SINICA IN VRABEC
Oinica je tiščala na sneženi veji visoke jablane. Tresla se je mraza, revica; saj je bila najostrejša zima.
K nji prileti nagajivi vrabec in jo nagovari: nNo, kaj se držiš tako zmrzlo ?"
,nZebe me°", odgovori sinica.
,He, zakaj pa nisi poletela na jug, kjer je vedna pomlad ?"
83     5     JS
,,BZakaj pa nisi poletel ti; tudi tebi ni menda vroče v najhujšem mrazu?""
Jaz? He, meni se tudi po zimi godi dobro. Pri Zaplotnikovih visi koruza pod kapom, pa lepo zletim tja in se nazobljem. Kdo bi ne kradel, če je lačen ? Spim tudi lepo na gorkem; skrijem se v Kovačev dimnik; zjutraj res prilezem črn kot dimnikar iz njega, pa kaj bo to!"
K),Krasti ni lcpo, vrabccl Meni se tie godi dobro, a sem bolj zadovoljna kot ti, taliček. Lahko bi biSa poletela na \ug, a mislim, da je lepše živeti v domo-vini v pomanjkanju, kakor v tujini v izobilju. Ti si ostal le zato v domačem kraju, ker prav tako kradeš po zimi kot poletil""
BČiv, čiv," je zavreščal vrabec tatič in je osra-močen odletel.                              Bogumil Gorenjko