa pripada stranki zelenih . . . Celjsko območje Dobrna se ozira više Nekako v zatišju vojne vihre pri nas so na Dobrni skon-čevali več pomembnih objektov, ki so jih pred dnevi že pré-dali namenu. Žal se je to zgodilo v času, ko se zmogljivosti na Dobrni šele počasi polnijo po izpraznitvi, ki so jo povzročili vojni dogodki pri nas. Pa vendar upajo, da bodo tudi te nove zmogljivosti pripomogle, da bo v ta kraj »daleč od ponorelega sveta« prišlo še več gostov. Ne le domačih, ki so tudi zdaj v večini, ampak tudi tujcev, katerih število je do časa pred vojno vztrajno naraščalo. Taka pričakovanja so upravičena tudi zato, ker se Dobrna zdaj uvršča med zdravilišča, ki vendarle lahko gostom ponudijo tudi visok oziroma najvišji standard. Mislimo na vilo Higia, pa na apartmajski objekt Hiša na trati, ki ponujata okoli sto na visoki ravni urejenih ležišč ter še vrsto drugih prostorov. Uredili so tudi poročno dvorano, pa tako tudi pričakujejo slavnostne poroke, za druge »že utrujene« so uredili center za povrnitev oziroma ohranitev vitalnosti, veliko jih bo gotovo zašlo tudi v to-pliško klet. Vsem tem, razen tega pa seveda tudi krajanom Dobrne, pa so namenjena tudi igrišča v športnem parku. Zdravilišče Dobrna je za ureditev vsega tega namenila kar 5,5 milijona DEM, zato si seveda še kako želijo, da bi si ta vložek čimprej vrnili. Tudi zato seveda upajo, da je naših »novih« dni konec in da bo Slovenija ponovno mamljiv kraj tudi za tuje goste., S temi naložbami pa Dobrna tudi prestopa prag čistega zdraviliškega turizma. Prehaja v tiste vrste turizem, ki prinaša tudi večji dohodek. Na Dobrni so si za dosego tega prizadevali že dalj časa in so v ta namen že tudi urejali nekatere lokale, skrbeli pa so tudi za primerno velovito urejenost kraja. Bali so se posegov, ki bi prizadeli kraj in okolico, saj so se zavedali, da je njihov glavni adut neokr- njena in mirna okolica. Pa tako tudi ni čudno, da so močno povzdignili glas že na prve govorice o možnih lokacijah odlagališča nevarnih odpadkov v bližnji okolici. Ob neokrnjeni naravi pa so seveda morali dobiti tudi primerno urejene prostore in ustrezno ponudbo. Z urejeno vilo Higia in Hišo na trati ter drugimi pridobitvami, ki so jih zdaj že dobili, so h končnemu cilju naredili pomemben korak, vsega pa storili še niso. So pa odločeni, da bodo, če bo le bodoči razvoj odvisen od njih; če gostov ne bodo odganjali streli in blokade. (k) Počitniško delo — zadovoljni otroci Povsod je, do še pred nedavnim, »vladalo« pravo mrtvilo. Vendar pa se s časom vse spreminja, tudi po krajevnih skupnostih postaja živahnejše in zanimivejše. Ena izmed krajevnih skupnosti je KS Edvarda Kardelja. Tukaj imajo študentke in dijakinje pedagoške smeri počitniško delo. Organizirano imajo varstvo otrok in to vsak torek in četrtek od 11. do 14. ure. Igralnice imajo prijetno urejene, tudi igrač ne primanjkuje. Otroci se odlično počutijo in radi obiskujejo to varstvo. Zadovoljni so, saj so njihove »nove to-varišice« polne elana in imajo neusahljivi vir novih igric, ki jih še ne poznajo. Pri tem je mogoče zanimivo, da otroci obiskujejo varstvo le v svojem bloku, v drugega ne gredo. Tako, da otrok iz drugih stanovanjskih blokih sploh ni, mogoče le redki prijatelji. Dodamo naj le še to, da je podobno varstvo še tudi drugje; v Lokovici, v Pesju, v Ravnah pri Šoštanju, na Konovem .. . MMI Savinjsko-šaleška naveza- an Misel na pozabljene Včasih je treba le malo, pa se stvari močno zasuče-jo. Če se še kaj spomnite nazaj, nas je pomanjkanje bencina z uvedbo bonov in parno-neparnih dnevom močno spravilo na kolesa in lastne noge; ob raznih devalvacijah smo spoznavali, da so dobre tudi domače stvari; ob raznih zaporah druge vrste spoznavamo, da se lahko gremo turizem tudi doma. Nekatere stvari pomenijo tudi, da se spomnimo na pozabljene stvari. Pred dnevi, ko so javno in tajno govorili o velikih skokih cen naftnih derivatov, so nekateri-že takoj opozorili na to, da so se ljudje začeli bolj ozirati po »pozabljenem« premogu. Nekateri so začeli na hitro preračunavati, kako. ceno kurilnega olja bo njihov proračun še prenesel. In ob tem se je še kako izkazala kot pravilna ugotovitev, ki so jo v naši ljubi črni občini nekateri že večkrat poudarjali, da je velenjski lignit zlata rezerva za težke čase. Kot kažejo stvari pri nas, pa ni treba nič kaj velikega, da pridemo v take težke čase. In ob tem bodo gotovo morali zardevati vsi, ki so naše premogovnike že odpisali; ki bi jih najraje takoj zaprli in zasuli, saj da nimajo bodočnosti in so izgubili boj z nafto in plinom. Ampak visokoleteči energetiki obračajo, »višja sila« obrne. Bolje kos lignita v peči kot tanker nafte na oceanu! Na nekatere pozabljene stvari sem se spomnil tudi v nedeljo na Ljubnem. Saj se spomnite, kako je zastal promet, ko so bile blokirane ceste in ko je bilo tudi na železnici nevarno. Ob tem je na Muri splav že odigral izredno pomembno vlogo. Zakaj je v sili ne bi spet tudi splavi na drugih rekah. Če bo šla obnova cest v Zgornji Savinjski dolini še na- prej tako uspešno kot po poplavi, bo za prevoz lesa iz tega območja res tudi samo še možna le pot po Savinji. Le da bi se pri tem morali vsaj malo uskladiti vodarji in cestarji, da po kakem čudežu prvi ne bi slučajno prej uredili vseh pregrad in jezov na Savinji, preden bodo ceste obnovili. Bojim se sicer, da iz tega dogovora ne bo nič, saj nekateri dobro obveščeni in »pogledani« viri vedo povedati, da še marsikdo drug na tem območju slabo sodeluje, pa čeprav dela približno isti posel. Tudi splavi bi torej lahko bili naša zlata rezerva, čeprav so seveda tudi taki, ki pravijo, da se s tem ne gre igrati. Da nam že tako in tako gre preveč stvari po vodi. Razen tega bi se gotovo oglasili ribiči in kanuisti in protestirali, da te stvari ne gredo skupaj. Pa bi tako na mozirski občini morali sprejemati nov odlok o vodnem in plovnem režimu, kot da bi bila prava obmorska ali vsaj obdonavska občina. Čeprav česa, na kar nas opozorijo razni prevrati, v življenju ne bomo takoj uresničili, nam kot poduk in opozorilo vendarle ostane. In včasih se od tega tudi kaj naučimo: če že ne neposredno, pa vsaj posredno. Da bomo lahko posredovali, če bo treba. Sicer pa imam seveda raje, če se na nekatera dogajanja spominjamo le kot na običaje. Ne kot na nekaj, kar bomo iz potrebe morali kdaj še res uporabljati. (frk) Jugoslavije ne more rešiti več niti to, če bi začel Vasil Tupurkovski nositi frak, belo srajco in metuljčka. Žarko Petan Bogata, a draga kreditna ponudba Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje spet odobravajo kredite. Gotovinske kredite lahko dobite na osnovi prodaje deviz na šestmesečno odplačilno dobo po 226 odstotni fiksni obrestni meri. Če boste odprodali devize v dinarski protivrednosti 10 000 dinarjev (to vsoto vam bodo takoj izplačali) boste dobili 20 tisočakov kredita, mesečni obrok pa bo znašal 4639 dinarjev. Devize lahko prodate s svoje hranilne knjižice, obračunali vam jih bodo po srednjem tečaju, če pa jih prinesete jih bodo odkupili po borzni vrednosti. Odobravajo tudi kredite za industrijsko blago, na osnovi predračunov. Za kredit v višini 20.000 dinarjev boste odplačevali šest mesecev po 4 807,20 dinarjev. Spet je mogoče najeti tudi stanovanjski kredit. Te odobravajo na osnovi prodaje deviz na petletno odplačilno dobo po obrestni meri R povečan za 14 odstotkov. Za 10.000 din dinarske protivrednosti prodanih deviz boste dobili 30 000 kredita, plačevali pa boste (po sedanji obrestni višini) 1.062,20 dinarjev mesečno. Lahko pa se odločite za stanovanjski kredit na enoletno odplačilno dobo. Za 30.000 dinarjev boste plačevali mesečno po 4478,20 dinarjev. (mz) Ustavljena akcija predaje orožja Akcija predaje orožja in opreme med teritorialno obrambo in civilno zaščito ter jugoslovansko armado, ki se je začela prejšnji teden, je v teh dneh ustavljena. V vsej Sloveniji so se manjše vojaške enote že prestavile v večje vojašnice, vojska pa je vrnila večino civilne opreme in sredstev. Tako kot drugod pa se je tudi na širšem Celjskem območju zapletlo pri vračanju orožja in ostalih bojnih sredstev, saj hoče armada nazaj vso svojo opremo, medtem ko bi sama teritorialni obrambi vrnila le nebojna sredstva, bojna pa šele takrat ko se bo v celoti umaknila. Popolnoma po načrtih pa se je končala predaja mejnih stražarnic (v pristojnost pokrajinskega štaba jih spada petnajst).. Maja Z. V ob mejni postojanki v Logarski dolini že od prvih dni vojaških spopadov vihra slovenska zastava. Vojaki v tej postojanki so se teritorialni obrambi predali brez boja in jo zapustili. Od takrat naprej so jo nadzorovali pripadniki teritorialne obrambe, v ponedeljek pa so jo prevzeli predstavniki UNZ Celje, ki bodo poslej tudi skrbeli za nadzor na državni meji s so- sednjo Avstrijo. Predstavniki JA so namreč prav v ponedeljek iz postojanke odpeljali premičnine in bili ob tem dogodku tudi sami presenečeni nad urejenostjo postojanke in njene okolice. Povedati velja, da je menjava lastnika potekala v skladu z dogovorom in brez zapletov. (jp) Slovenska zastava na slovenski meji Mesečni obračun obresti Tudi ljubljanska banka Splošna banka Velenje je prešla na mesečni obračun obresti na vseh vlogah in seveda kreditih, ki niso bili odobreni po fiksni obrestni meri. Tako boste lahko v glavnem v vseh tabelah, ki jih objavljamo, videli števil- ke, kolikšne so mesečne obresti. Pa je dobro vedeti, tudi koliko so letne, ki smo jih bolj navajeni. Nedovoljeno prekoračitev na tekočem računu vam bodo zaračunali po 325 odstotni letni obrestni meri, dovoljeno pa po 272 odstotni. Vaša avista sredstva (tekoči in žiro računi, hranilne knjižice) pa vam bodo obrestovali po 76 odstotni letni obrestni meri. (mz) Gostinstvo Paka praznuje V letošnjem poletju mineva že trideset let odkar je takrat naglo se razvijajoče mlado mesto Velenje dobilo nov hotel, ki so ga poimenovali po reki Paki. Dolga leta je hotel užival lep ugled med domačini in obiskovalci, v tem času pa je odprl tudi več poslovnih enot, ki so raztresene po vsem mestu. Kolektiv se je na proslavitev tega visokega jubileja dobro pripravil, prireditve pa bodo potekale ves mesec avgust po vseh poslovnih enotah. Osrednjo prireditev so pripravili v soboto, 3. 8., v okolici in v notranjih prostorih hotela. Organizatorjem jo je v dopoldanskem času krepko zagodlo vreme, saj seje načrtovana celodnevna prireditev razživela šele v poznih popoldanskih urah. Tako je odpadel otroški živ-žav, pa tudi v ta namen pripravljene stojnice s trgovsko ponudbo so samevale. Iz Laškega je v Velenje prispel Zlatko, ki je krožil po ulicah in Velenjča-nom ponujal brezplačno pivo, hkrati pa vabil občane pred hotel. Gostinski delavci ho- tela so se na prireditev dobro pripravili, še posebej pa se je potrudil slaščičarski mojster gospod Javornik, ki je spekel večjo količino okusnih tort in ostalega peciva, na prireditvi pa so prodajali tudi ježke presenečenja. V nekaterih od ponujenih so se skrivale lepe nagrade. V večernih urah sta za zabavo skrbela zabavni ansambel Globus band in narodnozabavni ansambel bratov Zeme. Udeleženci prireditve so se lahko veselili pozno v noč. Podjetju gostinstvo Paka želimo več sreče z vremenom ob preostalih prireditvah v tem mesecu, hkrati pa tudi čim prejšnjo razrešitev problemov okoli že nekaj časa načrtovane adaptacije hotela Paka. Velenjčani si želimo dobiti lep in kvaliteten hotel, kar je hotel Paka v sedemdesetih letih bil. B. Foto: M. Š. Č. V okviru praznovanja 30-letnice Gostinstva Paka so v banketni sobi hotela Paka v soboto popoldan pripravili majhno svečanost, na katero so povabili tudi ljudi, ki so v teh tridesetih letih mnogo prispevali k razvoju podjetja. Sprejema so se udeležili gospod Mitja Lap, prvi direktor hotela, gospod Nestl Žgank, nekdanji župan Velenja, pa gospod Franjo Bartolac, predsednik velenjske vlade, predstavniki turističnega društva ter nekateri poslovni partnerji. Direktor Gostinstva Paka, gospod Franc Košak je v nekaj stavkih orisal 30-let-no pot, ki jo je prehodilo to podjetje in predstavil nekaj načrtov za prihodnost. Vsi, ki so za njim spregovorili, so zaželeli Gostinstvu Paka srečno pot v prihodnost, hkrati pa poudarili, da mo- ramo vsi v velenjski občini poskrbeti, da bomo zopet dobili hotel, ki bo mestu v ponos. mč fotografije: mč Po fludru dol (in gor) Ne bom več minister S pomladjo narodov so zacvetele rožice tudi v Sloveniji. Predvsem nekaterim in med nje sem se vrinil tudi jaz osebno^ Zaželel sem si, da bi bil minister in mi je celo uspelo. Žal samo delno, ker danes že razmišljam, da sem se zafrknil. Prve mesece je bilo namreč vse krasno. V vsesplošni evforiji v pričakovanju osamosvojitve me namreč nihče ni vprašal, če sploh kaj delam in zakaj ne. In so se (žal) potem pričele dogajati razne neumnosti, ki so porušile moj duševni in siceršnji mir. Najprej so menda poplave skoraj odplavile precejšen del moje drage Slovenije. Ljudje so tarnali, da bog pomagaj. Potovali smo sem in tja, poslušali nekakšne obupane klice na pomoč, celo nekaj pravega razdejanja smo videli. In vse skupaj je potem naneslo za 8 milijard dinarjev škode. Navsezadnje niti ni bilo prehudo, le tega nisem vedel (in še danes ne vem), kje naj dobim denar. Ker ima hudič več mladih, je prišla še vojna. Spet smo ocenjevali škodo, ki sploh ni zanemarljiva. Celi 102 milijardi smo je našteli, in tu so se začele moje težave. Denarja ni. To vsi vemo in še-bolj bomo vedeli. Ko sem začel preračunavati zneske in odstotke sem se krepko zamislil in celo pomislil, da imajo moji rojaki v povsem razdejani dolini kar prav, ko me zmerjajo. Škoda po poplavah znaša le borih 8 odstotkov vojne škode. Tu nekaj ni v redu, tako pač mislim. Na republiki smo imeli za te poplavljence zbranih že 120 milijonov dinarjev in smeo jih seveda in povsem razumljivo takoj namenili za ublažitev posledic nekajdnevnih vojnih spopadov. Vse le:po in prav, ampak zamislil sem se še enkrat. Teh ogrormnih 120 milijonov dinarjev je namreč le slabih dvanajst tisočink vojne škode. Za (vsaj) tri mesece smo prekimili izplačilo sredstev za poplavljence, pa ti po moje deniar še kar potrebujejo. Dvomi so prehudi, ne bom več miinister, zamenjal se bom, če z zakonskimi dopolnili nes bo drugače določeno. Ljubno ob Savinji Flosarski bal v četrto desetletje Kar precej pomislekov je bilo ali v sedanjih razmerah pripraviti flosarski bal na Ljubnem ob Savinji. Pa so Ljubenci tehtno premislili in se ne glede na vse odločili, da se tridesetletnemu izročilu ne bodo odrekli. Imeli so prav. Ob vseh tesnobah in vsemu kar zraven sodi malo sprostitve in razvedrila na prijetnem prostoru ob Savinji vsekakor ni odveč. Korajžno kot se spodobi so torej krenili v četrto desetletje svojega in samo njihovega flosarske-ga bala. Malo so dvomili zaradi po poplavah skoraj uničenega prireditvenega prostora, malo zaradi razmer v zadnjih tednih (in danes še tudi), klonili pa niso. Upa, da znajo brati prav. Odločili so se za vsebinsko okrnjen spored. Povorke skozi kraj tokrat ni bilo, pa nič hudega. Udrli so llos, krstili so novega flosarja in fantje (možje) so se zares izkazali. Za današnje trenutke je bilo vse skupaj že kar presenetljivo sproščeno. Nobene programske »prisile« ni bilo. Prišli so, udrli flos in opravili značilni obred krščenja, izgledalo je, da so to storili slučajno, ker pač to nedeljo niso imeli kaj drugega početi. In jim je zares uspelo. Ljudi sicer ni bilo toliko, kot je ob tej prireditvi na Ljubnem v navadi, bilo pa jih je dovolj, da so bili vsi zadovoljni. Tudi v petek, soboto in seveda v nedeljo, ko so tako ali drugače, predvsem pa uspešno, poskrbeli še za druge priložnostne prireditve. Zares nevsiljivo je bilo vse skupaj, zato toliko bolj prijazno, domače, tudi zavrteli so se, prav temu vrtenju pa naj bo namenjena edina pikra pripomba. Lepo in prijetno se je vrteti v ritmu polke in valčka, precej neprijeten pa je bil hrup vseh vrst okrog »ringlšpila«, ki ga ob Savinji dolga leta ni bilo. Otroci in drugi uživalci teh dobrot se sicer ne bodo strinjali, vsekakor pa to strašilo na flosarski bal ne sodi, pa naj je ponudnik plačal kolikor je že. (kp) Spet »Lučki« in... Tudi turistični delavci in vsi Lucani so se odločili, da bodo vsem razmeram navkljub pripravili svojo vsakoletno turistično prireditev. »Lučki dan« je to in bo letos na vrsti že dvaindvajse-tič. Program je dokaj pester. Ze v petek dopoldne se bo pričelo odprto prvenstvo- Luč v tenisu, nadaljevalo se bo še v soboto, sicer pa bo prav sobota dovolj pestra. Ob 17. uri bo v farni cerkvi nastopil Big Band kvartet, po 19. uri bo na vrsti večer z lučkimi pevci, pevkami in godci, ob 22. uri pa vsakoletno vasovanje. Osrednja prireditev bo seveda v nedeljo, ko bodo že dopoldne pripravili prikaz starih lučkih običajev in opravil, prireditev imenujejo »od štanta do štanta«, Luče pa so ves dan en sam pregled ljudskega izročila. Dopoldne bodo slavili farnega patrona sv. Lovrenca in ob tej priliki pripravili procesijo, s svojim dnem pa se Lučani želijo zahvaliti vsem, ki so jim ob lanskih poplavah priskočili na pomoč. (JP) »Hmeljarski« dan Hmelj je kultura, ki se v svetu prideluje na zelo omejeni površini. Precej nasadov hmelja je v Savinjski dolini in le ti so letos že dodobra razgrnili svoje zavese. Kot ponavadi je s tem povezanih tudi vrsta prireditev. Tako so letos, ob 29. praznovanju hmeljarskega dne, konec tedna v Žalcu pripravili svečano in razširjeno sejo izvršilnega odbora Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije. Na tej prireditvi so, kot vsako leto, proglasili hmeljarskega starešino in njegovo spremljevalko. V letu 1991 je ta čast pripadla dolgoletnemu hmeljarju Hugu Antlogi iz Gotovelj in Marjetki Kos iz Braslovč. Najboljšim hmeljarjem pa so podelili priznanje. Posamezno sta bila najboljša in prejela priznanja Ivan Rančigaj iz Petrovč in Jurij Horvat iz Podvina za visok kilogramski donos hmelja na hektar. Ekipno pa je prvo mesto pripadlo Kmetijskemu kombinatu Ptuj. Na seji so govorili o lanskem pridelku in o pričakovani letošnji letini, ki je sicer povprečna, a vendarle boljša od lanske. Večina letine je že vnaprej prodane, zanjo so dosegli ceno 8 mark za kilogram, a so hmeljarji kljub temu zaskrbljeni, saj tudi ta sorazmerno ugodna cena ne bo pokrila stroškov pridelave. Predsednik jugoslovanskih in svetovnin hmeljarjev, Jože Brežnik pa je dejal, da je usoda hmeljarske skupnosti Jugoslavije povezana z usodo države same. Doslej je bila povezava s skupnostjo dokaj dobra, kako bo v prihodnje, ni znano. Maja Z. Število dopustnikov se povečuje Letošnji letni dopusti se za marsikoga niso iztekli tako, kot jih je načrtoval. Verjetno se je zaradi razmer v preteklem mesecu, pa tudi zaradi naglega padanja življenjskega standarda marsikdo premislil in ostal doma. Kako in koliko se letos naši občani odločajo za letovanja najbolj vedo v turističnih agencijah, zato smo jih tudi obiskali. V Turistični agenciji Izletnik na Velenjski avtobusni postaji nam je vodja poslovalnice, gospa Renata Natek-Hu-darin povedala: »Lahko rečem, da je obiska v teh dneh občutno več kot v prejšnjem mesecu. Ljudje se največ odločajo za letovanje v slovenskem primorju, v Istri pa le do Umaga. Za ostale dele Jadranske obale ni prav nobenega zanimanja. Cene so letos na teh turističnih območjih izredno ugodne, ljudje pa se največ odločajo za apartmane, nekaj pa tudi za hotele, saj je cena dnevnega polpenziona v nekaterih že od 300 din dalje. Prostih mest je še povsod dovolj, tako, da predhodne rezervacije tako kot v preteklih letih niso potrebne, če se odločite za letovanje danes, lahko jutri že odpotujete. V avgustu imamo dobro zapolnjene zmogljivosti, vendar je to v primerjavi z lanskim letom le tretjina lanskih dosežkov. Zanimivo je to, da so letos prišla v poštev letovišča, za katera v preteklih letih ni bilo zanimanja, kot so Izola, Ankaran in druga. V naši agenciji omogočamo plačilo na dva ali več obrokov, kar je odvisno od višine cene za letovanje. V letošnji sezoni je odpadla večina ponujenih programov za letovanje v tujini, ker do nedavnega ni bilo poletov letal. Sedaj seje to izboljšalo, še posebej pa priporočamo počitnice na Cipru. Kljub temu, da se cene zdraviliškega turizma niso bistveno znižale in so veliko višje kot za letovanja ob obali, je zanimanje precejšnje. Veliko ljudi pa se je odločilo za počitnice na Bohinju, kjer tedenski aranžma s polpenzio-nom stane od 2500 din dalje. Težko rečem, kaj se bo na področju turizma dogajalo v jesenskem času, saj se ljudje za letovanja odločamo hipoma, tako rekoč od danes do jutri.« V Velenju imamo v prostorih Rdeče dvorane še Kompa-sovo turistično agencijo. Ta je v lanskem letu dobila novega vodjo poslovalnice, ki je že priznan turistični delavec, Grega Mohorka. V pogovoru nam je povedal: »Kompas ima dobro razvito mrežo turističnih poslovalnic tako doma, kot v tujini. V letošnjem letu smo zaradi zmanjšanja števila delavcev v mnogih od njih lahko prešli na ugodnejšo ponudbo, s tem na masovni turizem z velikim poudarkom na kvaliteti. Velenjska enota je trenutno uspešna, saj trije zaposleni delavci ustvarimo za te razmere dober dohodek in smo s poslovanjem zadovoljni. Pred sabo imam polletno poročilo, iz katerega je moč razbrati, da smo imeli v letošnjem letu več prepeljanih gostov, kot v istem obdobju leta 1988. Zaradi vojne sta nam izpadla dva termina letovanj. Vse že vplačane prispevke smo povrnili in trenutno zelo dobro poslujemo. Beležimo precejšnje zanimanje za letovanja na slovenski obali nekje do Rovinja, cene pa so izredno ugodne in okoli 50 % nižje, kot so bile za to sezono načrtovane. Veliko je tudi zanimanje za zdraviliški turizem, čeprav so se tu cene znižale le za okoli 20 %. Ljudje se ne odločajo le za apartmaje, saj so letos letovanja v dobrih hotelih izredno ugodna. Prostih kapacitet imamo še dovolj, tako da lahko naše stranke na željeno mesto odpotujejo isti dan, ko se za letovanje odločijo. Da smo strankam še bolj dosegljivi smo podaljšali tudi delovni čas in poslujemo vsak dan od 7.30 do 15.30. V jesenskem času imamo organiziranih že več zaključnih in maturantskih izletov, nekaj skupin pa smo organizirali že v maju. Mislim, da imamo za organizirane skupine še posebej dobre in cenovno ugodne aranžmaje. Večina teh poteka v tujini. Posamezniki se letos za taka letovanja redkeje odločajo, vendar rapidnega zmanjšanja v primerjavi z lanskim letom ne beležimo. Za tako imenovano pose-zono se že sedaj kaže velik interes, kar je razumljivo, saj se bodo letošnje počitnice potegnile v jesenski čas. Zanimanje je tako za zdraviliški kot obmorski turizem.« Za tiste, ki se še niste odločili, kjer bi preživeli letošnje dopustniške dni, je možnosti in ugodnih ponudb torej dovolj. S katero agencijo in kje boste letovali, pa se boste že sami odločili. B. Š. Foto: M. C. Odkup pšenice V teh dneh poteka v Savinjski dolini zelo intenziven odkup pšenice, žal pa je zaradi vremenskih razmer zrnje zelo vlažno, kar seveda močno moti predelavo. Večino pšenice iz tega območja pridelovalci prodajo mlinsko predelovalnemu podjetju Klasje iz Celja. Kot je povedala Silva Trstenjak so v Klasju do konca prejšnjega tedna odkupili 1105200 kilogramov pšenice iz družbenega sektorja, pogodbe pa imajo sklenjene za 3327000 kilogramov. Zasebni pridelovalci pšenice naj bi jo skupaj prodali 1090000 kilogramov, v tem obdobju pa so jo v Klasju od njih odkupili približno 408000 kilogramov. Pšenica, ki je namenjena za predelavo vsebuje okoli 20 odstotkov vlage, po vseh merilih pa sme stopnja vlažnosti /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. OBRESTNE MERE ZA DINARSKE VLOGE OBČANOV Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. je s 15. 7. 1991 spremenila način obrestovanja dinarskih sredstev občanov. Sredstva banka revalorizira z mesečno revalorizacijsko stopnjo, ki se spreminja in je v mesecu avgustu 9,9%. Na tako revalorizirana sredstva banka prepiše še realne obresti določene z vsakokratnim sklepom o višini obrestnih mer Ljubljanske banke Splošne banke Velenje d.d., Velenje. obrestna mera R — mesečna r — letna Tekoči računi občanov 4,95 % 0 Žiro računi občanov 4,95 % 0 Hranilne vloge na vpogled 4,95 % 0 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 9,9 % 9% Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 9,9 % 11 % Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 9,9 % 13 % Depoziti, vezani nad 1 mesec 9,9 % 0 Depoziti, vezani nad 3 mesece — depoziti do 50.000,00 din — depoziti od 50.00,00 din do 100.000,00 din — depoziti nad 100.000,00 din 9,9 9,9 9,9 % % % 3 % 4% 5 % Depoziti, vezani nad 6 mesecev 9,9 % 6% Depoziti, vezani nad 12 mesecev 9,9 % 9% Dovoljena prekoračitev stanja na TR 9,9 % 20 % Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 9,9 % 37 % doseči le 13 odstotkov. Prav zaradi tega bo pri plačilu prihajalo do velikih odbitkov, zelo visoki pa bodo tudi stroški sušenja. Pšenica, ki so jo dobili od delovne organizacije Hote-mež Pohorje in od Kmetijske zadruge Krka, pa je začela že kaliti, tako da jo bodo morali ločiti od ostale, da kasneje v proizvodnji ne bo prihajalo do težav. Iz Vojvodine in Slavonije so dosedaj odkupili 27 ton pšenice in sicer nekaj prek kompenzacijskih poslov, nekaj pa od poslovnih partnerjev s katerimi sodelujejo že vrsto let. Maja z Kupujemo drago Tudi ta teden na velenjski tržnici ne beležimo večjih sprememb v cenah. Dokler se orientiraš le po cenah na velenjskih stojnicah, se ti zdi, da so cene kar realne, saj velikih odstopanj ni. Vendar smo v tem tednu obiskali tudi ljubljansko tržnico, ki nas je presenetila z pestro ponudbo, veliko prodajalci in v primerjavi z Velenjem nizkimi cenami. Tako boste v Velenju za kilogram paradižnika še vedno odšteli 30—50 din, v Ljubljani pa je bila najvišja ponudba 25 din za kg, večina pa ga je ponujala po 20 din. Paprika vas pri nas še vedno stane 50—70 din kg, v Ljubljani od 15—35 din. Prav tako je precej cenejša vsa ostala zelenjava, ponudba pa je bistveno bolj pisana, saj je poleg tistih, ki ponujajo blago iz juga države veliko domačih branjevk. Izgleda, da je konkurenca v Velenju še vedno premajhna, sicer bi tudi mi lahko kupovali ceneje. Preletimo še cene sadja v Ljubljani in Velenju. Breskve so pri nas po 40--50 din, v Ljubljani 30—40 din, nektarine pri nas 70 din, v Ljubljani 50 din in manj, lubenice pri nas 25 din kg, v Ljubljani od 15 dalje, nova jabolka v Velenju 40—50 din kg, v Ljubljani 35—40 din kg . . . Pa naj še kdo reče, da je Ljubljana drago mesto. Modna konfekcija Elkroj Izgube ni, »novi« pa so proizvodni programi Modno konfekcijo Elkroj je v nekaj zadnjih mesecih doletelo marsikaj, pa večinoma nič dobrega, če seveda izvzamemo izjemno prizadevnost in delovno vnemo delavk in delavcev, ki sti delavcev in izvajalcev stekla v ponedeljek. Tegob tudi sicer ni (z)manj-kalo. V začetku leta so v Elkro-ju zamenjali vodstvo, posledica tega so bile korenite organiza- Kolektivni dopust sem aH tja, v proizvodnih prostorih Jet tri tedne vladalo delovno vzdušje 1 svoje in usode kolektiva pač ne mislijo prepustiti naključju. Že kar začetek teh neljubih dogodkov je bil grozljiv. Gre za novembrske poplave, ki so vsega skupaj »prinesle« kar 9 milijonov dinarjev izpada prihodka, dokončno pa so posledice v proizvodnih prostorih odpravili šele v minulih treh tednih. Med kolektivnim dopustom so namreč osušili namočena tla v tovarni ter zamenjali talne obloge, kar med drugim pomeni tudi velike (nepredvidene) izdatke. Redna proizvodnja v »novih« prostorih je na podlagi velike prizadevno- cijske in kadrovske spremembe, pa tudi spremembe znotraj poslovnega sistema, ki so jih pogojevale nakopičene težave s političnim in siceršnjim predznakom. Nekajdnevni vojni spopadi v Sloveniji so Elkroju posredno povzročili za 3,8 milijonov dinarjev škode, kar dve tretjini tega zneska pa neposredno vpliva na polletni poslovni dosežek. Težave se kopičijo. Z novim letom je Elkrojeva tovarna v Alibunarju prekinila sodelovanje z matičnim podjetjem in s tem »odgnala« solidnega tujega poslovnega partnerja. Enako je storila tudi tovarna v Od-žaku, vendar so z dogovorom uspeli obdržati poslovne stike vsaj za zunanjetrgovinsko poslovanje za del njihove proizvodnje. Obema omenjenima partnerjema so poslali zahtevo, da plačata stroške znanja in iz svojega naziva izbrišeta naziv Elkroj. V prvih treh mesecih so opravili tudi selekcijo med kooperanti in obdržali le najboljše, aprila so zaprli obrat v Lučah (in ga med tem že prodali), k »raznovrstnosti« problemov pa je svoje prispevala tudi poslovna enota v Šoštanju. Najprej z zahtevo o izločitvi iz proizvodnega sistema Elkroja, nato pa v protest proti predlaganim organizacijskim spremembam še z enotedensko stavko. Ta stavka je »veljala« kakšnih 1,2 milijona dinarjev škode in okrnjen ugled pri tujih partnerjih, kar so deloma uspeli rešiti. Vse to je seveda vplivalo na (ne)uspešno poslovanje celotnega podjetja. Posebej je treba povedati, da tujih partnerjev naši »domači« problemi pač ne zanimajo in zaradi njih niti ne pomislijo na višje cene. Kljub vsem tem in drugim težavam, se kakovostni polletni kazalci gospodarjenja izboljšujejo. Veliko so sprejeli najrazličnejših ukrepov, ki so rodili sadove in jih še bodo. Tako ob polletju ni bilo izgube, glede na vsa prizadevanja in predvidevanja pa zagotavljajo, da je tudi ob koncu leta ne bo. N. P. Tabor mladih planincev v Logarski dolini Počitnice po planinsko Mnogi šolarji bodo letos ostali brez pravih počitnic, tistih lepih, brezskrbnih, polnih radosti in lepih trenutkov ši-rom sveta. Nekateri so ali še bodo odšli na morje, nekaj več kot dvajset velenjskih otrok pa se je odločilo za počitnice »po planinsko«. V planinskem taboru v Logarski dolini so preživeli lep teden dni. In to ne prvič, kar devetič so že postavili šotore in se zbrali pod vrhovi slovenskih vršacev. Mi smo jih obiskali kmalu po prihodu v tabor, tako da vsi še niso bili zbrani. Še nekaj so jih pričakovali in ti so se jim pridružili kasneje. Letos so se nekateri starši odločili ta teden dni preživeti v taboru skupaj s svojimi otroki. Prav lepo so se imeli. Star- ši so skrbeli za počutje otrok, predvsem za kuhinjo. In če verjamemo jedilniku ter otrokom, so jedli same dobrote. Mleko in kruh so dobivali pri bližnjem kmetu, za ostalo pa so poskrbele spretne kuharice. V času našega prihoda v tabor so bili mladi planinci, ki jih v tabor kadrujejo mentorji planinskih krožkov na velenjskih osnovnih šolah, ravno zbrani v zboru sredi tabora, kjer so od svojih vodičev dobivali navodila, kaj naj vzamejo s seboj na prvo krajšo turo. Odpravljali so se na bližnjo Skalco, ki je v tem času še pokrita s snegom. Tako so se lahko preizkusili v plezanju s cepinom in derezami. Sicer pa so v tednu dni opravili nekaj celodnevnih tur. Podali so se na Ojstrico, pod Mrzlo goro, na brano in Olševo. Mladi vodiči, pet jih je bilo, so skrbeli za svoje nadebudne planince in marsikaj novega ter zanimivega so jih naučili. Eden prvih je bil za odhod na Skalco pripravljen Tomaž Jevš-nik, zato nam je imel čas opisati, kako poteka dan v planinskem taboru: »Zbujamo se ob zvokih slovenske pesmi Na planincah in to je ob sedmih zjutraj. V kolikor nimamo v načrtu kakšne celodnevne ture, smo po zajtrku nekaj časa prosti, sicer pa se na pot odpravimo takoj. Na celodnevne ture vzamemo s seboj nekaj hrane, ob povratku pa nas že čaka dobra večerja. Popoldan se ukvarjamo s športom, igramo šah ali se zabavamo vsak po svoje. Tudi zvečer je v taboru zelo prijetno. Zakurimo ogenj in kakšno zapojemo, skratka imamo se zelo lepo. Letos sem v taboru že drugič in še bom rad prišel.« Tudi ostali mladi planinci so nam zatrjevali isto, lepo jim je in tudi prihodnje leto bodo prišli. Tako je trideset velenjčanov, v glavnem mladih preživelo prijeten teden ob vznožjun prelepih gora, ki obdajajo Logarsko dolino. Matjaž Černovšek foto: mč Med pripravami na prvo turo na Skalco se je nekaj mladih planincev posedlo pred šotor in mi smo jih slikali. Od leve proti desni sedijo Tomaž Jevšnik, Sašo Pugelj, Jana Pugelj, Anastazija Vrbovšek, Polonca Kuzman, Andrej Blaj in Peter Blaj. Tomaž Jevšnik MOJ SADNI VRT 29 ANKETA Kaj poleti v lonec? Jožica Šmon V naši družini v poletnih mesecih najpogosteje kuhamo zelenjavne jedi. Tako se v tem času izogibamo mesa, le tu in tam kot prilogo pripravim kakšno pečenko. Sicer pa jemo veliko solat »- od paradižnikove, fižolove do zelene in zelne. Za posladek največkrat uporabim sadje iz domačega vrta, sedaj so to maline in jagode, serviram pa jih s smetano. Veliko zelenjave pridelamo na domačem vrtu, kupim le južno in zgodnje sadje, ki se mi sedaj ne zdi več pretirano drago. Andrej Kodrič 2e nekaj časa kuham sam. V tem času kuham največ razne sarmice in druge zelenjavne enolončnice. Z sinom nisva preveč izbirčna, kar ob pokojnini in današnjih cenah niti ne moreva biti. Nimam vrta, zato moram kupiti vse od petršilja naprej. Sadja si privoščim bolj malo ali skoraj nič. Pri nas se letna in zimska prehrana v bistvu sploh ne razlikuje, ker si dragih stvari sploh ne morem privoščiti. Marjeta Stropnik Vsako le?to komaj čakamo, da se prične poletje in z njim veliko zelenjave in sadja. Doma imamo vrt, na katerem pridelamo veliko raznovrstne zelenjave. Sedaj so se pričele bučke, ki jih paniram, uporabljam pa jih tudi za omake. Od stročnic sem že pospravila prvi grah in stročji fižol, saj vsako leto napolnim z zelenjavo tudi skrinjo. Poletna prehrana se nam prileže tudi zato, ker je lažja, vendar pri nas tudi pozimi uživamo veliko zelenjave. Sadje kupujem in se mi zdi predrago, vendar je kot poletna sladica nepogrešljivo. Pavla Ramšak Živim sama z zelo skromnimi dohodki, zato po trgovinah bolj opazujem, kot pa kupujem. Nimam vrta, cene zelenjave pa so zelo visoke. Sadja skoraj ne kupujem, morda le včasih kakšno bres-kvo, ki jih imam zelo rada. Veliko jem belo kavo in kruh, za kosilo pa razne skromne enolončnice. Meso si privoščim le redko kdaj. Marija Debeljak Pri nas vsi malo pazimo na kaloričnost hrane, zato poleti uživamo predvsem zelenjavo, ki jo kombiniramo z raznimi testeninami. Veliko jedi pripravljam tudi iz krompirja. Imam majhen vrt, toliko, da pridelam solato, peteršilj, grah in korenček. Po ostalo zelenjavo grem na trg ali v trgovino, vendar sem nad ponudbo zelo razočarana. Skoraj nemogoče je dobiti sveže melancane ali bučke. Sadje kupujemo, cene pa se mi še zdijo pretirane. Letos smo nabrali veliko borovnic, ki jih pozimi uporabim za zavitke in razne pite. B.Š. Foto: M.Č. Nega tal v sadovnjaku Danes bi vam rad spregovoril nekaj o negi tal v sadovnjaku, kar je prav tako življenjskega pomena za pravilno rast sadnega drevja, kakor tudi za vsakoleten in obilen pridelek. Ker živimo v takšnih klimatskih razmerah, da je več kot 1000 mm padavin, se je pokazalo najbolje, da naše sadovnjake zatravimo. Seveda pa to vpliva na ohranjanje in izboljšanje strukture tal, zmanjšanje prekomerne vlage v tleh po dolgotrajnih deževjih, povečanje ali "pa tudi zmanjšanje preskrbljenosti tal s hranili, ter ustvarjanje pogojev za razvoj koristnih organizmov in zmanjšanje škodljivih. Seveda pa se moramo pravilno odločiti za vsak sistem sajenja in vzgoje posebej kaj in kako bomo potem to vse skupaj vzdrževali. Navadno vozni Das med drevesi zasejemo s travno mešanico, v sami vrsti se pa lahko odločimo za več načinQv. Lahko prav tako zasejemo s travo, katero seveda potem ročno kosimo ali s primerno mehanizacijo. Lahko te pasove kemično tretira-mo proti plevelu, jih ročno odstranjujemo, ali okopavamo vsaj v prvih letih, seveda pa lahko te pasove tudi zastiramo z lubjem ali celo prekrijemo s plastično folijo. Vozni pas lahko vzdržujemo na dva načina in to z mulčar-ji ali kosilnicami, tako da dobimo lepo negovano ledino. Nega tal v sadovnjaku predstavlja izredno pomembno opravilo, ki je bilo pri nas do sedaj, kar malo preveč zapostavljeno ali celo zanemarjeno, kar pa seveda zelo neu- Posebno opozorilo Sedaj je ravno pravi čas za zadnje škropljenje jesenskih in zimskih jablan ter hrušk, saj se je že začel drugi izlet metuljčkov sadnega zavijača. Le-tega bomo poškropili z DIMILINOM, DU-DIM-om, ZOLON-om ali BASUDIN-om. godno vpliva na sam razvoj sadnih vrst, kot tudi samo rodnost sadovnjaka. Kot sem že omenil obstaja več vrst načinov oskrbe tal, vendar v določenih časovnih obdobjih in posebnih pogojih ne obstajajo alternative. Od vseh naštetih imata na sedanji stopnji tehnologije za večje plantaže prednost le dve kombinaciji in to mulče-nje medvrstnega prostora s krožnimi mulčarji in kemično zaščito pasov pod drevesi, ali pa mulčenje cele površine s krožnimi lučarji z odmičenim kalu-tom in hidravličnim ta-sterjem. Za manjše sadovnjake in z malo manj mehanizacije bi pa prišle v poštev še vse prej naštete kombinacije. Kakorkoli že, je res da je lepo negovan nasad, tudi po izgledu povsem nekaj drugega, kot pa zanemarjen nasad in le tak nam bo povrnil ves trud in znanje, ter seveda upravičil vložena sredstva v njega. Matjaž Junšterle v Mirosanu V sadjarstvu Mirosan — kjer letno pridelajo velike količine jabolk namenjenih za prodajo — pričakujejo da bo letina dobra, kljub temu da je bilo spomladansko cvetenje dolgotrajno in da so nekatere vrste jabolk cvetele v obdobju slabega vremena. Pri dozorevanju jabolk zaenkrat ni večjih težav. Po predvidevanjih naj bi bil pridelek približno takšen kot lansko leto, znašal pa naj bi okoli 2500 ton jabolk prve kakovosti. Dosedaj predvsem dobro zorita predvsem sorti jona-gold in zlati delišes, zgodnjih vrst jabolk, ki bi bile zrele že v tem času, pa imajo zelo malo in z njimi zadovoljujejo le potrebe lokalnega trga. Načrtujejo, da bo prodaja potekala brez večjih težav, saj je v povprečju letina slabša in bo povpraševanje na tržišču zato toliko večje. V Mirosanu raz- mišljajo predvsem o prodaji za tuji trg, saj se na domačem tržišču srečujejo z nerednimi plačili kupcev. Predvidevajo, da bodo velik del jabolk prodali na območje zahodne Evrope, kjer je bila velika spomladanska pozeba ter je pridelek slabši. Cena jabolk sedaj še ni znana, saj o njeni višini odločajo pridelovalci sadja. Višje kot lani pa bodo izvozne cene — pričakujejo namreč, da bodo presegle vrednost ene marke za kilogram. S kakovostjo jabolk so v Mirosanu, kljub mokri pomladi, zaenkrat zadovoljni, saj so jabolka pravočasno zaščitili pred različnimi škodljivci, med katerimi je bil najnevarnejši škrlup. Maja Z. Čiščenje zapleveljenih njiv po žetvi kotiček poklicne orientacije Sprejemni izpiti V prejšnjih dveh tednih ste si pridelovalci žit in zgodnjega krompirja lahko prebrali, katere krmne dosevke sejemo in način njihove uporabe v prehrani živine. Danes bi opozorila, kaj naj store pridelovalci, ki imajo močno za-pleveljene njive (posebno s koreninskimi pleveli kot so pirnica, slak, divji sirk,...). Na teh njivah je najbolje, da se to jesen odpovemo strniščnemu dosevku in njivo očistimo — razplevelimo. Močno zapleveljene njive razplevelimo takole: — pleve pustimo rasti do višine 10 do 15 cm, tako da je dovolj listne mase, ker rastlina sprejema škropivo skozi liste — poškropimo s totalnim herbicidom (boomefekt, ei-dokor, rodeo) v količini 6—8 i na ha. — uporaba močila izboljša oprijemljivost pripravljenega sredstva. Škropivo, ki pade na tla nima učinka, ker ga rastlina sprejema skozi liste — če dodamo močilo hy-sprey (2 dl na 100 1 vode) lahko znižamo količino herbicida za 20 odstotkov. — po dveh tednih lahko njivo preorjemo in zasejemo z ustrezno poljščino — plevele lahko uničujemo do pojava prve slane. Kmetijska svetovalna služba Velenje Anica Ugovšek Slavje pod dežniki Razcvet kulturnih Festo, kakršno ie ponudil obrtnik RAJKO CIGLER iz Spodnjih Raven pri Šoštanju, ob otvoritvi moderne trgovine z flf*f i (obveznim) bistrojem, svojim bodočim kupcem in partnerjem, IJI II "tlllvY sosedom in vaščanom, bodo še dolgo pomnili v Šaleški dolini. Po brezhibni promociji, kulturnemu programu, nastopu pihalne godbe ter otvoritvi, so bili vsi prisotni, kakih dvesto jih je bilo, pogoščeni z malico, veselica pa se je nadaljevala ob odlični glasbi, da bi noč »zapolnil« še Alberto Gregorič, s svojimi priljubljenimi hiti. Vzdušje je bilo zares »špica«, potrjuje ga dejstvo, da kljub dežju ljudje niso odšli. Plesali so pod dežniki, kramljali in pili pa kar po štajersko, do jutra. No, kdor zna ta sme! ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 29.7. do 4.8. 1991 so bile izmerjene naslednje povprečne 24-urne koncentracije SOi in maksimalne polurne koncentracije SO; v zraku: 29.7. 30.7. 31.7. 1.8. 2.8. 3.8. 4.8. ŠOŠTANJ 1 0.00 0.06 0.12 0.00 0.02 0.00 0.00 2 0.00 0.56 0.90 0.01 0.12 0.00 0.00 TOPOLŠICA 1 0.00 0.02 0.01 0.00 0.00 0.01 0.01 2 0.01 0.16 0.05 0.02 0.02 0.02 0.02 VEL. VRH 1 0.14 0.04 0.01 0.00 0.02 0.08 0.06 2 0.56 0.25 0.04 0.00 0.09 0.56 0.65 ZAVODNJE 1 0.00 0.03 0.03 0.03 0.00 0.00 0.00" 2 0.00 0.17 0.08 0.11 0.00 0.00 0.00 VELENJE I 0.00 0.01 0.01 0.00 0.00 0.00 0.00 2 0.01 0.02 0.01 0.01 0.00 0.00 0.00 GRAŠKA G. 1 0.00 0.01 0.06 0.08 0.00 0.00 0.00 2 0.00 0.07 0.30 0.52 0.00 0.00 0.00 1. povprečna 24-urna koncentracija SO; v zraku (mg/m3) 2. maksimalna polurna konc. SO: v zraku v dnevu (mg/m3) ODSEK ZA VARSTVO OKOLJA Vojna vihra je utišala tudi kulturnike, tako da so $e tradicionalne kulturne prireditve, že sedme so, začele šele pred kratkim. Njihov organizator, Kulturni center Ivan Napo-tnik, skrbi da v času počitniškega mrtvila vsaj malo razgiba naše mesto. Nekaj priredite«, predvidenih za julijski čas, je padlo, med drugim pril bljeni kitarski večeri, ploščadi pred Namo, terasi bazena in na velenjskem gradu pa se bo zvrstilo še marsikaj. Še posebej velja omeniti srečanje citrašev, azovanje diapozitivov z različnih potovanj, ko te (med drugim bo v ~ Starem Velenju na upina AVE). Na teden se bodo mesecu zvrstili . ulturni prireditvi, ni center pa bo nadaljeval tudi z obiski svetovno znanih kulturnih središč (ogled opere v Veroni in prisostvovanje Mozartovemu koncertu v Salzburgu. (mz) Pozdravljeni, sedaj že bivši srednješolci, čeprav je poletje na vrhuncu in čeprav verjetno že uživate zaslužene počitnice, pa bo marsikateri izmed vas še moral opraviti veliko pred vpisom na fakulteto. Mnogi bedo moraliopra-viti sprejemne izpite, nekateri pa tudi diferencialne izpite. Zaradi vojnih razmer je bila večina aktivnosti na vseh šolah začasno prekinjena, zato so morale tudi fakultete prestaviti sprejemne preizkušnje z napovedanim julijskim rokom v drugo polovico avgusta oz. v začetek sep tembra. Novi datumi oz. okvirni termini sprejemnih izpitov so naslednji: na Medicinski fakulteti 21. avgusta, na Veterinarski fakulteti bo točen datum znan po 15. avgustu, na Biotehniški fakulteti bodo sprejemni izpiti za študij krajinske arhitekture 30. avgusta, biologije 29. avgusta in živilske tehnologije 28. avgusta. Na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo bo sprejemni izpit za študij farmacije 22. avgusta, na oblikovanju tekstilij in oblačil so preizkušnjo nadarjenosti za ta študij že opravili. Na Fakulteti za strojništvo bo sprejemni izpit 23. avgusta, na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo 27. avgusta za računalništvo in 28. avgusta za elektrotehniko. Na FAGG — Arhitekturi bodo sprejemni izpiti predvidoma v prvem tednu septembra, na Ekonomski fakulteti 24. avgusta, na Pravni fakulteti predvidoma konec avgusta, datum bo znan po 28. juliju. Na FSPN novinarstvu bodo lahko opravljali preizkus le kandidati, ki so iz opravičenih razlogov zamudili prvi testni rok 25. maja, predvidevajo, da bo to okrog 15. septembra. Na Filozofski fakulteti bo za študije, kjer je vpis omejen, sprejemni izpit 2. in 3. septembra. Na Višji šoli za zdravstvene delavce (za vse programe) 3. septembra, na Višji šoli za socialne delavce predvidevajo, da bo sprejemni izpit v prvem tednu v septembru, kandidati bodo o točnem dnevu obveščeni po 25. avgustu. Na Višji upravni šoli so podaljšali rok za oddajo dokumentov do 15. julija, v tem času je oddalo dokumente toliko kandidatov, kot je bilo razpisanih mest, zato izbira kandidatov ni potrebna, to pa tudi pomeni, da novih kandidatov ne sprejemajo več! Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani se bodo 26. avgusta ob 9. uri začeli diferencialni izpiti za kandidate z neustrezno predhodno izobrazbo, ki so se prijavili za študij vzgojitelja predšolskih otrok, 27. avgusta pa za razredni pouk v Ljubljani in oba programa defektologije, 27. in 28. avgusta bo preizkus nadarjenosti ja študij likovne vzgoje. Na telefonski številki (061) 347-971 dobijo kandidati podrobnejše informacije o poteku diferencialnih izpitov. Prijavljeni kandidati morajo čimprej poslati zahtevane dokumente! Na Fakulteti za šport bodo preizkusi motoričnih spretnosti 3. septembra. Fakulteta opozarja kandidate, ki še niso oddali zahtevanih dokazil — zdravniškega spričevala in overovljene kopije spričevala 4. letnika srednje šole, iz katerega je razviden uspeh iz materinega jezika in matematike ter splošni učni uspeh v tem letniku — naj to storijo čimprej sicer ne bodo mogli opravljati omenjene preizkušnje motoričnih sposobnosti. Preizkus umetniške nadarjenosti bo na Akademiji za glasbo 5. in 6. septembra, na Akademiji za likovno umetnost od 2 do 5. septembra za slikarje in kiparje, od 9. do 11. septembra pa za oblikovalce. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo bo preizkus 19. avgusta. Na Univerzi v Mariboru bodo sprejemni izpiti na Ekonomsko poslovni fakulteti 23. avgusta po že znanem razporedu. Zadnji dan za oddajo dokumentov je bil 31. julij, kar velja tudi za tiste kandidate, ki nameravajo na fakulteti opravljati sprejemni izpit v skladu s 7. točko skupnega dela razpisa za vpis. Na Pedagoški fakulteti bodo sprejemni izpiti 29. avgusta za program vzgojitelja predšolskih otrok, 26. avgusta za angleški jezik, 28. avgusta za nemški jezik, 29. avgusta za likovno vzgojo in 2. septembra za glasbeno vzgojo. Na Visoki pravni šoli bodo sprejemni izpiti 28. avgusta ob 9. uri. Podatka o datumu sprejemnega izpita na Fakulteti za organizacijske vede Kranj nismo uspeli dobiti. Na visokošolske organizacije morate tudi čimprej poslati zah-tevame dokumente. (Če seveda tega še niste storili) Lep pozdrav in veliko sreče na sprejemnih izpitih! Srdan Arzertšek, dipl. psiholog, Republiški Zavod za zaposlovanje, • Enota Velenje Pet absolventov Medicinske fakultete v Ljubljani (Miranda Le-ban, Vesna Roje, Janja Prah, Alexander Pečnik in Andrej" Tram-puž) se nas je odpravilo na pomoč podeželskim bolnicam ene najrevnejših držav Afrike, v Zambijo. UTH - KLINIČNI CENTER V LUSAKI Pater Stanko Rozman se je že pred našim odhodom v Zambijo povezal z dekanom Medicinske fakultete v Lusaki. Dogovoril se je, da se bomo z nekajtedenskim delom na univerzitetni kliniki uvedli v tropsko medicino in pripravili na delo v misijonskih bolnicah, ki so največkrat brez zdravnika. Sprva sem bil malce razočaran, saj me je gnalo takoj na teren, med domačine na vasi. Danes vem, da je bilo to uvajalno obdobje nujno. Študij pri nas je namreč preveč teoretičen in velikokrat ne bi bil kos nastalim težavam. V Ljubljani smo se sicer s pomočjo dodatnih tečajev iz kirurgije, porodništva, infekcijskih bolezni ter mikroskopira-nja več kot leto dni pripravljali na delo v Afriki, a v Zambiji nas je pričakalo tudi veliko bolezni, ki jih pri nas ne poznamo. Človek ima v preveliki vnemi marsikdaj občutek, da bi lahko gore premikal. A delo na univerzitetni kliniki UTH (University Tea-ching Hospital) v Lusaki me je prav hitro in kruto prepričalo, da nobena, še tako velika zagnanost, ne more nadomestiti zdravniških izkušenj. In te smo si tukaj zares pridobili. Hude razmere na univerzitetni kliniki in tamkajšnje vsakodnevno srečevanje s smrtjo nam je hitro spodkopalo samozavest. Loteval se nas je strah pred samostojnim delom na terenu. PRVI DAN V HIŠI TRPLJENJA Vsi smo vedeli, da se bcrmo v Zambiji srečali s trpljenjem in smrtjo. Sedaj lahko rečem, da sem prav tu v Afriki prvič dojel pomen in obseg svojega bodočega poklica, saj se doslej nikoli nisem tako resno ukvarjal z bolnikom in medicino. Tako se je začelo naših šest tednov dela na univerzitetni klin-ki. Na oddelku za interno medicino in na otroškem oddelku sem naredil prve nerodne korake v tropski medicini in se po svojih močeh trudil za svoje paciente. ■■■■i j m •V WHm Ko sem prvi dan iskal dodeljenega mi mentorja, dr. Huberta iz Belgije, sem pričel dvomiti o svoji vzdržljivosti, spraševal sem se, ali sem v peklu ali na zemlji? Na oddelku za sprejem bolnikov me je sprejel topel in vlažen vonj človeških izločkov. Z zadržano sapo sem stopal preko bolnikov, ki so ležali na tleh. Ko sem opazoval dogajanja okrog sebe, me je panika grabila za grlo. SMRTNA VSAKEM KORAKU Ponedeljek zjutraj je in začel se je pregled ponoči sprejetih bolnikov, tistih, ki so noč preživeli. V veliki sprejemni dvorani, ki jo stena deli na moški in ženski del, ležijo bolniki, po dva v eni postelji, večina kar na golih tleh. Tiho stokanje in zadušeni kriki. Na levi bruha mlada mati svetlo kri v prozorno plastično vrečko, ki je že tričetrt polna rdeče tekočine. V roki drži nekaj tednov starega dojenčka, ki si ga po divjem kašljanju utrujeno prisloni nazaj na prsi. Otrok prime za dojko in veselo nadaljuje s sesanjem, saj ne ve, da jo bo kmalu izgubil. Nasproti se v epilepti-čnim napadu krčevito zvija drugi bolnik. Sorodniki ga z vso močjo pritiskajo na posteljo, dokler ne priteče sestra z močnim pomirjevalom in vsi skupaj ga uspejo z močno vrvjo privezati na podlago. Še malo naprej tiho umira mlada, do kosti shujšano 19-let-no dekle z AIDS-om in monotone besede njene matere je ne zbudijo več iz kome. Še nekajkrat plitko zajame sapo in zaspi za večno . . . Sorodniki, hudo utrujeni po dolgi in neprespani noči, dvignejo glas in z globoko bolečino pričnejo prepevati stare plemenske pesmi. Otožna glasba doni po dolgem hodniku, mi bobni v ušesih, ko stopam dalje in nemočen gledam vso to bedo. Velike, žalostne oči in tiho šepetanje« ... Doctor, please come, help me . . .« me je spremljalo ves dan, vso noč in vse tedne našega bivanja v Zambiji. UTH je klinika z okrog 1800 posteljami, a skoraj dvakrat večjim številom bolnikov. Veliko bolnikov je zaradi razmer prisiljenih ležati na tleh ali si deliti posteljo. Prostorska stiska je še hujša zaradi nuje, da svojci bedijo ob bolniku. Navadno spijo pod posteljo in marsikdaj smo se prisrčno nasmejali, ko so se med pregledom bolnika prebudili in kar v skupinah prilezli izpod postelje ter burno kaj razlagali. Dr. Hubert, moj mentor na in-ternističnem oddelku, me je komaj opazil, ko sem se mu predstavil in mu pomolil priporočilo dekana. Majhen možakar s simpatičnim obrazom si je obrisal pot s čela in me cinično pozdravil: »dobrodošel v hiši trpljenja«. Takoj mi je začel pojasnje-_ vati bolezensko sliko pacienta, ki ga je ravnokar pregledoval. Dr. Hubert je opazil moje nelagodje in mi pojasnil, da imam pred se-. boj bolnika z AIDS-om, tuberkulozo in hudo preobčutljivostno reakcijo na zdravila. Takim bolnikom se lušči koža s celega telesa. Razen oči in ustne odprtine na obrazu ni mogoče razpoznati ničesar drugega. Delo v tem velikem kliničnem centru je bilo težavno. Čez dan smo pregledovali množico bolnikov, jim predpisovali zdravila in opravljali osnovne medicinske posege. Navadno smo delali dve izmeni. Zvečer smo si izmenjevali izkušnje, študirali tropske bolezni in izmenično pripravljali seminarje. V prostem času smo razpravljali o medicinskih problemih, o najbolj ustrezni terapiji in si navsezadnje tudi med seboj vlivali upanje. Presenečen sem bil nad tem, kako dobro so naše sošolke Vesna, Miranda in Janja prenašale to težko psihično breme, čeprav je bil vsak od nas večkrat hudo na tleh in potreben tolažbe kolegov. Pogosto je zmanjkalo tudi najosnovnejših zdravil. Nekega dne ni bilo več niti injekcijskih igel in bolniki niso dobili nujne injekcije zdravil. Improviziranje je bilo na dnevnem redu: enkrat ni bilo igel pravih velikosti in bili smo prisiljeni bolnika zbadati z neustrezno iglo, preveliko ali premajhno, drugič ni delal laboratorij, tako da smo morali zdraviti zgolj na podlagi klinične slike bolnika. Zmanjkalo je tega in onega, včasih tudi elektrike in vode. Na otroškem oddelku smo bili deset dni brez vode, potem so organizirali prevoz nenadomestljive tekočine z vojaškimi cisternami. Kot zanalašč je odpovedal tudi rentgenski aparat z vodnim hlajenjem . . . Nikoli nam ni bilo jasno, kako lahko sredi deževne dobe zmanjka vode, saj je pogosto tako močno deževalo, da je zalilo vse ceste okoli bolnice. Vode je bilo do kolen. Vsako noč je vsaj eden izmed nas delal na.sprejemnem oddelku.,Ker tudi v tej bolnici primanjkuje zdravnikov, so nas z veseljem zaposlili. Najraje smo delali skupaj z mladim zdravnikom dr. Shadrickom, ki je ravnokar končal študij medicine in nas sprejel kot enakovredne kolege. Prav njemu se moramo zahvaliti, da se nam je počasi vrnila samozavest. Prvi večer smo najprej skupaj pregledali dolgo vrsto bolnikov, ki so se ponoči začeli množiti. Prav kmalu nam je dodelil svoje paciente in ob kakšnem problemu nevsiljivo nudil strokovno pomoč. Tako sem bil vsaj za silo pripravljen, ko mi je zdravnik na sprejemnem oddelku prepustil svoje bolnike. Z odprtimi usti sem ga gledal, kako je izginil in mi zaupal paciente, med katerimi jih je bilo tudi nekaj v kritičnem stanju. Začel sem sprejemati bolnike, prvič v življenju samostojno. BORBA ZA ŽIVLJENJE Sprejemala sva hudo dehidri-rane dojenčke in si prizadevala najti dostop do kakšne žile na glavi, da bi nadomestila izgubo tekočine z infuzijo. Matere pogosto prinesejo dojenčke v bolnico zelo pozno, tako pozno, da je mnogokrat vsaka zdravniška pomoč zaman. Hude driske in močna izguba tekočin je najbolj množični vzrok zapletov v zgodnjem obdobju življenja, tudi smrti: Tudi tokrat je prinesla mati svojega dojenčka že v nezavesti. Spremljajoči vojak je hotel imeti potrdilo o smrti dojenčka. Tega mu nisva izstavila, ko sva ob natančnem pregledu odkrila, da otrok vendarle še kaže znake življenja. Nemudoma sva začela z oživljanjem. Kolega je prijel otroka za noge in ga držal v zraku z glavo navzdol, da so se mu napolnile žile na glavi, medtem sem mu masiral prsni koš in srce. Zdravnica, ki je slučajno stopila v sobo in naju opazovala, je pc kratkem ogledu dojenčka suho pripomnila, da naj se nehava truditi in se raje posvetiva otrokom, ki se jih da rešiti. Oba sva trmasto nadaljevala, čeprav sva vedela, da ima zdravnica verjetno prav, in da sva dobila otroka prepozno v roke. Končno sva našla dostop do žile, nastavila infuzijo in mu podaljšala življenje — za en dan. Večkrat smo bili presenečeni, kako natančno znajo tukaj zdravniki preceniti, kdaj je pre-. pozno za pomoč. Življenje na-vadnih Zambijcev je poceni. Smrt je nekaj vsakdanjega, čeprav ni nič manj tragična kot pri nas, kar dokazujejo številni, resnično mučni prizori ob postelji ravnokar umrlega bolnika. Sorodniki kričijo in pojejo v tako bloboki bolečini, da se ti naježijo lasje. Pogosto je zdravniško osebje primorano na silo odvleči sorodnike stran od trupla, ker njihovo tragično petje doni po oddelku, vznemirja druge in onemogoča zdravniku zbrano delo. AIDS - VELIKI MORILEC Na sprejemnem oddelku je bila okužena z virusom HIV vsaj polovica bolnikov. Lahko smo le ugibali, kakšen je odstotek okuženih v vsej deželi. Ne zdi se nam prav, da zambijska oblast vztrajno zavira objavo številk o razširjenosti virusa v državi. AIDS smo srečevali vsepovsod. v mestu in po vaseh. Najbolj ogrožena skupina so verjetno vozniki avtobusov in tovor-njakov, ki jim potnice pogosto I plačujejo v naturalijah. Ni čuda. I da se AIDS tako bliskovito širi f po afriški celini. Značilni in skoraj zanesljivi nosilci virusa so odpuščeni vojaki s tuberkulozo. Sicer pa so večinoma okuženi mladi ljudje, med 14. in 28. letom, četrtina dojenčkov, ki se rodijo na Univerzitetni kliniki, pa že nosi virus v krvi. Pri teh otrocih je le vprašanje mesecev kdaj bodo podlegli. MEDICINSKA FAKULTETA V LUSAKI Študenti medicine in njihovi profesorji so nas toplo sprejeli in med njimi smo našli več prijateljev. Medicinska fakulteta je majhna. V letniku je največ 25 študentov. Izobraževalni program traja sedem let in je izrazito praktično usmerjen. Vsak študent 5. letnika opravlja nočno dežurstvo, višji letniki pa prebijejo večino prostega časa na svojem oddelku in so — v nasprotju z ljubljanskim študentom medicine — po končanem študiju usposobljeni, da takoj prevzamejo zdravniško odgovornost. Bogat ulov Velenjski ribiči so letos iz starega jezera potegnili že kar nekaj lepih in velikih rib. Tudi Ljoljic Anto je bil pred dnevi zelo zadovoljen z ulovom. Iz jezera je po dvajsetih minutah boja z ribo potegnil 1,4 metra dolgega in 20 kilogramov težkega soma. V njegovi osemletni ribiški karieri je to najlepša trofeja, sicer pa je to letos že tretji tako velik som, ki je zapustil vode velenjskega jezera. Ribiči pravijo, da so v jezeru še večji, ki čakajo na uporne in vztrajne ribiče, mč Lipe ni več — samostojnost ostaja V počastitev osamosvojitve Slovenije so krajani Gorice na griču na Osnovno šolo bratov Mravljakov posadili lipo, simbol slovenstva. Vendar pa je ta lipa nekoga motila in se je znesel nad njo. Zakaj je lipo zlomil na pol, ostaja vprašanje. Vsakdo si lahko odgovori na svoj način. Lipa je sedaj posušena, vendar krajani pravijo, da bo na tem mestu nekoč ponosno rasla nova. Fotografijo in teh nekaj vrstic pa dajemo v premislek in presojo vam. Planinski pohod na Triglav V Velenju kot doma Športna zveza Velenje organizira dvodnevni planinski pohod na Triglav. Pohod bo prilagojen tako, da bodo lahko vsi udeleženci dosegli najvišjo goro v Sloveniji, predvsem pa tisti, ki še niso bili na vrhu. Odhod avtobusa bo v soboto, 24. avgusta 1991 ob 5. uri izpred Rdeče dvorane v Velenju. Peljali se bomo na Pokljuko, od tu nadaljujemo peš čez Rudno polje, do Vodnikove koče (približno 3 ure zmerne hoje). Po krajšem počitku pri koči nadaljujemo pot do doma na Planiki (približno 1,30—2 ure hoje). Tu imamo prenočišče, vendar, če bo vreme ugodno se še isti dan povzpnemo na vrh, v nasprotnem primeru pa naslednji dan v zgodnjih jutranjih urah, saj je po navadi lepši razgled s Triglava zjutraj: Po počitku in planinskem krstu za vse, ki so prvič na Triglavu, se preko Malega Triglava spustimo do doma na Kredarici, od tu do Vodnikove koče in po isti poti na Pokljuko. Pripravili smo tudi svečan zaključek v Ribnem pri Bledu, kjer se boste pri velenjskih tabornikih odpočili in krepko okrepčali. Prihod v Velenje bo v nedeljo, 25. 8. 1991 v večernih urah. Cena pohoda je 600,00 din. V ceno pohoda je vključeno vodstvo, prevoz, prenočišče ter zaključek in kosilo v Ribnem. Prijavite se lahko na Športni zvezi Velenje, Foitova 2, Velenje od 8. 8. do 19. 8. 1991 vsak dan, razen sobote od 7. do 14. ure, ob sredah od 7. do 16. ure. Pohitite s prijavami! vas, spoznal sem veliko ljudi in z mnogimi smo postali zelo dobri prijatelji. Obiskujemo se, tudi pri meni v Italiji so že bili,« pravi. Na Velenje ga vežejo lepi spomini. Tudi njegov ljubljenček, resasti jezbečar, s katerim sta ne-razdružljiva je iz Velenja. Poimenoval ga je Cigo in ko so mu ga nekoč ukradli, je bil čisto izgubljen. »Sedaj z Gorenjem skoraj ne sodelujem več, vendar sem se na Velenje tako navadil, da moram vsaj enkrat mesečno priti k vam. Sem prihajam sam ali pa z ženo in oba sva navdušena nad vašimi kraji. Vedjio spoznava kaj novega.« Naj povem, da sva se z gospodom Polottijem brez problemov pogovarjala v slovenščini, saj se je v vseh teh letih našega jezika zelo dobro naučil. Tudi stvaritve slovenskih umetnikov so mu zelo všeč in kar nekaj jih je že odpe- ljal s seboj. Na vilo Herberstein pa je pred leti pripeljal iz Italije viteška oklepa, ki sedaj krasita to vilo. »Ob zadnjih dogodkih pri vas sem bil zelo pretresen«, pravi »in vsak dan sem v časopisu najprej pogledal, ali so kakšne vesti iz Velenja. Vesel sem, da se stvari rešujejo po mirni poti, saj sem občutil vojno pri vas tako, kot bi bila v mojem domačem kraju. Veliko sreče vam želim v samostojnosti.« Gospod Polotti precej potuje, vse od Evrope do Himalaje je že bil, vendar pravi, da se vedno rad vrača v Velenje, saj je tu kot doma. Še bi lahko kramljala, vendar se je koncert pričel in odločila sva se, da prisluhneva Kreslinu. Tudi naš gost je navdušen nad njegovo glasbo. »Saj ni čudno da mi je všeč, če pa je slovenska,« je zaključil. Matjaž Černovšek Tistega večera sem na Vili Herberstein čakal na Vlada Kreslina, na njegov koncert. In ko sem opazoval ljudi okoli sebe, se mi je pogled najprej ustavil na novi slovenski zastavi, ki jo je v roki držal moški, za katerega sem predvideval, da je tujec. Takoj mi je postal zanimiv in kaj hitro sva se zapletla v pogovor. In res je bil tujec, čeprav sam pravi, da je v Velenju že kar doma. Gospod Antonio Polotti prihaja iz Italije, natančneje iz Brescie blizu Madone D'Campiglio. Prvič gaje v Velenje pripeljalo poslovno sodelovanje s tovarno Gorenje. V Italiji ima malo podjetje, tako sam pravi, ki se ukvarja z izdelki iz aluminija in keramike. To sodelovanje se je pričelo že pred mnogimi leti. Kar dobro je moral pomisliti, da je, preštel nazaj vseh trideset let. »Toliko lepega sem doživel v vseh teh časih pri 8. avgust 1991 NA KMETIH JE LEPO naè čas stran 7 Letos je morje za marsikoga nedosegljivo. Slovenija pa je obdarjena s prelepim gorskim svetom, naravo, ki je marsikje še nedotaknjena in posuta z visokogorskimi kmetijami. Mnoge od teh kmetij pa niso le kmetije, so prijazne hiše in posestva, so ljudje, ki so pripravljeni lepoto narave, pristno življenje in dobrote stare kmečke kuhinje, kuhinje naših babic, deliti z drugimi. So ljudje, ki so veseli, če jih obiščete, pri njih preživite počitnice, se z njimi pogovorite, stopite v njihov hlev in otrokom poka-žete domače živali, ki jih mnogi ne poznajo. So ljudje, ki nam s svojo prirojeno in pristno preprosto prijaznostjo želijo polepšati proste dni ter jih narediti nepozabne. In zelo so veseli, če od njih odidete s tistim enostavnim »hvala« in »na svidenje prihodnje leto«. Toda prihodnje leto ne smete pozabiti na njih, saj vas bodo nestrpno čakali. Lepote narave. Lepe slovenske kmetije. Prijazni ljudje. Dobra domača hrana in žlahtna kapljica. Zadovoljstvo in veselje. To so KMEČKI TURIZMI. In ti ljudje vedo kaj pomeni geslo »turizem smo ljudje«. Tega se tudi držijo. Z dušo in vsem, kar vam lahko ponudijo. Zadovoljstvo gostov jim je vodilo in obljuba, da jih boste še obiskali ter s seboj pripeljali prijatelje. In če so vaši počitniški dnevi prazni, poti brez cilja, želja po počitku in nabiranju novih moči za delo pa prisotna, se odpeljite na kmečke turizme. Velikoh jih je, nekaj v okolici Velenja, največ pa v prelepi Savinjski dolini. Nanje nas opozarjajo leseni kažipoti ob cestah, danes pa je pred vami posebna priloga, ki vam ponuja nekaj kme-čih turizmov. Besede in slike vas vabijo, kam se boste podali, pa je vaša odločitev. Eno je gotovo; kamorkoli boste odšli, nikje vas ne bodo razočarali. V to smo se prepričali tudi mi, čeprav so bili naši obiski kratki, pa vendar zelo prijetni. l^ltlillllltlSItlSIIISIIliltlillllltlilililllillliltliltliltlilSlillKiltliltlilllilllill^ Z ^ I kmečki turnem ItDZt » i m ... i Z Marija Puttcer, Loke 19, Mozirje II. kategorija Z telefon 831861 > ™ 1'ečkrat obiščete Savinjski gaj ?Si zaželite ob tem še nekaj domačih dobrot? 'Prav to vam ponujajo na Iqnetiji \ Z Leveč. 'Da je ponudba res domača, dokazujeta pravo domače žganje in jabolčnik. 9{a Iqnetiji Leveč labkff tudi i S prespite. Cas si boste tam krajšali ob reki Savinji, obiskati boste laftkg smučarski) središče golte, kjer je zanimivo ; Z tudipolleti. 'Blizu kinetije so teniška igrišča, preizkusili pa se boste labkp tudi v jahanju, saj je pri hiši nekflj kpnj- Legenda I. kategorija — soba s kopalnico II. kategorija— soba s toplo in hladno vodo, ko- palnica skupna za več sob III. kategorija— samo soba, kopalnica skupna za več sob polni penzion — prenočišče, zajtrk, kosilo, večerja polpenzion — prenočišče, zajtrk, večerja najem apartmaja — apartma s kopalnico in kuhi-njq, možnost kuhanja femečfei t ur 15 etti jflttfe Ivan Glasenčnik, Zavodnje 44 telefon 063 895 118, II kategorija i precuaovit Kjaj, i^aomacyijanK. ,±'reziwtt KaKSen dan pri njih. Lepo se boste imeli, uživati boste laliKp v ; naravi in si naßraCi vse kar ponuja v tem času gozd. Uživali bos le. lahke v miru in prelepih pogledih, kj.se 2 s te prijazne domačije odpirajo v dolino. Z u Za ljubitelje domače hrane gospodinj a S pripravlja nekaj pravih poslastic : aj- " dove žgance, kislo juho, domačo £ pečenko, želodec, kruh iz krušne peči. Z Verjetno si boste vsi privoščili tudi S dober borovničev zavitek. Žejo vam Z bodo pregnali z domačim vinom, ; otrokom pa z domačim malinovim in ^ borovničevim sokom. « jae (Pri 1anku v Zavodniah lahko oèeleéite tudi Z kakšen pomemben dogodek.Prej pa jih S pokličite, po telefonu 89"š 118 in se " dogovoriti za obisk. Z w m ................................«III..........................i....................................................................................IIIMItliltllKMMMISCiltli« pitlHtlilililtliltliltliltliltliltlllilillllltllKliltllltUltlillliltlilllilllllllilt« » m I btótro «M3&I ™ m Hodite na nedeljske izlete, pa vam je že s i zmanjkalo idej? i 5 : s Priporočamo vam bistro Cigler v Ravnah pri Šoštanju. Tukaj ž z boste obilo in dobro jedli, sa] nudijo vrsto domačih tradicional- i 5 nih jedi: narezke, meso iz tunke, krače, domače kranjske klobase, z E poleg pa bo vedno svež mislinjski kruh. 5 s Manjkal tudi ne bo kozarec domačega vina, ki se ob dobri hrani § » prileze poleti in pozimi. Za dobro voljo pa bo poskrbel gost, ki s a> M zna igrati na Cigler j evo harmoniko. m * s Ljubitelji narave pa boste gotovo z veseljem posedeli na vrtu, v S prijetni senčki. Odprto imajo vse do 23. ure. i s , Imajo tudi trgovino z živili in diskontnimi cenami. Tu boste postrežem tudi v času, ko trgovina ni odprta. 5 S 3 Obiščite jih, ne bo vam žal. tel. 063/882-788 in 893-109 | i bi................................................................. jtt«lil*li>«lila zimske obis- m^mml/fB^^!^ I kpvafce jeposkrbtjeno, saj so v z Ipfc1^............. ^ __ , vlečnica in smučišča, Z ^HÉÉMK^iyJjJ*^ p o te ti pa najbotj vabi i f " ^md^ * znana Rptovnikpvajama. » MC « IISiiSSItlilSliltlSltlililSllliltlSItlSItliltlilllSItlSllliltlilllSISISIIlilllSItlSfltliM mSimimiOSgmSmiimgmiS8Simi88S8g8SimiggSim8gggiS8SgSgSig ki E S osem ljudi. !Ä[ß i ^^ y J v • • Ä ......«»»««« »»««»«I»*«I«»»«I»I««I I «IIIIMI«!» »immillili.......illlilllillllllliMlifll pililtlillliltlillilllilllilllil>lill M M m ™ i bom plattfaceb MC i m Z ™ n S » i Preleve slovenske gore, ki se dvigajo okoli Logarske E ž doline vabijo z vso svojo lepoto planince od daleč in od blizu. » E In če se boste odzvali vabilu teh mikavnih lepotic, se lahko » « nastanite v planinskem domu RTC Golte, od koder boste od- » ~ hajali na planinarjenje ali le krajše sprehode. Planinski dom ž z ra.zpola^a s 45 ležišči, s ^ i m 22 » 'Pa še za hrano vam ni potreßno skrßeti, saj vam planinski dom nudi vsrsto » z jedi, od katerih velja omeniti dnevno sveže postrvii, povojene posrtvi, E Z ^^^^^^^^^^^^^^^^ So ^igrd ansamßd Zmaji. » z Poleg planinskega doma je tudi Cep prostor, kjer si lahko postavite šotor. E «e M z Planinski dom RTC v Logarski dolini je odprt od 1. maja do 30. ok- E z tobra.Telefon 063 846 096. E DELOVNA ORGANIZACIJA P.O. MERX0B RTC GOLTE 63330 MOZIRJE. Ž tka. Telefon 831 667. 831-111 uprava UJ — | 831-383 hotel Golte w Z ^^^^^^ ™ fernetta E Betka Žagar, Dobrovlje 17, Nazarje, telefon E 063 831 526 m Mi i Knjiga vtisov, ki so jo začeli E pisati gostje sami, priča, da je E pri Zagarjevih. res lepo in z veselo. V to se lahko prepričate E tudi sami, če se odpeljete proti E kmečkemu turizmu, nedaleč E odNazarij. V lepo urejeni kmečki hiši lahko prenoči 15 gostov, ponudba hrane in sladic je i res izvrstna. E Nudijo vam : domače suhe E narezke, domač S kruh, štruklje, i borovničev zavitek, E krofe in še marsikaj H drugega je na : mizah jedilnice v tej jj hiši. E = ■■ t Tudi porote, pmz. I = novanja,silvestrovanj e in krepka nedeljska kpsila vam bodo i E pripravili, le poklicati jih ie votrebno. Pri Zagarjevih bodo E i prišli na svoj račun poleti ljubitelji konj, pozimi pa postavijo E I na bližnjem gričku lastno vlečnino. Možnosti za izlete je r » nešteto. ^ E E Oglasite se pri njih in tudi sami boste vpisali E E vtise v knjigo, polno besed zahvale in pohval. | m « CllltiCIlilllillliltliltlillliltlilililtliltlillliltliKliltliOlilllillllltlilMiKliKV j fernetta Jtóeiltttk E Terezija Goličnik, Šmihel 26, Mozirje - Z telefon 831 508, II. kategorija E " m » 9{a nadmorski višini 760 metrov stoji kmetija Jesevnik, goste sprejemajo skozi vse leto, E » nudijo pa vam polpenzione in polne petizione. Vabijo na družinska praznovanja in « Z zaključene družbe. Ponudba hrane je pestra, saj vam nudijo različne vrste domaČih E Z sirovih kdi, tudi sirove štruklje in domače meso. Privoščite si lahko šro ribe iz njihovega » E ira ..............ribnika. i Z ^JÉlMHs^nBi^^ .itiM^IH^hB « ~ ■ Kk i.M -»X Z*? Možnosti zaizlete v okolico j e Z Z I Mk. veliko.Pozimi pa je možna > E *urna smuka z CJolt do Z E I t^^ Pri lesernifcovih imajo 15 Z E i IlWCr11" 'WK^mm m I ležišč in v miru si boste lahko E » HT ' jfflB JTg BI Jjl^J odpoäli. Zaželjeno ie, da it h Z E Hk'''^'-' -a. ffl*^-- L^,. ^é vsaj kakšen dan pred prihodom E E * E -i- «HB kmetiji, vam bo gospodinja z z veseljem postregla z « nedeljskim kpsdom, domačim kruhom, orehovo potico, E tfiiM. sirom, žlikrofi, poleti pa boste Z ■ ' dobdi tudi kislo mleko. ; z * ^ t'.I Odločite se za počit- \ Jjjlg niče pri Rakunovih, E fè le prej jih pokličite. ; z «, ftlililllillliltlilllllllillllllltltlilllilililtltlllilllilllilililtlilllilllilllilllllll 8. avgust 1991 NA KMETIH JE LEPO naò čas stran 9 »Inter-tours-trade«, d.o.o., Kdo ne pozna lepot Kranjske gore? Verjetno ste jo mnogi tudi že obiskali, predvsem v zimskem času. Ta biser našega turizma je lep tudi v poletni preobleki in prav takšen vas v teh mesecih vabi na počitnice. V oazi miru, neokrnjeni naravi idilične vasice Podkoren stoji domačija Šerc, v kateri je 14 konfortno opremljenih apartmajev. Posebej zanimiv je obnovljen spodnji del hiše, na- menjen gostinski ponudbi. V vinskem hramu vam bodo postregli s tradicionalnim »uštokom« in hladnim bifejem. V črni kuhinji vam pripravijo ješprenj, obaro ali domačo zelenjavno juho, jedli pa boste lahko tudi dobrote po receptih »ta stare dobre kuhe«. Naj vam jih nekaj naštejemo: pečene telečje ali svinjske krače, odojek, puran, mrežna pečenka, do- Podkoren 18, Kranjska gora mače koline, pope-čen krompir, ajdovi žganci.. . Tudi brez domače orehove potice in jabolčnega zavitka ne gre. Za vzdušje bodo poskrbeli z igranjem na citre in harmoniko, skratka to je Kranjska gora, kakršne še ne poznate. Pa jo spoznajte tudi poleti. Pokličete jih lahko po telefonu, njihova telefonska številka je 064-88-180. (Irena Sedej) pitlililillliMillHilililllUlIHUUHIlIlIIililtlUSSiMlUHUlHHIHISilllllliillg I kmetija peČOUtlttt I Z ^v « W m " M I Vera Oš ep, Robanov kot 33, Solčava i z telefon 063 846 056,1.kategorija 1 M S Se odpravljate v Zgornjo Savinjska dotino, » biser našega turizma ? Ustavite se pri Z 'Pečovnikovifi v lypßanovem kotu. Z f prenovljeni diši taktno najame te apartma Z z možnostjo kuhanja. Ce boste kuftadsami, » vam bo gospodinja z veseljem ponudila Z domače dobrote : meso, mleko> sir, zeCen-Ž j avo, pa tudi z nasveti in doßro voCjo ne Z skoparijo. ~ V novo urejenem lokalu si ßoste lahko MS potešiti žejo 06 pristnem domačem « narezku. ~ Ml Mfl m tPečozmikova kmetija stoji v idiličnem Z okoCju, 06 njej teče potoki "Betu, ob- Z dajajojo pretepe sCovenske p Canine, na » dvorišču pa stoji prava stara kosca. » ž Pečovnikovi se radi pohvalijo, da od njihove hiše s ž odhajajo gostje zadovoljni in vas hkrati vabijo, da s se med te goste zapišete tudi vi. | MMIItiMtlMMMMMtilttilSMiMIMIjUlIHtlilllMSMMMIllillMItMMIiMljHIliltliSi kmečki turijem Angela Brunet, Logarska dolina 6 telefon 831 822 ali 846 083, Il.kategorije Včasih bise marsikdo odpeljat v naravo, na piknik pa nima ražnja inprimernegaprostora. Tudi iger v naravi si zaželimo, miru, čistega zraka in Cepeßa razgleda. Morda bi ramnapiknikskupaj s sodelavci, poslovnimi partneiji, prijatelji ? 'Kmečki turizem Žohar na vratih Logarske doline je idealen prostor za pikpikp, saj je 06 vefìkj frisi prostorna terasa s streha, stilno pozidan kflmin. velikpje tudi prost ora za igre z žogo, pikpdo, kegljanje in še marsikaj. "Kmečki turizem Žohar v Logarski dolini vabi tudi večje skupine, k na eno od telefonskih številk jih pokličite in pripravili vam bodo domače narezke z domačim sirom, kislo mleko, zlikjofe, p ehtranove štruklje in potico, jabolčni in sirov zavitek na ražnju bodo spekli domače meso, pri hiši pa je tudi nekaj domačega zganja. na Le pot pod noge in piknik k Zoharjevim! |?l>lillilllililil OVEN od 21. marca do 21. aprila Zvezde vam v letošnjem letu vsekakor niso najbolj naklonjene, saj padate iz krize v krizo, poleg tega pa še ni izgledov, da bi se vaše življenje v kratkem uredilo. Čeprav se javno ne zmenite za graje in očitke, ki so vedno bolj pogosti, vam ni vseeno, kaj si ljudje mislijo o vas. Sprememba okolja vam je nujno potrebna, zato ne oklevajte, če le imate možnost. Kaj pomeni strupen ženski jezik boste spoznali v prihodnjih dneh! BIK od 21. aprila do 20. maja Neko srečanje ob koncu tedna vas bo popolnoma spremenilo. Predvsem pa boste poskušali stvari planirati vsaj nekaj dni naprej, saj vam bo sicer pričela teči voda v grlo. Če boste preveč ubogali sorodnika in se mu ne boste postavili po robu, boste zelo kmalu padli v večjo finančno stisko. Vzemite si raje čas za zabavo in sprostitev. Za nevezane ugoden čas za novo ljubezen. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Vročina v preteklih dneh vam ni prav nič ugajala, počutje se vam ne bo izboljšalo še ves ta teden. Možni so prehladi in bolečine v križu. Nekomu, ki ste ga zelo cenili, ste preveč zaupali. Posledice bodo vidne že v začetku tega tedna. Veliko časa boste preživeli s predstavniki nasprotnega spola, kar vam bo močno ugajalo. Če se boste odločili le za avanturo, pazite, komu boste to povedali! RAK od 22. junija do 22. julija V preteklem mesecu ste delali toliko, kot da ni čas dopustov in sprostitve. Povečane napore boste prisiljeni prekiniti, saj boste začutili, da vam bo sicer izdalo zdravje. S svojim življenjem ste sicer zadovoljni, vendar vas bodo v tem tednu bolj pogosto kot sicer prešinjale želje po večji spremembi v njem. Ker po naravi niste zaletavi, bo spet zmagala preračunljivost. Avanturizma ste se že davno naveličali. LEV od 23. julija do 23. avgusta Pričeli boste razmišljati o načinu svojega življenja in zopet ugotovili, da si želite več stikov z nekdanjimi prijatelji ali pa vsaj občasno več ljudi okoli sebe. To bo le trenutna želja, dober prijatelj vam že ob koncu tedna pripravlja neljubo presenečenje. Izkušnja vas bo tako prizadela, da boste to tudi očitno pokazali. Partner vam bo stal krepko ob strani in med vama se bodo spet prebudila stara, lepa čustva. DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra V' prejšnjem tednu je na vaš znak pričel vplivati merkur, to pa se bo poznalo tudi ta teden. Če vas že nekaj časa muči neodločnost na intimnem in poslovnem področju, boste to v prihodnjih dneh spet reševali na svoj razumen in praktičen način. Vsem se obeta še posebej uspešen in lep teden. Velika priložnost za vse zaposlene device; v tem tednu lahko krepko poskrbite za svoje napredovanje. TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Okoliščine vam ne dopuščajo mirnega in prijetnega tedna. Imeli boste sicer več energije, da se boste postavili po robu neki nerazumni želji vaše okolice, vendar se boste na nek čuden način počutili osamljene in izolirane. Tisti, ki ste vezani, boste imeli ves čas občutek, da vas partner vara, tisti, ki niste pa se boste zaljubili v vam nedosegljivo osebo. Pazite na cesti, zaradi raztresenosti so možne grobe napake pri vožnji. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra V prihodnjih dneh bo na vaše začudenje vse šlo kot po maslu. Predvsem pa se vam ne bo porušil že nekaj tednov načrtovan plan. To bo dobro vplivalo na vaše odnose z partnerjem, ki si bolj kot vi želi spremembe v načinu vajinega življenja. Proti koncu tedna vas bo sicer osupnila neka novica, ne boste pa vedeli, ali je resnična ali le plod govoric, zato je ne boste jemali resno. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Po naravi ste človek, ki se mora stalno dokazovati, zato ste tudi zelo vsestranski in skoraj na vseh področjih, ki se jih resnino »lotite«, tudi uspešni. Za vas prihajajo časi, ko bo tudi okolica spoznala, da ste zelo kreativni. Izboljšali se bodo tudi odnosi s partnerjem, saj se mu boste posvetili na drugačen način, kot ga je navajen. Odmisliti pa boste morali nekaj, kar si zelo želite, ker boste mislili tudi na druge. KOZOROG od 22. decembra do 22. januarja Ko se sonce premakne v znak leva, se za vas pričnejo dobri in uspešni časi. V tem tednu so zvezde na vaši strani in imate možnost, da to izkoristite, če boste le spregledali priložnost. Neka sprememba v preteklem tednu vam je močno ugajala, vendar boste že v naslednjih dneh spoznali, da bi raje vide'' vrnitev na prejšnje stanje. Ne bo vam treba dolgo čakati. Začasno bo tudi v odnosih z partnerjem zavladala harmonija. VODNAR od 21. januarja do 18. februarja Na poslovnem področju boste v naslednjih dneh doživeli neprijetno presenečenje. Postali boste razdražljivi in zelo cinični do okolice, tudi do svojih najbližjih. V sredo boste verjetno šok prebrodili s pomočjo dobrega prijatelja, ki se mu je nekoč že zgodilo nekaj podobnega. Ne bo odveč, če se boste odločili za daljše druženje z družino, saj vam bo to povrnilo veselje do dela in življenja. RIBI od 19. februarja do 20. marca V tem tednu boste uspešno plavali v kalnem, saj ste v preteklosti naredili neko napako, ki vas bo v naslednjih dneh stala kar nekaj živcev. Počutili se ne boste najbolje, tudi spanec bo zaradi tega bolj slab. Čeprav ste si v preteklih dneh želeli v družbo, vam bodo večje skupine ljudi naenkrat odveč. Po naravi niste samotar, v tem tednu pa si biste želeli le samote in miru, da bi lahko uredili misli in hotenja. □ooooooooooooooooooooocxxxxxxxxxxxx> l KOZMETIČNI NASVETI ■■HM I ti-«j- --"i - « - : O tipih kože dipl. kozm. Metka Mujadžič O tipu kože lahko govorimo šele z nastankom pubertete. Tokrat se pod vplivom spolnih hormonov razvijejo do svoje popolne velikosti žleze znojnice in lojnice in začno delovati. To vpliva na tip kože. Pomemben dejavnik so tudi dedne lastnosti, hormoni, prehrana, prebava, živčni sistem in higiensko-kozme-tična nega. Usklajeno delovanje lojnic in znojnic daje koži zdrav in normalen videz. Lojnice izločajo loj, ki je stabilna emulzija mastnih in vodnih delov. Spremenjeno delovanje žlez lojnic in znojnic povzroča nastanek diseboreje. Izločeni loj je spremenjene kvalitete in količine, odvisno od tega je seboreja lahko mastna ali suha. Veliko mladih ima disebore- jo, kar je podlaga za nastanek aken. Pri moških lahko seboreja povzroča izpadanje las. Nasproten primer je sebostaza, ki je posledica zmanjšane funkcije žlez lojnic in znojnic. Zaradi tega postane koža suha. Kozmetično pričnimo negovati že dojenčka. Preparati za nego dojenčka so izdelani iz čistih naravnih snovi, saj je koža dojenčka občutljiva in nežna. Preparati naj bodo nevtralni ali pa rahlo kisli (ph 6). Po obdobju otroštva nastopi puberteta in koža se začne spreminjati. Pojavijo se mozolji (gnojni, suhi-ogrci), ki so značilni za mastno kožo. Velik vpliv imajo biološke in psihološke spremembe. Ko govorimo o tipih kože, lahko rečemo, da obstajajo trije osnovni tipi (normalna, suha in mastna koža) ter več različic teh tipov. NORMALNA KOŽA je postala zelo redka, tako, da jo najdemo le pri mladih ljudeh. Verjetno zaradi tega, ker je koža izpostavljena vplivom so- Športne počitnice Mnogi otroci letos ne bodo videli morja. Za pestre počitnice je v Velenju vseeno poskrbljeno. Ob bazenu že vse proste dni potekajo športne počitnice, ki vsebujejo predvsem tečaj tenisa in tečaj plavanja, začetnega in izpopolnjevalnega. Počitnice so dobro pripravljene in vodene, odziv pa je manjši, kot bi bilo pričakovati. MI MED SEBOJ Dober dan, sosed Danes bomo rekli par besed o pozdravljanju. Kakšen smisel pozdravljanje sploh ima; je to res samo stvar lepega obnašanja, ali je lahko tudi kaj reč? Oni dan sem opazoval mravlje. Ko so se srečevale na svoji delovni poti so se za kratek hip ustavile kot bi si izmenjale pozdrav, potem pa odhitele dalje. Pomislil sem: kaj pa mi ljudje, največkrat hitimo drug mimo drugega brez pozdrava. Kdaj pa kdaj srečamo ljudi, ki ne pokažejo prav nobenega znamenja prijaznosti. Rahlo neprijeten občutek, kajne ? Ob neki priliki meje kolega opomnil: Jaka. ti skoraj vsakogar pozdraviš, ki ga srečaš, ali ni to že malo čudaško? Samo nasmehnil sem se mu. Razumljivo je. da se ljudje v mestih ne morejo pozdravljati vsi križem kražem, to bi res izpadlo čudaško, toda ne pozdravljamo več tudi takrat, ko vstopimo v banko, avtobus ali trgovino. Na vasi in po hribih so se včasih vsi ljudje med sabo pozdravljali ne glede na to, so se poznali ali ne. Pozdrav, kakor koli ga razumemo, je vedno znamenje spoštovanja, prijaznosti in olike. Lahko se pa tudi kdaj izrodi in postane znamenje hinavščine. O tem pa kdaj drugič. Vsekakor se pri pozdravljanju ne bi smeli omejevati samo na dve besedi, to sta dober dan in nasvidenje. Slovenci imamo na srečo množico lepih izrazov, ki pa so že mnogi šli v pozabo. Iz pozdravnega besednjaka so skoraj izginili: zbogom, bogdaj, iz zahvaljevalnega žargona pa boglonaj in Bog povrni. Juliju Cezarju so njegovi podaniki vzklikali: Ave, Cezar!. Frančiškani se še danes pozdravljajo med sabo z mir in dobro. Vsaka knjiga o bontonu omenja tudi pozdravljanje. Ni pa vsak pozdrav enako ustrezen. Z dobro jutro, dober dan ali dober večer se ne bomo nikoli pregrešili proti oli-kanosti. Ne moremo pa kar tja v en dan vsakogar pozdravljati z živijo, servus, čao ali zdravo. Je pa važno, kako se pozdravljanja sploh navadimo. Ste kdaj pomislili, kako telefonirate? Opravite to z hladnim halo, ali pa namenite sogovorniku nekoliko prijaznejši pozdrav. Ko se poslovimo od šoferja, mu zaželimo srečo v nevarnostir Tudi prijazen nasmeh brez besed je lahko oblika pozdrava. Nasmeh je pa lahko tudi ponarejen: nekaj velja le tisti, ki pride od srca, kot rečemo. Se je mar res tako težko ljubeznivo nasmehniti ? Sedaj, ko je čas dopustov na višku in nismo toliko obremenjeni z vsakdanjimi skrbmi, lahko o tem malo premislimo. Pa lep pozdrav! JAKA ČUK dobnega okolja (onesnažen zrak, neprimerna hrana). Za normalno kožo je značilno, da je prosojna, rožnate barve, nežna, žleze lojnice in znojnice delujejo usklajeno, turgor je normalen, koža je čista, napeta in prevlečena z normalnim maščobnim slojem. Na njej so pore majhne in komaj opazne. Zjutraj tako kožo osvežimo z izmeničnim tuširanjem (topla, hladna voda od 50—15 C). Zvečer si kožo očistimo z nevtralnim mlekom, prav tako je priporočljivo umivanje z izmenično toplo in hladno vodo, nanašanje losiona in hidratantne kreme. Priporočam vam uporabo maske, ki si jo lahko pripravite doma in sicer dvakrat na teden. Na primer: eno zrelo marelico pretlačite z vilicami, dodajte 2 žlici sveže skute, 1 žlico medu in 2—3 kapljice olja (mandeljevo). Zmes nanesite enakomerno na obraz, vrat in dekol-te, izpustite predel okoli oči in jih prekrijte s kosmičem vate namočenim v mlačno vodo. Privoščite si 15 minutni počitek in se sprostite. Nato masko odstranite z vodo in s kosmičem vate. Takšna koža potrebuje tudi obisk v kozmetičnem salonu, najbolje enkrat do dvakrat mesečno. Tako! Naslednjič bom povedala še nekaj o ostalih tipih kože, kot so: mešana, preobčutljiva, akna-sta, mlada koža, koža zrelih let in starajoča koža. Zgodilo se je . .. 8. avgusta 1889 Tudi danes našo rubriko začenjamo s krajšo novico iz Slovenskega gospodarja: »Južno-štajerska hranilnica s sedežem v Celji. To hranilnico so ustanovili okraji: Vransko, Gornji grad, Šoštanj, Šmarje in Sevnica, ki so tudi za ta zavod prevzeli posebno in splošneje poroštvo za polno varnost vlagateljev.« Pred stotimi leti je za varnost vlagateljev v hranilnicah nekdo jamčil, danes pa ...!? LETA 1953 V Savinjskem vestniku so zapisali tudi naslednji, zelo zanimiv članek, z naslovom »Vtisi z Velenjskega jezera«. Članek je tako mikaven in vabljiv, da si človek enostavno želi, da to obdobje romantičnega opisovanja deformirane pokrajine zaradi izkopavanja premoga, ne bi nikoli minil. Vprašanje je le ali je avtor članka »farbal« sebe ali bralce, saj v članku ne pove, da se je zaradi tega »idiličnega« jezera morala porušiti domala cela vas Škale s skoraj tisoč let staro cerkvijo Sv. Jurija: »Najlepši primer, kako človek spreminja naravo in jo oblikuje v svojo korist, je mlado, čisto, z gozdnatimi griči obdano Velenjsko jezero. Po udoru tanke zemeljske plasti v izpraznjene rove velenjskega rudnika je tam nastalo dokaj široko in mikavno jezero. Velenjčani so s pomočjo rudnika prav spretno izrabili ta pojav v svoje kulturne namene. Jezero so spremenili v prijetno letno kopališče z vsemi sodobnimi napravami. Skakalnica in pomoli za startanje plavalcev te vabljivo kličejo, da skočiš v tople jezerske valove in si osvežiš od vročine prepotene ude. Mali pisani čolnički te vabijo, da se poigraš z njimi in prekrižaš jezero po dolgem in počez. Pogrešajo pa še vsaj dva večja čolna za vožnjo po jezeru in za prehod čez jezero na drugo stran. Pri vhodu k jezeru te pozdravi lepa, v lesu izdelana moderna restavracija z jedilnico, salonom in kuhinjo. Vse napravlja prav prijeten vtis. Prijazne točajke ti vljudno postrežejo, le škoda, da tokrat niso imeli ledu. Oddaljen in domač gost bi še segel po kakem kozarcu, toda topla pijača v vročini mu ne gre v slast. V bližini je še pomožna točilnica, oblačilnica za kopalce in prostor za parkiranje vozil. Vsa okolica gostišča je skrbno negovana, posuta sicer še z debelim peskom, a vendar rad stopiš sem in tja, da si ogledaš lepoto gozdne narave. Belo posute stezice, ki vodijo v gozdno tišino, ti nudijo prijeten sprehod in ko se vrneš, se zopet zagledaš v lepoto jezera. Obrežna razsvetljava daje jezeru poseben čar ob večerih, zlasti ob spremljavi godbe. Tedaj oživi tudi plesišče. Popoldanskim gostom bi lahko posredoval godbo radio ali gramofon, posebno še, ker je jezero opremljeno z zvočno napravo. Razglednic s slikojezera je žal zmanjkalo. Prav te bi privabile še marsikaterega gosta. Jezero je kaj pripravno za vodni šport. Velenjčani in sosedje Šoštanjčani verjetno že pripravljajo prenočišča za tujce, ki bodo razširili sloves novega letovišča. Mnogo, mnogo so že storili za povzdigo tujskega prometa. Ko bodo s primerno turistično karto ob jezeru opozorili goste na lepe izletniške točke v bližnji in daljni okolici, bo to ena najlepših in najprijetnejših letovišč Slovenije.« Že res, da je bilo staro turistično jezero lepo urejeno, pa vendar ima človek vtis, ko bere ta članek, daje novinar opisoval vsaj Blejsko ali Bohinjsko jezero in njuno okolico, če ne že kar mondena letovišča v tujini. Zanimivo bi bilo prebrati, kako bi isti novinar opisal naša današnja jezera in njihovo okolico. Pravljični opis bi bil zagotovo precej drugačen! DAMIJAN KLJAJIČ OPTO - Dragi varčevalci Živimo v času ko se vsi ubadamo s finančnimi problemi. Nekateri z manjšimi, drugi z večjimi. Obstajajo pa tudi takšni, ki imajo problem, kam bi bilo najbolje shraniti prihranke. Le tem svetujem, da postanejo zvesti člani Ljubljanske banke, enota v Šoštanju. Denar lahko vlagajo kjerkoli če pa bodo hoteli svoj denar dvigniti, naj to počno v Šoštanju. Na ta način bodo njihovi prihranki vztrajno naraščali ali pa vsaj kopneli ne bodo Zakaj? Vzrok je verjetno v tem, ker bodo še pred dvigom prihrankov obupali zaradi počasnosti uslužbencev. Če pa še to ne bo dovolj, jih bo gotovo »odgnala prijaznost« zaposlenih. Grozljivo Zgornje Savinjske doline vojni spopadi na vso srečo niso zajeli. Preveč grozno torej ni bilo, da pa povsem brez groze ne gre, so poskrbeli kinematografi v Mozirju, Nazarjah in na Ljubnem. Nekaj groze pač mora biti, da ja ne bi bilo dolgčas. V prvih dneh avgusta (velja tudi za dni od danes naprej) je filmski spored res »grozljiv«. Na programu so »trilerji«, grozljivke, akcijske grozljivke in podobno; to »monotonijo« pa motijo filmi z značilnimi naslovi »seks v zaporu«, »pisani seks« in tako naprej. Vse ■za mirno pot v samostojnost. Preklete poplave V Zgornji Svinjski dolini so se v zadnjih tednih krepko lotili sanacije obrežij Savinje, tudi nekaterih jezov in podobno. Učinki so zares vidni, žal pa izvajalci nimajo »sreče«. Tako so denimo ob Delejevem jezu pri Mozirju, od tam voda (ne) teče v Savinjski gaj in ribnik ob njem, že trikrat doslej pripravili nasip, ki omogoča izvajanje del na obrežju in jezu. Vse lepo in prav ampak vseeno čudno. Vsakokrat so pričeli nekaj dni pred naslednjo poplavo, ki jo je seveda težko napovedati. Zlasti v tretjem poiskusu so se dela lotili zares temeljito, še bolj pa voda, ki je znova vse odnesla. Tudi trikratni denarni vložek. Ji bo uspelo še četrtič? Najbrž ne, ker je po zagotovilu občinskega izvršnega sveta predvideni denar preusmerjen v odpravo vojne škode. Skoda. Kdaj ponovna devalvacija dinarja? Kdaj ponovna devalvacija dinarja? Mesečna inflacija je julija znašala 5,8%, življenjski stroški pa so v primerjavi z prejšnjim mesecem narasli za 4,8%. Od začetka letošnjega leta so se drobnoprodaj-ne cene zvišale za 61,5%, življenjski stroški pa za 60,6%. Zvezni sekretar za trgovino Nazmi Mustafa je pri tem poudaril, da glede na to, da sta obe devalvaciji razvrednotili dinar za 87% še ni razlogov za novo spremembo tečaja, saj inflacija še ni dosegla višine dvakratne devalvacije. Pa vendar je uradna višina marke že smešno nizka, če vemo, da se na črnem trgu marka prodaja že po 25 din ... Nedeljsko kosilo Nedelja, dopoldne, kaj bomo kuhali, kaj jedli?! Klasično vprašanje, bi dejal; Gledam K TV, čitam videostrani. Pokaže se jedilnik za »nedeljsko kosilo« v hotelu Vesna in kmalu še v restavraciji »Jezero« v Velenju. Vesna vabi na južno po sto dinj dobrote na Jezeru pa so po 79 din (cena kot v DEM). Štirje smo in v času polurnega čakanja na »meni«) spijemo vsak eno pijač- co.....ja, »jurja« stane takole nedeljsko kosilo za družino. Je poceni? Je drago? O tem presodite sami. Samo imeti moraš, .... cvenke. Prejšnjo in to nedeljo smo skuhali kar doma, skrbi pa nas, če bomo lahko še prihodnjo in naslednjo. Namreč, zmanjkuje nam tudi za skromno, doma pripravljeno nedeljsko kosilo. Vse bolj postaja en sam delavnik ......! NAŠ ČAS fotokopiramo Mladi plavalci na dobri poti V soboto in nedeljo je bilo v Krškem republiško prvenstvo za pionirje. To je bilo seveda eno najpomembnejših tekmovanj tudi za mlade velenjske upe, saj so bila vsa državna prvenstva odpovedana. Prvenstvo je odlično organiziral domači klub Celulozar, nastopilo pa je 170 plavalcev in plavalk iz vseh 15 slovenskih klubov. V velenjskem plavalnem klubu so dobro zastavili delo. Program je zelo obširen in zahteven, vanj pa med drugim sodi vsakoletno testiranje učencev prvih in drugih razredov velenjskih osnovnih šol, tu sta osnovna in nekajdnevna šola plavanja, predvsem pa strokovno delo s šestimi selekcijami, ki vključujejo preko 80 mladih in obetavnih plavalcev. Tako vzgajajo nov rod plavalcev, ki bodo kaj kmalu posegli v republiški vrh, če se le pogoji dela ne bodo bistveno spremenili. V Krškem so se posebej izkazali Jure Stonar, Domen Fricelj, Petra Podpečan, Rok Tajnikar, Sašo Dobelšek, Spela Bukovec, vsi skupaj tudi v štafetah. V končnem ekipnem vrstnem redu je velenjska ekipa za Ljubljano, Ilirijo, Rudis Rudarjem in pred Triglavom, Branikom, Neptunom in drugimi osvojila četrto mesto. Nogometaši se pripravljajo Nogometaši Rudarja se vneto pripravljajo za bodoče prvenstvo. S pripravami so in niso težave. Največji problem je seveda v tem, da kljub zmagi v slovenski ligi niso napredovali v višji rang tekmovanja. Razlogi so jasni in o njih pravzaprav ni treba razpravljati. Drugi problem je v tem, da so izgubili nekaj ključnih igralcev, pravih okrepitev ni in se bodo pač morali nasloniti na lastne igralce iz mladinskih vrst, kar je tudi sicer ena temeljnih usmeritev v delovanju kluba. Vendar se prav v zvezi s tem pojavlja še tretji problem. Mladi v današnjih razmerah v nogometu pač ne vidijo bodočnosti in se to (žal) pozna pri njihovi vnemi na treningih in tekmah. Ne glede na to se nogometaši Rudarja marljivo pripravljajo, kakšna bo konkurenca in kakšni bodo možni rezultati, pa bo slej ko prej jasno po nekaj prvih kolih. Minuli vikend so »rudarji« odigrali dve prijateljski tekmi. V soboto so v Celju izgubili z domačim Kladivarjem s 3:4, v nedeljo pa doma s trboveljskim Rudarjem z 2:3. Zgornja Savinjska dolina Vojne ni bilo, pa vendarle! Res je, da na srečo vojnih spopadov v Zgornji Savinjski dolini ni bilo in s tem tudi ni bilo neposredne škode. Zal je že posredna velika, zelo visoka pa je neposredna škoda iz drugih »virov«. Svoje so naredile poplave, nekaj malega je bilo tudi toče, še hujše razdejanje pa je povzročil orkanski veter, ki je dolino Podvolovljeka in okoliške hribe še dodatno opustošil. Na nazarskem gozdnem gospodarstvu se iz dneva v dan soočajo z novimi dejstvi, ki vse bolj mejijo na naravno katastrofo. Neposredna in posredna škoda je trenutno ocenjena na 14 milijonov dinarjev, veter pa je podrl in (žal) predvsem polomil preko 11.000 kubikov lesa. Pet tisoč od tega je uničenih v družbenih gozdovih, šest tisoč pa v zasebnih, vendar ta številka velja samo za štiri lastnike v hribih nad Podvolovljekom. Tako visok znesek je seveda pogojen z dejstvom, da je večina lesa polomljena, zato bo izkoristek lesne mase izjemno slab, sanacija v strminah bo nevarna, težka in dolgotrajna, draga bo tudi biološka sanacija s pogozdovanjem in drugimi deli, posledice se bodo odrazile na ekološkem področju, o zadevah v zvezi z (ne)sprejemanjem nove zakonodaje za področje gospodarjenja z gozdovi, pa ne kaže razpredati. (jP) Katerina zmaguje Pionirji so sklenili že četrti od osmih teniških turnirjev za pokal Alpe-Jadran. V avstrijskem Wolfsbergu so pod vodstvom trenerja Matjaža Končana nastopili tudi Matej Črešnik, Miha Lisec in Kateri-na Srebotnik. Miha je izpadel v četrtfinalu, Matej v polfinalu, Kateri-na pa je premočno osvojila prvo mesto. Najprej je premagala avstrijske tekmice, v finalu pa Pavliničevo iz Maribora s 6:2, 6:1. Ob tem seveda velja povedati, da je Srebotnikova na prejšnjih turnirjih igrala v konkurenci 10 let; zaradi premoči je tokrat nastopila v konkurenci do 12 let in znova ni imela težav. Velik up torej, naslednji turnir pa bo konec prihodnjega tedna v Mariboru. Invalidski šport Velenjčani najboljši • 1 • v • ribici Društvo invalidov Laško je ob jezeru v Libojah pripravilo tekmovanje v ulovu rib, streljanju z zračno puško in v pikadu. Predvsem velja povedati, da je to bilo lepo in prisrčno družabno srečanje invalidov iz Žalca, Laškega, Hrastnika in Velenja, pa tudi to, da si invalidi celjske regije podobnih srečanj želijo še več. Posebej so se izkazali velenjski ribiči, ki so ujeli 160 ribic, torej 33 več kot ekipa Laškega na drugem mestu. V pikasu sta se z drugim in tretjim mestom izkazala Angela Sket in Milan Ježovnik Balinanje Trebeliško v vodstvu V soboto in nedeljo so odigrali prvo jesensko kolo tekmovanja v šaleški območni balinarski ligi. Rezultati: Trebeliško: RLV 10:7, Velenje: Vegrad 14:3, Partizan Ža-lec:Šampion Rogaška Slatina 11:6. Skupno so doslej odigrali 6 kol. Vodi Trebeliško z 12 točkami, drugo je Velenje 10, tretji RLV 6 itd. Sedmo kolo bodo odigrali to soboto in nedeljo. i 9 LIR Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, odprta od 6. do 18. ure/sobota od 6. do 15. ure Dražji vozniški izpiti Od 1. septembra dalje bodo v občini Velenje dražji vozniški izpiti. Za teoretični del izpita bodo kandidati plačevali po 250 dinarjev. Praktični del izpita pa velja za kategorije A, G, H in F 140 dinarjev, za B kategorijo (prvi in drugi poizkus)-270 in tretji 530 dinarjev. Za praktični del izpita kategorij C in E pa bo treba odšteti po novem 350 dinarjev, (mz) Imenitna zmaga Branka Krajnca v Avstriji V manjšem kraju Kaetzling blizu Millsttätskega jezera na Koroškem je bila pred kratkim zanimiva tekaška preizkušnja, nekakšen tekaški četveroboj, ki ga je s pol minute naskoka dobil Velenjčan Branko Krajnc. Prva tovrstna preizkušnja je bila sestavljena iz štirih zaporednih tekov različnih težavnosti. Ob 15. uri so udeleženci, nad 60 iz Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije, imeli prvo tekmo na 7,5 km dolgi gozdni progi. Ob 16. uri jih je čakal 5,5 km dolg ulični tek, ob 16.45 4,5 km razgiban tek čez drn in strn. Ob 17.45 pa je bila še težavnostna »poslastica«, 4 km dolg gorski tek. Skupno dolžino 21,5 km je Branko Krajnc pretekel v času 1:12,45 in za 31 sekund premagal Miinchenčana Hanopla, na tretje mesto se je uvrstil avstrijski veteran Peter Müller iz Beljaka. V več starostnih razredih so dobre uvrstitve dosegli še člani Tekaške sekcije Gorenje Obrad Lazič, Jože Verboten ter Vasja in Hinko Jerčič. (HJ) J IVWÌAUvl Kmw wywnn "aVri « a" m»aW wKÄ? Tgomtj- Mozirje je znano po Savinjskem gaju in njegovih cvetočih gredicah. Sedaj vas v Mozirju vabimo se v en gaj). V tem cvetijo prijaznost, dobra postrežba in izvrstna kuhinja. V prostorni restvaraciji ali na prijetni terasi, boste lahko pojedli ze tradicionalni SAV'niski Ž Elodee. dobRf pizze. divjAčino v OMAki s kmihoviMi CMoki. Pa koNjski gol a/. NaroČite lahko tudi klasične jedi z jedilnika ali pa specialitete na 2aru. Tudi za posladke so poskrbeli; Homač; sìrqvì ctruUìì. iAhoi^i jn se kaj. K hrani vam bodo znali svetovati dobro Žlahtno kapljico, postregli pa vam bodo s celo vrsto osvežilnih napitkov V restavraciji Gaj skriti pred mestnim vrvezom, napetosti in naglice vsakdana, vam bodo z veseljem pripravili tudi proslavitev se posebej svečanih trenutkov i SchwepfK .xnrnyfM*, > Ì8S KMflft laaaaat a Va a a a raaaaaii a s a a a a™ ra a a a a a aaa aaai b sraWa a a a a a aB » fi;1 Restavracija Eaj t Mozirju vas vali vsak dan od 8-13 uro. ob petkih in sobotah pa celo do ure. I e nekaj! J restavraciji Gaj obljubljajo, da boste lahko ob koncu tedna uživali tudi ob glasbi. Rezervacije jo telefonu §g§- ....._ ■ a a e » «Ta a a a a aj a i jwSffiw ČETRTEK 8. avgust PETEK 9. avgust SOBOTA 10. avgust NEDELJA 11. avgust PONEDELJEK 12. avgust TOREK 13. avgust TV SLOVENIJA 1 ITV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1 BTV SLOVENIJA 1 HTV SLOVENIJA 1 8.50 9.00 9.20 10.10 16.40 16.55 18.00 18.05 18.35 19.05 19.30 20.00 21.50 22.15 22.35 0.55 Video strani Benji, ameriška nanizanka, 11/13 V Cityju. angleška nadaljevanka, 9/13 Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Po sledeh napredka, ponovitev Alf, 40. del ameriške nanizanke Risanka Tv dnevnik 2 Elizabetin dvor, slovaška nadaljevanka, 4/6 Sova: Samo bedaki in konji, 3. del angleške nanizanke Tv dnevnik 3 Sova: Polnočni klici, ameriška nanizanka, 12/21 Ločeni mizi, ameriški film Video strani TV SLOVENIJA 2 18.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik RAI. 20.00 Žarišče. 20.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana. 21.30 Postelja, angleška dokumentarna oddaja, 1/4. 22.00 Mali koncert. Trio klarinetov SGBŠ Ljubljana. 22.15 Večerni gost: Prof. Jacques Juillard. 22.55 Yutel. HTV 1 9.30 Poročila. 9.35 Tv koledar. 9.45 Izobraževalna oddaja. 10.15 K. Čapek: Potepuška bajka. 10.45 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 Tv koledar. 15.00 Prezrli ste, poglejte. 17.40 K. Čapek: Potepuška bajka. 18.45 Zaščitena narava Hrvaške. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Zabavna oddaja. 21.50 Tv dnevnik 2. 22.10 Glasbena scena. 23.10 Poročila. 8.50 Video strani 9.00 Vroče, hladno, 5., zadnji del oddaje TV Sa, ponovitev 9.30 Elizabetin dvor, slovaška nadaljevanka, 3/6, ponovitev 10.25 Video strani 15.50 Video strani 16.05 Sova, ponovitev 18.00 Tv dnevnik 1 18.05 Druga godba: Papa Wemba, ponovitev 18.35 Slovenija — umetnostni vodnik 18.45 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka, 8/20 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 1 19.54 Zrcalo tedna 20.15 Festivali sveta, avstralska dokumentarna serija, 5/12 20.40 Paralaks, nizozemska dokumentarna serija, 5/12 21.10 V Cityju, angleška nanizanka, 13/13 22.00 Tv dnevnik 3 22.20 Sova: Pri Huxtablovih, 2. del ameriške nanizanke Barbarosa, ameriški film Dražljivo, 1. del francoskega erotičnega filma 1.00 Video strani TV SLOVENIJA 2 18.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 Ansambel Slovenija in Henčkov ansambel, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik ZDF. 20.00 Žarišče. 20.30 Koncert orkestra Berlinske filharmonije v Izraelu, ponovitev. 22.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 23.00 Yutel. 9.00 Radovedni Taček: Godba, ponovitev 9.15 Klub klobuk, ponovitev 10.15 Vroče—hladno, 5., zadnji del oddaje TV Sarajevo, ponov. 10.45 Alf, 40. del ameriške nanizanke 11.10 Zgodbe iz školjke, ponovitev 12.10 Večerni gost: Prof. Jacques Juillard, ponovitev 12.50 Video strani 15.35 Video strani 15.45 Tarzan in zlata dolina, angleški film 17.20 Sova, ponovitev 18.00 Tv dnevnik 1 18.05 Z vrha, angleška nanizanka, 5/6 18.40 Prostozidarstvo od blizu, ponovitev angleške dokumentarne serije, 6., zadnji del 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.15 Žrebanje 3x3 20.30 Tribute to ..., Stan Kenton, 2. del 21.30 Sova: Na zdravje, ameriška nanizanka, 24/30 21.55 Tv dnevnik 3 22.15 Sova: Vojna in spomin, ameriška nadaljevanka, 5/12 23.55 Ubij, italijansko-francosko-angleški film 0.35 Video strani TV SLOVENIJA 2 18.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 Murphy Brown, 3. del ameriške nanizanke. 19.30 Tv dnevnik Beograd. 20.15 Filmske uspešnice: Visoki gostje, ameriški film. 22.15 Satelitski programi, poskusni prenosi. 22.30 Yutel. 8.50 9.00 9.50 10.20 10.50 11.20 11.30 14.30 14.40 17.00 17.05 18.55 19.30 20.05 20.40 22.00 22.20 23.40 Video strani Živžav Nevarni zaliv, kanadska nanizanka, 8/20, ponovitev V znamenju zvezd: Škorpijon, nemška dokumentarna serija 5/12, ponovitev Alpski večer Bled 91, 6., zadnja oddaja, ponovitev Slovenija — umetnostni vodnik, ponovitev Video strani Video strani Sova — ponovitev Tv dnevnik 1 Ob veliki ločnici, ameriški čb film Risanka Tv dnevnik A. Marodič: Mali oglasi Zdravo Tv dnevnik 3 Sova: Polna hiša, ameriška nanizanka, 8/22. Dejanje volje, angleška nadaljevanka, 1/4 Video strani 8.50 9.00 9.30 10.00 15.05 18.00 18.05 18.35 18.45 19.00 19.30 20.00 21.45 22.00 23.20 Video strani I. Belina: Igrajmo se gledališče, 8/13, ponovitev Poletni festival Renu Bassi v plesih iz Indije, ponov. Video strani Zdravo, ponovitev Tv dnevnik 1 Utrip, Zrcalo, ponovitev Novosti založb Radovedni Taček Risanka Tv dnevnik 2 Vid Pečjak-Boris Grabnar: Tretje življenje, drama TVS Tv dnevnik 3 Sova: Simpsonovi, ameriška animinirana nanizanka, 11/1 Dejanje volje, angleška nadaljevanka, 2/4 Video strani TV SLOVENIJA 2 14.00/1.8.30 Nedeljsko športno popoldne ali satelitski programi, poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik HTV. 20.00 Svet narave: Divjina, podobna raju, angleška poljudnoznanstvena serija, 2/9. 20.50 Ciklus filmov Jirzija Menzla: Kdo išče zlato zrno, češkoslovaški film. 22.10 F-1 za VN Madžarske, posnetek iz Budimpešte. 22.50 Yutel. TV SLOVENIJA 2 18.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.30 TV dnevnik Koper-Ca-podistria. 20.00 Regionalni programi TV Slovenija Studio Ljubljana. 21.00 Po sledeh napredka. 21.30 Rezervirano za šanson. Šanson »Bojan Adamič«. 22.20 Satelitski programi, poskusni prenosi. 23.05 Yutel. HTV 1 HTV 1 HTV 2 19.20 Video strani. 19.25 Pregled sporeda. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Risanka. 20.20 »Primetime pets« — humoristična serijja, 4/13. 20.55 Serijski film. 21.55 Odi maja do decembra, humoristična Sferija. 10/12. 22.30 Poročila. 22.50 Serijski film. 9.30 Poročila. 9.35 Tv koledar. 9.45 Vlaho Bukovac. 10.45 Ljubo doma, kdor ga ima, otroška serija. 14.45 Poročila. 14.50 Tv koledar. 15.00 Prezrli ste — poglejte. 17.40 Ljubo doma, kdor ga ima, otroška serija. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Humoristična serija. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.35 Tv dnevnik 2. 21.55 Ekran brez okvira. 0.25 Poročila. HTV 2 19.20 Video strni. 19.25 Pregled sporeda. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.05 Risanka. 20.15 Veliki svetovni gledališki odri, dokumentarna serija, 4/13. 21.10 Nostalgija. 21.50 Going places — humoristična serija, 3/15. 22.20 Poročila. 22.40 Hobotnica, serijski film, 10/13. HTV 1 9.30 Poročila. 9.35 Tv koledar. 9.45 Vesela sobota. 10.45 Reprizni program. 14.55 Ciklus filmov Nikole Babica. 15.00 Sedmi čut. 15.10 Nebojša, češkoslovaški film. 16.55 Poročila 17.00 Narodna glasba. 17.30 Tv teden. 18.00 Tv razstava. 18.15 Mesečev zaliv, 3/6. 18.55 Risana serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Peter Gunn, ameriški film. 21.45 Izseljena Hrvaška. 22.30 Tv dnevnik 2. 22.50 Športna sobota, oddaja TV NS. 23.10 Fluid, zabavnoglasbena oddaja. 23.55 Poročila. HTV 1 9.30 Poročila. 9.35 Tv koledar. 9.45 Nedeljsko dopoldne. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Serijski film. 13.55 Tudi letos . . 14.30 Vlak brez voznega reda Veni, vidi, italijanski film. 18.45 Risana serija. 19.10 Tv sreča. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Temni angel, angleška nadaljevanka, 1/3. 21.05 Halo, ali nas slišite, dokumentarna oddaja, 1/5. 22.00 Tv dnevnik 2. 22.20 Glasbena oddaja. 23.20 Športni pregled, oddaja TV SA. 23.50 Poročila. SATELITSKA TV SATELITSKA TV HTV 2 19.20 Video strani. 19.25 Pregled sporeda. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Risanka. 20.20 Singles, humoristična serija, 4/7 20.50 Dynamo, oddaja iz kulture, 8/9. 21.50 Show program. 22.20 Naključni partnerji, serijski film, 8/10. 23.05 Serijski maraton. SATELITSKA TV HTV 2 Video strani. Športni prenosi ali ponovitve. 18.30 Oddaja ob SP v atletiki 19.30 Tv dnevnik 1. 20.05 Risanka. 20.20 National Geographie, dokumentarna serija, 9/10. 21.20 Dragi John, humoristična serija, 1/21. 21.55 Zvezdne steze, nova generacija, serijski film, 10/11. 22.40 V nočnih urah, 10/17. SATELITSKA TV 9.30 Poročila. 9.35 Tv koledar. 9.45 Izobraževalna oddaja. 10.15 Otroški program. 10.45 Poletni program. 14.45 Poročila. 15.00 Reprizni program. 17.40 Otroški program. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Morje. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Madžarska drama. 21.35 Zunanja politika. 22.05 Tv dnevnik 2. 22.25 Kinoteka. 23.55 Poročila. HTV 2 19.20 Video strani. 19.25 Pregled sporeda. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.05 Risanka. 20.20 Možgani razreda, humoristična serija, 12/22. 20.55 Serijski film. 21.45 Dokumentarna oddaja. 22.20 Nočni obraz pravice, serijski film, 8/22. 23.10 Poročila. 23.30 Glasbeni vsak dan. SATELITSKA TV SAT I -SAT1_■ sat I ■ S« ' " SAT ' 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Ali ni čudovita. ponovitev. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Thunder Cats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop 15.50 Duki, serija. 16.45 Make up in pištole. 17.50 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Lepotica in zver. 21.00 Skrivnostna srečanja tretje vrste, znanstvenofantastični, 1977 (Richard Dreyfuss, Teri Garr). 23.10 Poročila. 23.25 Morilec za vse primere, melodrama, 1977 (Mac Palance). 0.50 Šport. 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Duki. 11.05 Lepotica in zver, pon. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Pozor, kamera. 14.25 Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 High Chaparral. 16.45 Cannon. 17.50 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Dva v hudičevi kuhinji, akcijski, 1979 (Peter Falk). 21.50 Poročila. 21.55 Nočni premiki, kriminalka, 1974 (Gene Hackman, Jennifer Warren). 23.35 Šport. 23.40 Počitniški raport, erotični, 1971 (Helen Vita). RTL PLUS RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.15 Holmes in Yoyo. 9.40 Pravljica, 1944. 11.00 Šov. 11.30 Divja roža. 12.10 Buck Rogers. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Lips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.20 21, Jump Street. 20.15 Ostrige z gorčico, komedija, 1985 (Sascha Hehn). 21.55 Poročila. 22.05 Patricia, softseksi, 1984 (Sascha Hehn). 23.30 Poročila. 23.40 Joy Ride, akcijski, 1977 (Melanie Griffith, Desi Arnaz. 1.10 Roko-borba. 6.00 Jutranji magazin. 9.20 Holmes in Yoyo. 9.45 Max in Moritz, pravljica, 1955. 11.00 Šov. 11.25 Divja roža. 12.10 Buck Rogers. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips, serija. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.10 Loterija. 19.35 Vrnitev neverjetnega Hulka, fantastični, 1988 (Bill Bixby, Lou Ferrigno). 21.15 Umor je njen hobby. 22.10 Nogomet. 23.05 Poročila. 23.15 V dolini super čarovnic, seksi, 1979 (Anne Marie). 0.20 Naj grizljamo, erotični, 1969. 1.40 V dolini, pon. 2.40 Naj grizljamo, pon. 17.30 Dobro jutro. 8.30 High Chaparral. 9.30 Gospodarski magazin. 10.00 Dva v hudičevi kuhinji, pon. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Bingo. 13.20 Hotel. 14.10 To je pa noro, komedija, 1960 (Kenneth Connor). 15.45 Sat 1 predstavlja. 16.15 Zapp. 16.40 Fort Boyard. 17.35 Dobitek na Sat 1. 17.50 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 18.50 Kvadriga. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Ko gredo dekleta na fronto, komedija, 1958 (Harald Juhnke). 22.00 Poročila. 22.10 Profesionalci, serija. 23.05 V živahni krčmi, erotični, 1975. 0.35 Počitniški raport o seksu, erotični, 1971. 2.10 V živahni krčmi, pon. RTL PLUS 6.00 Za otroke. 8.50 Dennis, Klack, Jetsonsi. 11.00 Specialisti. 11.50 Insiders. 12.35 He-man. 13.00 Super Mario Brothers. 13.25 Želve. 13.45 Kakor pes in mačka. 14.55 Kanal 4. 15.20 Daktari. 16.10 Angel se vrača. 17.00 Cena je vroča. 17.45 Bunte. 18.15 Vedno, ko vzame tableto. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 20.15 Divji konji, vestem, 1973 (Charles Bronson, Jill Ireland). 21.55 Dall-As. 23.00 Emma-nuelle VI, softseksi, 1988 (Nathalie Uher). 0.25 Večno veselje, seksi komedija, 1982 (Ben Levin). 1.50 Emma-nuelle. 7.30 Glava, Dekleta in fantje. 8.20 Fort Boyard. 9.10 Drops! 9.35 Zapp. 10.00 Potrošniški magazin. 10.30 Čar gora. 11.05 Dekleta na fronti, komedija. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.05 Video-teka. 14.30 Čestitamo, deček je, zabavni, 1971 (Billy Bixby). 15.50 Pirati na plaži. 16.20 Drops! 16.55 Peter Voss, junak dneva, zabavni, 1959 (O. W. Fisher). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.30 Pozor, kamera. 20.00 V 80 dneh okoli sveta, pustolovski, 1956 (David Niven) vmes Poročila. 23.15 Drakula danes, grozljivka, 1972 (Christopher Lee). 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Peter Voss, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Videoteke. 14.00 Alf, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagneys in Lacey. 17.50 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Trapper John. 21.00 Planšarica iz Sv. Kathreina, domovinski. 22.50 Poročila. 23.05 Magazin. 23.50 Cagney in Lacey. pon. 0.45 Trapper John, pon. RTL PLUS 6.00 Mr. T., Yogi. 8.00 Za otroke. 9.15 Judy Jetsons, risani. 11.00 Tattingerje-vi. 11.50 Romanca brez konca. 12.35 Velikani. 13.05 Spored za mlade. 13.30 Formula ena, prenos. 16.00 Junaški piloti, pustolovski, 1974 (Robert Red-ford). 17.45 Moda in intrige. 18.45 Poročila. 19.10 Petrova glasbena revija. 20.15 Oh ti ljubi Harry, komedija, 1980 (Dieter Hallervorden). 21.45 Spiegel TV. 22.20 Prime Time. 22.35 Model in vohljač. 23.25 Werewolf. 23.50 Formula ena, povzetek. 0.10 Cona somraka. 1.00 Hitchcock. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.10 Formula ena. 9.30 Judy Jestosn, pon. 11.00 Šov. 11.35 Divja roža. 12.10 Buck Rogers. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Naloga za Al Mundyja, serija. 18.45 Poročila. 19.20 A-team. 20.15 Šef. 21.10 Labirint pošasti, grozljivka, 1982 (Tom Hanks). 22.45 Kulturni magazin. 23.20 Poročila. 23.30 Magazin za moške. 0.05 Mrhovinarja, vestem, 1968 (Mark Damon). 1.30 Catch up. TELE 5 TELE 5 TELE 5 6.30 Dobro jutro. Bino. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Galaxy Rangers, Teddy, Lucy, Popaj, Smrkci. 18.15 Biskvitki. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Kovček. 21.05 Imenitni fantje, komedija. 22.25 Poročila. 22.35 Scena D. 23.05 Cinematika. 0.05 Bliskovito '88. 0.35 Wildcat. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Brave Star, Teddy, Popaj in sin, Smrkci. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Pravica do ljubezni, ljubezenski, 1972 (Omar Sharif, Florin-da Bolkan). 21.50 Ring je prost. 22.40 Poročila. 22.50 Orožje zakona. 23.40 V orlovih krempljih, karatejski, 1977. 6.30 Dusty, Dokumentarec, Papirnati mesec, Nikiaas, Barney Miller. 11.05 Bill Cosby. 11.35 M.A.S.H. 12.00 Riptide. 12.50 Ko cvetijo planike, domovinski. 14.30 Veliki morski greben, dokumentacija. 15.20 Maria Hellwig. 15.30 Testni pilot, drama, 1955 (Guy Madison). 17.10 Angel na Zemlji. 18.15 Hawai 5-0, devetdesetminutna vojna, kriminalka, 1972. 19.50 Bill Cosby. 20.15 Charro, vestem, 1969 (Elvis Presley). 22.00 The Wanderers, akcijski, 1978 (Ken Wahl). 0.00 Ceste San Francisca. 1.00 M.A.S.H. 6.40 Dobro jutro, Bino. 10.00 Reklamni boben. 11.00 Vesela gasilca, komedija, pon. 12.20 Kritični magazin. 13.00 Tednik. 13.15 Normal. 13.40 Bim, bam, bino: Flash Gordon, Teddy. 15.40 Veliki Houdini, ponovitev filma. 17.25 Divje življenje. 18.30 Kritični magazin. 19.05 Poročila. 19.20 Z dežnikom in melono. 20.15 Za smeh. 21.05 Top Crack, akcijski, 1966 (Terry Thomas). 22.40 Nočna patrulja. 23.30 V orlovih krempljih, pon. 0.45 P.O.P. PRO 7 6.15 Moji trije sinovi, Trick 7, Lassie, Ben. 11.10 Šerif Cade. 11.55 Vicki. 12.15 Alice. 12.40 Harry Fox^ 13.30 Spenser. 15.05 Trick 7. 16.10 Lassie. 16.35 Medvedi. 17.05 Vicki. 17.40 Tuckerjeva čarovnica. 18.30 Trick 7. 20.15 Skrivnost treh džunk, agentski, 1965 (Stewart Granger, Rosana Schiaffino). 21.50 Hawai 5-0. 22.45 Ljubezenski stroj, ljubezenski. 1970 (John Philip Law, Dyan Cannon). PRO 7 5.55 Sinovi, Teddy, Trick 7, Šerif Cade. 11.45 Vicki. 12.10 Barney Miller. 12.35 Tuckerjeva čarovnica. 13.25 Perry Mason. 14.20 Trick 7. 15.20 Gospodu, z ljubeznijo, drama, 1967 (Sidney Poiti-er, Judy Geason). 17.05 Hartovi. 18.10 Ko cvetijo planike, domovinski, 1955 19.50 Bill Cosby. 20.15 Dekle v juhi, komedija, 1970 (Peter Seilers, Goldie Hawn). 21.55 Ceste San Francisca. 22.50 Zdraviliški mazač, komedija, 1980 (Peter Steiner). 0.30 M.A.S.H. PRO 7 PRO 7 TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Vildcat. 11.30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto dežela, reka. 13.25 Magazin. 13.00 Mesto dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Saber Rider, Mijuki, Odisej, Biskvitki. 18.33 Mesto dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Onstran bermund-skega trikotnika, akcijski, 1975 (Fred Macmurray, Donna Mills). 21.30 Poročila. 21.40 Nočna patrulja. 22.30 Pravica ljubiti, ponovitev filma (Florinda Bolkan). 0.05 Piratka, erotični, pon. 6.30 Dusty, Dokumentarec, Papirnati mesec, Niklaas, Barney Miller. 11.05 Bill Cosby. 11.35 M.A.S.H. 12.00 Riptide. 12.50 Ko cvetijo planike, domovinski. 14.30 Veliki morski greben, dokumentacija. 15.20 Maria Hellwig. 15.30 Testni pilot, drama, 1955 (Guy Madi-son). 17.10 Angel na Zemlji. 18.15 Hawai 5-0, devetdesetminutna vojna, kriminalka 1972. 19.50 Bill Cosby. 20.15 Charro, vestem, 1969 (Elvis Presley). 22.00 The Wanderers, akcijski 1978 (Ken Wahl). 0.00 Cesie San Francisca 1.00 M.A.S.H. 6.20 Dusty. Papirnati mesec, Muppet show. 9.55 Poslednji iz druge kompa-nije, vestem, 1958 (Joel McCrea). 11.20 Bill Cosby. 11.45 M.A.S.H. 12.10 Angel nä Zemlji. 13.00 Divje kraljestvo, dokumentarec. 13.50 Ognjevita Isabella. komedija, 1953 (Johan Gregson). 15.15 Hawai 5-0. 16.50 Riptide. 17.55 Naobrit in daleč od doma. komedija 1960 (Ernie Kovacs). 19.50 Bill Cosby 20.15 Kot v starih časih, komedija, 1980 (Goldie Hawn). 22.00 Ceste San Francisca. 23.00 King of the City. Kriminalka 1984 (Tom Persekian). 0.45 Harryjeve sodbe. PRO 7 5.55 Trije sinovi. Šerif Cade, Richmond Hill, Bill Cosby 12.35 Hartovi. 13.25 Charro, ponovitev vestema. 15.05 Scarlet, lutke. 15.30 Future. 16.10 Fant z druge zvezde. 17.00 Vicki 17.40 Ceste San Francisca. 18.30 Trick 7. 20.15 Dvoboj v Atlantiku, vojni, 1957 (Robert Mitchum. Curd Jürgens). 22.00 Piain Colothes, kriminalna komedija, 1988 (Arliss Howard). 23.40 Starsky in Hutch 0.40 The Wandereres, ponovitve filma. 8.50 9.00 10.00 16.15 16.36 18.00 18.05 19.10 19.30 20.00 21.00 21.45 22.00 23.20 Video strani Zgodbe iz školjke, ponovitev Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Žarko Petan: Starši naprodaj Risanka Tv tlneynlk 2 D. Moggach: Ukradena, angleška nadaljevanka, 6/6 Slovenija — umetnostni vodnik Tv dnevnik 3 Sova: Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka, 11/14 Dejanje volje, angleška nadaljevanka, 3/4 Resna glasba Video strani TV SLOVENIJA 2 18.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 Duhovna glasba od renesanse do danes. 19.30 Tv dnevnik Sarajevo. 20.00 Žarišče. 20.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio 2 Koper. 21.30 Žrebanje lota, posnetek oddaje TV Beograd. 21.35 Umetniški večer. Rudarjeva hči, ameriški film. 23.35 Yutel. HTV 1 9.30 Poročila. 9.35 Tv koledar. 10.15 Otroški proglram. 10.45 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 Tv koledar. 15.00 Reprizni program. 17.40 Otroški program. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Hrvaška kulturna zakladnica. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1, 20.00 Serijski film. 20.55 Loto. 21.05 Kontaktna oddaja. 22.05 Tv dnevnik 2. 22.25 Ciklus filmov Erica Rohmera. 23.55 Poročila. HTV 2 19.20 Video strani. 19.25 Pregled sporeda. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.05 Risanka. 20.20 Vietnam, serijski film, 8/10. 21.15 Kavarnica Na zdravje, humoristična serija, 24/52. 21.50 Serijski film. 22.40 Poročila. 23.00 Dokumentarna serija. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Planšarica, domovinski, pon. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija. Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Bonanza. 16.45 Narodna glasba. 17.50 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 MacGyver, začetek serije. 21.00 Morski lisjak, vojni, 1955 (John Wayne). 23.00 Spiegel TV. 23.30 Poročila. 23.45 Na begu. 0.35 MacGyver. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.05 Holmes in yoyo. 9.30 Vrnitev v prihodnost, pilotska zgodba k seriji. 11.00 Šov. 11.30 Divja roža 12.10 Buck Rogers. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara, 605. nadaljevanje. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Naloga za AI Mundyja. 18.45 Poročila. 19.20 Knight Rider. 20.15 Serija Oliver Gideon: Napačna priča, kriminalka, 1989 (Louis Gossett, jr.). 22.00 Nogomet. 23.00 Explosiv. 23.50 Poročila. 0.00 Divje kosilo, komedija, 1977 (Gerard Depardieu, Sylvia Kristel). 1.35 Catch Up. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Wildcat 11.30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Cool McCooi, Teddy, Brave Star. Popaj. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.45 Hop ali top. 20.15 Monsieur-Gospod, drama, 1964 (Jean Gabin). 21.50 Poročila. 22.00 Sence strahu, akcijska grozljivka, 1973 (Claude Akins, Tom Sellek). 23.10 Z dežnikom in melono. 0.00 Reklamni boben. 1.10 Wildcat. PRO 7 6.20 Moji sinovi, Trick 7, Samurajevo maščevanje, Cade. 12.05 Vicki. 12.30 Harryjeve sodbe. 12.55 Čarovnik 13.45 Ognjevita Isabella, ponovitev. 15.15 Trick 7. 16.15 Planet opic. 17.05 Vicki. 17.45 Z loparjem in pištolo. 18 30 Trick 7. 20 15 55 dni v Pekingu, pustolovski 1962 (Chariton Heston.. Ava Gardner)."22.55 FBI. 23.55 Kot v starih časih ponovitev komedije. 1.35 Cona somraka. 13 zgodb SREDA 14. avgust TV SLOVENIJA 1 8.50 9.00 9.50 10.40 16.15 16.30 18.00 18.05 19.05 19.30 20.00 22.05 22.25 23.45 Video strani Živ žav D. Moggach: Ukradena, angleška nadaljevanka, 6/6 Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Klub Klobuk, kontaktna oddaja Risanka Tv dnevnik 2 Film tedna: Hariow, ameriški film Tv dnevnik 3 Sova: Alf, 49. del ameriške nanizanke, Dejanje volje, angleška nadaljevanka, 4/4, Jazz, blues... Video strani mm. Ti 18.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik ORF. 20.00 Žarišče. 20.30 Ravel, portret skladatelja. 22.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 22.45 Yutel. HTV 1 9.30 Poročila. 9.35 Tv koledar. 9.45 Izobraževalni program. 10.45 Ponovi tve 14.45 Poročila. 14.50 Tv koledar 15.00 Ponovitve. 17.40 Otroški program. 18.15 Hrvaška danes. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Ciklus filmov znanstvene fantastike. 22.05 Tv dnevnik 2. 22.25 Dokumentarni program. 0.25 Poročila. HTV 2 19.20 Video strani. 19.25 Pregled sporeda. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.05 Risanka. 20.20 Megamix. 21.45 Krila, humoristična serija, 10/15. 21.50 Serijski film. 22.55 Poročila. 23.15 Poirot, serijski film, 8/10. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Morski lisjak, pon. 12.00 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Ollies, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Kung Fu. 16.45 Stingray. 17.50 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Hunter. 21.00 Ljubezenski pozdravi iz onostranstva, komedija, 1982 (Sally Field, James Caan). 22.45 Poročila. 23.00 Petek, trinajstega. 23.50 Filmski ustvarjalci. 0.05 Hunter. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.20 Holmes in Yoyo. 9.45 Deset malih zamorčkov, otroški. 11.00 Šov. 11.35 Divja roža. 12.10 Buck Rogers. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Naloga za Al Mundyja. 18.45 Poročila. 19.20 Vrnitev v prihodnost, serija. 20.15 Oskar, komedija, 1966 (Louis de Funes). 22.00 Nogomet. 23.00 Stern TV. 23.35 Poročila. 23.45 Nočna mora, grozljivka, 1987 (Ken Sagoes). 1.15 Catch up. TELE 5 6.30 Dobro jutro. Bino. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Brave Star, Bobonsi, Smrkci, Biskvitki. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top 20.15 Mleko in med, drama, 1988 (Josette Simon). 21.45 Poročila. 21.55 Jutri v kinu. 22.05 Monsieur, ponovitev filma. 23.40 Onstran bermudskega trikotnika, ponovitev filma. 0.50 Bliskovito 88. PRO 7 5.55 Trije sinovi, Cade, Trick 7, Planet opic. 11.45 Vicki. 12.10 Grk osvoji Čikago. 12.35 Z loparjem in pištolo. 13.20 Dvoboj v Atlantiku, vojni, pon. 15.00 Trick 7. 16.05 Lassie. 16.30 Maria Hellwig. 16.40 Ben. 17.05 Vicki. 17.45 Harry Fox. 18.30 Trick 7. 20.15 Moja gejša, komedija, 1961 (Shirley MacLaine, Yves Montand). 22.20 Spenser. 23.10 Dvobojevalca, akcijski, 1977 (Harvey Keitel, Keith Carradine). 1.00 Starsky in Hutch. NAŠ ČAS SEŽE V VSAKO VAS M & M PRED ZELENIM BAROM V četrtek, 15. avgusta ob 20. uri bo na Kardeljevem trgu pred Zelenim barom nastopil duo M M iz Domžal. Duo sestavljata Miran Ju-van in Marta Zore, ki izvajata evergreene in jazz standard. Prireditev bi morala biti že prejšnji petek, pa je zaradi dežja odpadla. PREŠMENTANE CI-TRE V petek, 16. avgusta ob 19. uri se bo na ploščadi pred NAMO Velenje (Miš-Maš) pričelo že tretje tradicionalno srečanje slovenskih citrarjev. Zopet se bodo zbrali najboljši in najbolj zanimivi citrarji, ki nam bodo poiskuša-li pobliže predstaviti ta instrument in slovensko ljudsko izročilo. PREŠMENTANE CITRE bodo zvenele pozno v noč. Program pa bo povezovala Majda Završnik. NABUCCO V VERONI Če se še vedno niste odločili, kako boste preživeli te vroče počitniške dni, vam naj povemo, da se še lahko prijavite za obisk opere Nabucco Giuseppa Verdija v Veroni. Odpotovali bomo 28. avgusta. Cena dvodnevnega izleta je 3.396 din. Plačate lahko v dveh obrokih. Prijave zbira Kulturni center Ivan Napotnik Velenje — pisarna 53/1. Informacije na telefon 853 574. MOZARTOV KONCERT V SALZBURGU Še se lahko prijavite za izjemen glasbeni dogodek, to je koncert »Mozartserenade« v Mozartovem rojstnem mestu Salzburgu, ki bo dne 14. septembra 1991. Potovanje bo dvodnevno. Udeleženci si bodo lahko ogledali tudi dvorec Helbrunn in Mozartovo rojstno hišo ter druge znamenitosti mesta. Cena izleta 2.920 din. Plačate v 3 obrokih. Ne zamudite ugodne priložnosti. S" IGRIŠČE »V ZASEBNIH ROKAH« - Veliko smo pisali o problemih otroškega igrišča in pred nedavnim objavili sliko otrok, ki so tamkajšnja stranišča polulali, saj kaj drugega niti ni bilo vredno. Zgleda, da je zaleglo. Za igrišče je »poskrbel« zasebnik Zvone Petek iz Prebolda, ki bo tudi v prihodnje skrbel za red in čistočo. Prenovljenega igrišča se je razveselil tudi predsednik velenjske vlade. SflJPCL TRAPE UìXXTO SVIT - nova trgovina v Velenju Sava Kranj Trade je odprla v Velenju, Šaleška 7 svojo novo trgovino v okviru franšizinga - SVIT V njej boste lahko kupovali naslednje izdelke: - avtoplašče za osebna, tovorna in poltovorna vozila ter za kmetijsko mehanizacijo - plašče za kolesa, motorje, mopede, skuterje - zračnice - drobne gumeno-tehnične izdelke - klinaste jermene - umetno usnje - avtomobilske predpražnike - lepila, apreture, politure, voske - cevi - termoforje - avtokozmetiko - ležalne blazine - opremo za šport in prosti čas - športne copate in torbe Pridite torej v SVIT in zagotovo se boste še vrnili! (ß 8 (J) (D C »Naš čas« izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Fojta 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I .marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p. p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Cena posameznega izvoda je 22,00 din, mesečna naročnina 88,00 din, trimesečna naročnina 260 din, polletna naročnina 520,00 din, trimesečna naročnina za tujino 440 din. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odpremu: ČZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 19874, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pjeiivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKV 97,2 IN 88,9 Mhz PETEK, 9. AVGUSTA: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Poročila Radia Velenje. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Duhovna iskanja. 17.00 Vaše čestitke in pozdravi. 18.00 V imenu Sove. 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo. 20.00 Lahko noč. NEDELJA, 11. AVGUSTA: 11.00 Začetek sporeda. 11.15 Poročila Radia Velenje. 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.30 Konec opoldanskega javljanja 15.00 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 12. AVGUSTA: 1500 Začetek sporeda. 15.15 Poročila Radia Velenje. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.10 Kdaj, kje, kaj. 16.15 Minute z domačimi ansambli. 17.00 Ponedeljkov šport. 18.00 Najboljše, najnovejše. 19.00 Na svidenje. SREDA, 19. AVGUSTA: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Poročila Radia Velenje. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.10 Ekologi imajo besedo. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 17.00 Do 19.00 Poletno popoldne na Radiu Velenje. Vmes ob 18.00 Nasveti vrtičkarjem. 19.00 Na svidenje. HAAXKXXXVVVVVVWWWWWWIAAAAXXXXXX 1 1 M hI IH 1 ° 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Občina Velenje REDNI KINO Četrtek, 8. 8. ob 18. uri Petek, 9. 8. ob 18. in 20. uri Petek, 9. 8. ob 18. in 20. uri NEDOKAZANA KRIVICA — ameriški, triler. V. Gl. vi.: Harrison Ford (Priča) Sobota in nedelja, 10., 11. 8. ob 18. in 20. uri POLICAJ IZ VRTCA - ameriški, akcijska komedija. Vgl. vi.: ARNOLD SCHWARZENEGGER NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 8. 8. ob 20. uri Petek in soboto, 9., 10. 8. ob 22. uri SEKSI MUNDIAL '91 -ameriški, trda erotika. V gl. vi.: CHICCOLINA KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 11. 8. ob 20. uri NOČNI KINO - SEKSI MUNDIAL '91 Ponedeljek, 12. 8. ob 19. uri POLICAJ IZ VRTCA - ameriški, akcijska komedija. LETNI KINO NA BAZENU Sobota, 10. 8. ob 21.30 uri ŽRELO 3-D — ameriška srhljivka v tridimenzionalni tehniki. Film boste gledali s posebnimi očali! Torek, 13. 8. ob 21.30 NEDOKAZANA KRIVICA - amer. triler. V glav. vi.: Harrison Ford LETNI KINO V TOPOLŠICI (HOTEL VESNA) Petek, 9. 8. ob 21. uri KONVOJ — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Kris Kristoffer-son, Ali MacGraw. V primeru slabega vremena bo projekcija v dvorani hotela! KINO DOM KULTURE Sreda, 14. 8. ob 16., 18., 20. uri ŽRELO 3-D — ameriški, srhljivka. Film v tridimenzionalni tehniki o velikanskem, morilskem morskem psu boste gledali s posebnimi očali. Zaradi izrednih efektov, ki jih da globinska slika (montirano bo posebno platno in optika) priporočamo v Kinu Velenje, da si otroci ogledajo film v spremstvu staršev Občina Mozirje KINO »DOM« MOZIRJE 8. 8. - FANTOM M. MOOL, ameriška grozljivka 10. in 11. 8. - POVRATNI POŽIG, ameriški akcijski 15. 8. - ŠTUDENTKA, ameriška romantična komedije KINO »JELKA« NAZARJE 10. in 11. 8. — NAJBOLJŠI STRELEC, ameriški vestem 14. 8. - HENRY IN DŽUN, ameriški erotični Mi tako ali :ače Naslednji podatki si vsekakor z je in razmisleka. Škodo vsej Sloveniji ocenili na ! vojnih spopadov (prav i milijardi, tudi dinarjev si če oba zneska primerj; čunu se je za odpravo cem dni nabralo 120 mil zlogov so ta sredstva Zaradi tega bodo v odpravljanju posledic i nja za dodatna sredsf\a milijonov dinarjev j (jp) ■ wmmmmmmm . . i nekaj preso-i poplavah so v v, škodo zaradi i pa na celi 102 i odstotkov torej, epubltškem ra-pred dobrim mese-. Iz razumljivih ra-vo vojne škode, ukinjena dela pri fe. Nekaj upa-, vseeno pa teh 120 t po vojni ocenjene -A . tel. 853 481, 888 480 usfisXm ocjtas, ocjtai. u naX aas MOŠKI, UPOKOJENEC, s svo jo hišo, išče žensko staro od 60 do 65 let, za skupno gospodinjstvo in družbo. Pisne ponudbe pošljite na upravo Našega časa pod šifro »Iskrenost«. MLADE, ISTRSKE, KRATKODLAKE goniče, odličnih staršev, prodam. ® 855-696. JUGO GWX 65, star 2 leti, ugodno prodam. ® 858-666. PRODAM: 2 avtoplašča, radial Marangoni, italijanska, nova, 185/70 R 13 MCT, ali zamenjam za dimenzijo 165/70/13 radial. Prodam tudi 2 amortizerja, sprednja, Tasso 27 163 Zastava 1300, novo. Informacije po ® 857-586. KVALITETNE PRIPRAVE na popravne izpite in inštrukcije iz matematike, fizike in mehanike za srednje in osnovne šole, nudim. © 857-116. NOVO AVTO PRIKOLICO, domače izdelave, prodam. © 891-102. BELO POROČNO OBLEKO, dolgo, unikat, prodam. © 855-975. GOLF DIZEL, letnik 1979 in TAM 110 kiper, letnik 1981, prodam. Jože Hrastnik, Lajše 195, Šoštanj. UVOZNO PODJETJE »SIT« SEČOVLJE, prodaja posodo KOCCHIN-INOX, set 29 komadov, še 2 mm debelejša kot AMC, po zelo ugodni ceni in še ugodnejših plačilnih pogojih. DOBAVA TAKOJ! Informacije po telefonu 857-165 dopoldan od 10. do 12. ure in popoldan od 15. do 17. ure.. LEPO IZDELAN POSLOVNI PROSTOR 25 m\ primeren za trgovino, predstavništvo, ambulanto ali pisarno, dam v najem. © 857-342. SIMPATIČNO, KOMUNIKATIVNO IN UREJENO DEKLE, za delo v prijetnem lokalu, v večernih urah, iščem. © 778-009. ZASTAVA 101, CONFORD, letnik 1980, registriran 5/92, reno-viran, ugodno prodam. © 856-721 popoldne, 853-339 dopoldne. LESNO OBDELOVALNI KOMBINIRANI MIZARSKI STROJ, s petimi operacijami ugodno prodam. © 895-339, dopoldne. PARCELO Z DOVOLJENO GRADNJO v Podkraju prodam. © 857-364. Cena po dogovoru. SAMSKI ŽENSKI, ZAPOSLENI, oddam sobo, opremljeno, s souporabo sanitarij in kuhinje. © 853-432. zvečer. LESENO UTO, PRODAM, (4x7 m), primerno za garažo, ali gradbeno uto. © 885-071. FORD ESCORD 1,4 i, letnik 1990, rdeč, prodam. © 854-685. KUPIM RABLJEN ELEKTRIČNI MEŠALEC za beton. © 856-446 zvečer. JUGO 45, star 20 mesecev, rdeče barve prodam. © 851-616. DIANO dobro ohranjeno in barvni TV ttx malo rabljen prodam. © 893-317. POSLOVNI PROSTOR oddam v najem. Splitska 29. © 858-022. GARAŽO oddam v najem. ©856-471, od 15. ure dalje. ZELO POCENI prodam peč za centralno kurjavo Feroterm z bojlerjem. © 855-648. DEŽURSTVA V Zdravstvenem domu Velenje: Zdravniki: Četrtek, 8. avgusta — dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr. Popov, nočni dr. Mijin in dr. Pirtovšek. Petek, 9. avgusta — dopoldan dr. Janežič, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Grošelj in dr. D. Popov. Soboto, 10. avgusta in nedeljo, 11. avgusta — dr. Friškovec in dr. Kočevar. Ponedeljek, 12. avgusta — dopoldan dr. Popov, popoldan dr. Mijin nočni dr. Lazar in dr. Janežič. Zobozdravstvo: V nedlejo, 11. avgusta — dr. Età Rogan, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 9. avgusta do 16. avgusta — Milan Matko, dipl. veterinar, Topolšica 15, tel.: 891-166. Na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 11. avgusta — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769. Od 12. avgusta do 18. avgusta — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410. Dežurna Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. BOUTIQUE EXTRA STYLE Sonja Lipovšek Šalek 84, Velenje vas vabi z ekskluzivno ponudbo ženskih in moških oblačil, ki bo gotovo navdušila tudi najzahtevnejše kupce. Če iščete poročno obleko, obleko za svečane priložnosti, vam ni treba več čez mejo, oglasite se v EKTRA STYLE! Izbirali boste lahko med ročno poslikanimi unikatnimi kompleti iz prave svile, viskoze, unikatnimi ročnimi pleteninami, ekskluzivnimi modeli Almire. . . (modni mornarski kompleti) Za predstavnike moškega spola imajo modne hlače, srajce, pletenine. V boutiqou EXTRA STYLE vam svečana oblačila dopolnijo po želji tudi s pripadajočimi modnimi dodatki. Pričakujejo vas vsak dan od 10. do 21. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. SAMOPOSTREŽNA PRODAJALNA SALON S, Bevče 9 Če stanujete na Gorici ali v Bevčah, vam ni več potrebno odhajati po nakupih v mesto. Tudi gneči v velikih trgovinah se lahko izognete. Stopite v lepo urejeno samopostrežno prodajalno Salon S. Košarico boste lahko napolnili z vsemi vrstami živil, od dnevno svežega kruha, mleka, mlečnih izdelkov, delikates, pa vse do zelenjave, sadja, pijač, tudi krmita boste dobili. V samopostrežno prodajalno Salon S na Gorici se lahko odpravite peš, saj vam bodo ob večjih nakupih naku-pljeno prijazno pripeljali na dom. In še nekaj ugodnosti je, Solon S ki vabijo v samopostrežno prodajalno Salon S. Pri njih lahko kupujete z boni Ere, sprejemajo čeke vseh bank, novost pa je nakupovalna kartica Salona S. S kartico boste postali član velike družine potrošnikov Salona S in to vam bo ob nakupih nad 1000 dinarjev prineslo 5 odstotkov popusta, konec leta pa vas čaka presenečenje. Vrata trgovine so odprta od 7.00 do 20.00, ob petkih do 21.00, v soboto od 7.00 do 17.00, ob nedeljah in praznikih od 7.00 do 11.00 ure. Kolesarski vzpon v Zavodnje Obveščamo vse ljubitelje kolesarjenja, da bo kolesarski vzpon v Zavodnje 1. 9. 1991 in ne 18. 8. 1991 kot je bilo predvideno. GIBANJE PREBIVALSTVA Poroka : Darko Drev, roj. 1967, Lo-kovica št. 100 in Mateja Beri-čnik, roj. 1970, Lokovica št. 10. Smrti: Eugenija Rihtar, roj. 1908, Velenje, Kardeljev trg št. 8, Jera Mori, roj. 1892, Velenje, Stantetova c. št. 54, Janez Grah, roj. 1936, Strmec pri Vojniku št. 6, Janez Podpe-čan, roj. 1910, Velenje, Šalek št. 19, Kari Stožir, roj. 1928, Šmarjeta pri Celju št. 5/a. Ostale informacije bomo objavili kasneje. M. B. Trgovina z mešanim blagom Koroška 8 c, Velenje Tel.: 855-998 JANIJU V SLOVO KSENIJA ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, babice in prababice Evgenije Rihtar STARIKE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvala osebju bolnišnice Topolšica, govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI! ZAHVALA ob nenadni smrti našega dragega sina in brata Janija Jamnika se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali ter bili z nami. Žalujoči : mama, očim, brata Robi in Tomaž. LJUBLJENI Stani to ni slovo! Veličina tvoje duše, tvoja genialnost, tvoje delo in ideje, to je življenje, ki si ga začrtal. HVALA vam dragi sorodniki, prijatelji sosedje, ki ste ga spremljali, hvala vam, da živi v vaših srcih! DRUŽINA KAISER Velenju sedaj opravimo . le klasičen del poštnega prometa od sprejema do distribucije pošiljk, ter blagajniški del poslovanja. Velenjska pošta pokriva 16 rajonov, imamo en paketni oddelek in dva telegrafska. V šalterskem oddelku je zaposlenih 32 delavcev, ki so razporejeni tudi po kadrovskih enotah v Šoštanju, Šmartnem ob Paki in v naselju Gorica v Velenju. Zaenkrat nimamo velikih presežkov delovne sile, potrebe po delavcih pa dolgoročno načrtujemo in zato tudi štipendiramo le toliko. Kot vsa podjetja, imamo tudi mi občasne težave. Tako smo velike izgube utrpeli v prvih mesecih letošnjega leta, ko je Ljubljanska banka prekinila pogodbo z nami. Beležili smo okoli 15% padec. Kasneje smo z velenjsko Ljubljansko banko podpisali novo pogodbo, tako, da sedaj občani lahko opravljajo plačilni promet tudi na naši okencih, vendar s provizijo. Pogodba z A banko je ostala nespremenjena in tako tudi za občane ugodnejša. V letošnjem letu smo zato naše poslovanje razširili. Občani lahko na naših okencih brez provizije plačujejo RTV naročnino, kupujejo srečke in sožalnice v korist boja proti raku, sprejemamo pa tudi male oglase za Večer, Delo in ljubljanski Dnevnik. Dogaja se, da prihaja ob določenih datumih do povečanega prometa. Vendar sedaj, ko podjetja ne izplačujejo več osebnih dohodkov na določen datum, pri nas zelo težko prilagajamo število delavk za blagajniškimi okenci. Na področju telekomunikacij smo kljub vsem težavam med najbolj razvitimi občinami v Sloveniji. Imamo 35 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev. Tako je samo v občini Velenje 9600 naročnikov, število pa se še povečuje. Nekaj težav s telefonsko izgradnjo je še v šmartnem ob Paki, vendar upamo, da bomo tudi ta problem hitro razrešili.« B. Špegel Foto: M. Černovšek ÌMED VELENJSKIMI POŠTARJI V petek zgodaj zjutraj sva se s fotografom Matjažem odpravila na obisk k velenjskim poštarjem, z željo, da tudi vam predstavimo njihov delovni dan. Poznamo jih le po brnečih motorjih, ki dan za dnem vozijo po naših ulicah in nam prinašajo pošto. Če kakšno pošiljko nestrpno pričakujemo, se jezimo, če pa so med pošto računi, obiska poštarja nismo preveč veseli. Ta del vsakdanjega dela poštarjev poznamo vsi. Le malokdo pa ve, kako izgleda ostali delovni dan. Najlažje nam tega predstavijo poštarji sami, zato smo zabeležili nekaj njihovih odgovorov. Stanislav Kovač, poštar »Moj delovni dan se prične ob 6 uri zjutraj. Najprej razporedim pošto za moj »rajon«, prevzamem denarna nakazila in ostalo pošto. Okoli 7.30 se z motorjem odpravim na teren. Poštar sem že 26 let in sem s svojim poklicem zadovoljen, hudo je le, če je slabo vreme, saj mora pošta priti do naslovnika ne glede na to. Mislim, da bi bilo zaradi tega dobro, če bi imeli benificiran staž. Najbolj naporni dnevi so ob koncu tedna, ker takrat izidejo skoraj vsi časopisi, pa tudi pošte je več. Nekaj več dela je tudi na začetku meseca, ko raznašamo pokojnine, saj je še denar za odkupnine. Čas mi ob delu hitro mineva.« Odkar so velenjski poštarji dobili novo pošto, prostorskih stisk nimajo več. Prav tako so zadovoljni z voznim parkom, v katerem imajo dva avtomobila za dostavo in zadovoljivo število motorjev. Trenutno se pripravljajo na selitev oddelka za dostavo, saj so po ukinitvi TOZD-ov pridobili prostor, ker se je velik del uprave preselil v Celje. To največ težav povzroča prav nam, uporabnikom poštnih storitev, saj so se v Celje preselile celotne Telekomunikacije. Tako moramo že zaradi reklamacije računa za telefon hoditi na upravo v Celje. število prejemnikov pokojnin s pomočjo pošte še vedno veliko. Z osebnim dohodkom sem zadovoljen, lahko pa bi imeli boljše motorje. V poletnih mesecih je ob vročih dneh hudo delati z čeladami, ker nam je zelo vroče, če pa je nimaš, te kaznuje miličnik. To se mi ne zdi prav.« V spodnjih prostorih pošte, kjer kontrolirajo in razdeljujejo pošto smo se ustavili še pri Vidi Pirečnik, kontro-lorki PTT storitev, ki nam je povedala: »Moj delovni dan se prične ob 5 uri zjutraj, ker je potrebno do 5.30 opraviti razdelitev dnevne pošte. Od tega je odvisen tudi odhod poštarjev na teren, ker pa želimo, da je pošta čim prej pri naslovniku, moram pričeti z delom tako zgodaj. Ker na pošti delam že 24 let sem se na zgodnje vstajanje navadila in mi ni več težko. S svo- jim delom sem zelp zadovoljna, prav tako z delovnimi pogoji in osebnim dohodkom. Naša nova pošta je lepa in prostorna. Nisem edina, ki se ji delovni dan prične ob 5. uri. Ob isti uri pričnejo z delom tudi 2 blagajni, dosta-vljač in delavec, ki deli časopise.« Pri delu smo zmotili še mlado delavko, ki opravlja pripravništvo. Radič Jovanka, PTT manipulant nam je povedala: »Po končani dveletni šoli v Ljubljani sem pred kratkim pričela z pripravništvom. Bila sem štipendistka, zato sem to pričakovala. Z delom sem zadovoljna in upam, da bom dobila redno zaposlitev. Moj delovni dan se prične ob 6. uri. Najprej za svoje področje razporedim priporočene pošiljke, potem pošiljke po stanovanjskih četrtih in nazadnje prevzamem Stanislav Kovač, Vida Pirečnik, Jovanka Radič in Konrad Gros Nekaj več o delu velenjske pošte pa nam je povedal upravnik, gospod Konrad Gros: »Družbeno podjetje PTT Celje, katerega del smo tudi velenjski poštarji, doživlja spremembe, ki so še bolj poudarjene od ukinitve TOZD-ov. S tem smo iz Velenja preselili v Celje vse strokovne službe, v prihodnje pa se bomo iz družbenega preoblikovali v javno podjetje. V MILIČNIKI SO ZAPISAL ZBIL OTROKA Po lokalni cesti iz smeri Plešivca proti Šoštanju je 30. julija, okoli 13. ure, peljal Jože Kotnik (25 let). Pri stanovanjski hiši Škale 127 je dohitel večjo skupino otrok. Jože ni bil pozoren na vožnjo in je zadel 5-letno peško P.G., ki je bila pri tem huje telesno poškodovana. Odpeljana je bila v bolnišnico, kjer je tudi ostala. RDEČA LUČ V soboto ob 20.50 je Jože Lenart (27 let), stanujoč v Žalcu, vozil iz Šoštanja proti Celju. V križišču Foitove in Šaleške ceste pa je pri rdeči luči prečkala cesto Terezija Skaza (63 let) iz Velenja. Kljub zaviranju jo je zadel, pri tem pa se je peška huje telesno poškodovala. IZSILJEVALA PREDNOST Matilda Hrastnik (55 let) je 4. avgusta, ob 13. uri, peljala osebni avto iz Šoštanja proti Gaberkam. Na križišču Velenje—Topolšica je izsilila prednost voznici kolesa z motorjem 17-letni Sonji Ž., ki je pripeljala iz Topolšice. Le ta je s kolesom z motorjem trčila v osebni avto, padla po vozišču in se pri tem huje telesno poškodovala. OSTAL BREZ AVTOMOBILA Ponoči na 29. julij je imel Reuf M. parkiran svoj osebni avto na parkirišču na ulici Veljka Vlahoviča 53. Vendar pa je zjutraj ugotovil, da njegovega Cimosa AX sive metalne barve, (CE — 269-965) ni več. Oškodovan je za okoli 300.000 din. VLOMIL V VIKEND Anton H. iz Partizanske ceste v Velenju ima vikend v Podkraju. V noči na 26. julij mu je neznanec vlomil vanj in odnesel kotno brusilko in električno verižno žago, za nameček pa je iz hladilnika vzel še nekaj konzerv. ODNESEL ŽENSKO TORBICO Popoldan, okoli 17. ure, 31. julija je nekdo na Ljubljanski cesti 54 v Velenju vlomil v osebni avto Citroen AX, last AMD Laško in odnesel žensko torbico. Lastnica torbice, Darja Š. iz Laškega, je oškodovana za 2.000. »OROPALI« KIOSK V kiosk ČGP Delo na Trgu mladosti so ponoči 30. julij avlomili neznanci. Razbili so steklo, odnesli pa so večjo količino žvečilnih gumijev in cigaret. Po pregledu so ugotovili, da je kar za 11.000 din škode. Neznanci so 1. avgusta vlomili v leseno barako pri restavraciji Jezero. Tudi tukaj so odnesli cigarete, poleg pa še več steklenic vina, mineralne vode, sladoleda, čipsa, žogic za golf... Škode je za kar 15.000 din. VOZIL NAFTO Varnostniki iz Termoelektrarne Šoštanj so 1. avgusta zjutraj ustavili Leopolda K., ki je iz ograjenega območja v svojem avtu peljal 50 litrski sod nafte. Ugotovili so, da je z njim sodeloval tudi Franc O., ki je prav tako zaposlen v Termoelektrarni. Na kasnejšem obisku v Leopoldovi stanovanjski hiši so ugotovili, da ima doma že kar dobro zalogo nafte. OBISK V SPALNICI Od 28. na 29. juli j je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo Jožeta K. iz Laz. Skozi kletno okno je prišel v notranjost, nato pa po stopnicah v spalnico, kjer je odnesel 300 DEM, iz ženske denarnice pa 1.000 din. OSTAL BREZ KOLESA Zvečer, 4. julija, se je Anton K. iz Velenja odločil in se s kolesom odpravil iz Velenja v Šoštanj v Aškerčevo ulico. Tukaj je pustil kolo nezaklenjeno pred stanovanjskim blokom. Ko pa se je čez uro vrnil, je ugotovil, da ga ni več. Podobno se je zgodilo Silvu J. iz Velenja. Le da je ta imel kolo z motorje, ki ga je pustil pred Kolodvorsko restavracijo. Tudi on je ob vrnitvi ugotovil, da ga ni več. OSTAL BREZ RADIA Tudi Aleksander P., ki stanuje na Stantetovi 8, je bil kar »dobro« oškodovan. V noči na 3. avgust mu je neznanec iz osebnega avtomobila odnesel avtoradio, vreden okoli 8.000 din. »ROPALI« R4 Lastniki osebnih avtomobilov R4 so bili prejšnji teden, do 26,—1. avgusta, upravičeno zaskrbljeni. Neznanci so z več avtomobilov pobirali predmete. Na Kardeljevem trgu je zmanjkalo vzvratno ogledalo in pozicijska luč. Na Kidričevi cesti je lastnik »katrce« ostal brez luči. Upajmo lahko le to, da se ta teden ne bodo odločili in odšli še k drugim avtomobilom. PRETEP V gostišču Rajh so se 1. avgusta, okrog 21. ure, pretepali. Miličniki so »naredili red«, s sabo pa so vzeli Petra J. iz Šoštanja in Jovana S. iz Velenja. Dokler se nista pomirila sta bila na Postaji milice. SLOVO 2. avgusta, okoli 18. ure, je Magda P. iz Jenkove ulice zaprosila za pomoč miličnike, ker je njen mož Ciril razbijal po stanovanju. Mogoče je bilo to njegovo slovo, preden se dokončno ločita. Vendar pa ni počakal miličnikov in je še pred njihovim prihodom odšel neznano kam. Slabše pa se je naslednji dan, 3. avgusta, okoli 16. ure, godilo Boženi F. Njen izvenzakonski partner jo je, poleg razbijanja, še pretepel. SAMOSTOJEN GLASBENIK Okoli 2. ure ponoči, 4. avgusta, je na postajo milice poklical stanovalec iz Pesja, da ne more spati zaradi hrupa, ki je pred restavracijo Jezero. Miličniki so odšli tja in ugotovili so, da igra na električno kitaro z ojačevalcem Jani F. iz Šaleške 2c. Kncert je bil seveda prekinjen, glasbenika pa so napotili domov. UNIČEVAL STIKALA V isti noči je Ervin P. iz Veljka Vlahovičeve 41. po stopnišču stanovanjskega bloka razbijal stikala za luči. Koliko in kako bo potrebno škodo poravnati, pa bo odločil sodnik za prekrške. Prenavljajo mesto Poletje je čas, ko poskušamo narediti čimveč povsod, tako sami doma kot po krajevnih skupnostih. Ena izmed zelo aktivnih in prizadevnih je krajevna skupnost Šoštanj. Že v preteklosti so se odločili za prenovo starega dela mesta. Sedaj pa v Metlečah napeljujejo toplovod, pa tudi že dolgo premajhen vrtec prenavljajo in dograjujejo. Globinska kontrola meje Slovenije z Avstrijo Saj ste opazili, da policisti že od začetka vojne (najnovejše), ne nadzorujejo voznikov v cestnem prometu tako vneto kot nekdaj. Razlog poznamo, saj so se pripadniki policijskih enot, takoimenovani »bavčarji«, temeljito na-trudili okrog mejnih prehodov, barikad in z varovanjem nekaterih vojaških objektov. Zato jim je zmanjkalo časa za kršilce prometnega režima. No, pa ne povsem. Tu in tam le še koga odkrijejo, kako pelje domov nekaj »mali-ganov« preveč. Ali pa koga poberejo s ceste ali jarka. Žal! Je pa res tudi to, da je promet na naših cestah v resnem upadu. Razloge poznamo. Tujih turistov ni, domačih je le za seme, večina pa dopust koristi delovno, ali kvečjemu za nabiranje gob, borovnic, malin. Prometa je manj tudi zaradi požlahtnelega goriva. Zdaj je bencin spet dražji kot kruh in ker za oboje denarja ni, se je potrebno včasih odločiti. Tako je prevladal kruh. Cestni promet pa je zmanjšan še zaradi nečesa. Število veselic je v primerjavi z lanskim in prejšnjimi leti, zdesetkano. Ljudje nimajo prave volje teh niti organizirati, niti se jih udeležiti. V deželo je legla mora. Le še redki ble-ferji se režijo na vsa usta, »češ, saj kar gre, dobro nam je«. Tisti, ki jim je zares lepo, so pametno tiho. No, na cestah pa smo kljub temu opazili policijske »zasede«, ki ustavljajo kar brez loparčkov. Dvignjena roka pomeni »ustavi« in fantje v sivo modrih uniformah strumno pomahajo. Kakšen ključ imajo za srečneže, nam ni znano. Zdi pa se, da gre za slučajnost, za poljubni izbor in za .. . ja, registrska tablica je kar odločilna. Še zlasti, če je iz kakšne tuje države niže Solle in Kolpe, ali celo iz nam, odpirajoče se Evrope. To je globinska kontrola meje. Ko sem bil ustavljen, kljub temu, da bi lahko bil povsem miroljuben občan s področja »CE«, me je prijazen policist, dejal bi celo rezervist, pobaral le po dokumentih in po vsebini prtljažnika. In bil je začuden. Imel je kaj videti. Poklical je še kolega in vsi smo se čudili. V prtljažniku je bilo namreč polno »zdravih-rjavih« jurčkov izpod Pohorja. Madonca, je ušlo enemu, to so ti »bombe«. Mi pa tu, za cesto zlepa ne najdemo kakšnega »plača«. Pa ni povsem tako. Po naši deželi z lipovim listom, se vsekakor prevažajo neki čudni nabiralci še bolj čudnih sadežev. Le te potem delijo, ali jih pustijo na zanimivih mestih, na daljnovodih, bencinskih črpalkah, trgovinah in .. . baje tudi v vozilih naših državljanov. Zato je kar prav. da naši, »slovenski mupovci«, tu in tam komu »dihajo za ovratnik«. Slovenska pomlad se je prevesila v »dolgo vroče poletje« vse pa kaže, da bo tudi jesen v znamenju »kdo bo koga«. Ve se, kdo bo koga nazadnje, saj smo vendar »na naši zemlji mi gospodar«! —ave—